Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008DC0062

Vmesno poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje

/* COM/2008/0062 konč. */

52008DC0062




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 4.2.2008

COM(2008) 62 konč.

VMESNO POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje

VMESNO POROČILO KOMISIJEEVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o napredku Romunije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje

UVOD

Ob vstopu Romunije v EU 1. januarja 2007 je bil vzpostavljen mehanizem za sodelovanje in preverjanje (CVM) [1] , ki naj bi ji pomagal pri odpravljanju pomanjkljivosti na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji ter zagotovil spremljanje napredka na teh področjih.

To je drugo poročilo Komisije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje[2]. Šestmesečno obdobje od prvega poročila je prekratko, da bi Romunija lahko odpravila pomanjkljivosti, Komisija pa proučila oceno, ki jo je opravila junija lani. Zato so v poročilu zajete najnovejše informacije o napredku brez ocene rezultatov, ki so bili doseženi v okviru vsakega posameznega merila. Poleg tega je v tem vmesnem poročilu vključen pregled pomoči Romuniji po področjih, povezanih z merili. Tako bo mogoče lažje prepoznati morebitne vrzeli v ponujeni pomoči in Romuniji zagotoviti celovito ustrezno podporo.

REFORMA PRAVOSODJA IN BOJ PROTI KORUPCIJI: TRENUTNO STANJE

Nadaljevanje pregleda iz junija 2007: akcijski načrt

Od zadnjega poročila Komisije junija 2007 se je z romunskimi organi v Bruslju in Bukarešti razvil tesen ter neprekinjen dialog. Romunija je Komisiji redno posredovala podrobne informacije glede trenutnega stanja.

Na predlog Komisije so romunski organi pripravili akcijski načrt glede načina, na katerega Romunija namerava izpolniti zastavljena merila. Komisija je Romuniji pomagala z metodološko oceno akcijskega načrta. Romunska vlada je tako po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi oktobra 2007 potrdila in Komisiji predložila podroben akcijski načrt. Pravočasna priprava in sprejetje akcijskega načrta, ki sta zahtevala usklajena prizadevanja in uporabo znatnih sredstev v kratkem časovnem obdobju, odražata trdno zavezanost romunskih organov[3].

Najnovejše informacije o napredku

Merilo 1: zagotoviti preglednejši in učinkovitejši sodni postopek predvsem s krepitvijo zmogljivosti in odgovornosti vrhovnega sodnega sveta. Spremljati vpliv novih zakonikov o civilnem in kazenskem postopku ter o njem poročati.

- Izvesti vse potrebne ukrepe, vključno s tistimi, določenimi v zadevnem akcijskem načrtu vrhovnega sodnega sveta, sprejetem junija 2006, ki zagotavljajo skladno razlago in uporabo prava na sodiščih vseh stopenj v vsej državi po ustreznem posvetovanju s sodniki, tožilci in odvetniki; spremljati učinek nedavno sprejete zakonodaje in upravnih ukrepov;

- oblikovati in izvajati racionalen ter izvedljiv model zaposlovanja za pravosodni sistem na podlagi ocene tekočih potreb;

- razviti in izvajati načrt za prestrukturiranje urada državnega tožilstva, ki obravnava obstoječe pomanjkljivosti glede upravljanja in vprašanja človeških virov;

- spremljati učinek, ki ga imajo novo sprejete spremembe zakonikov o civilnem in kazenskem postopku na pravosodni sistem, da se lahko v načrtovana nova zakonika vključijo kakršni koli potrebni popravni ukrepi;

- spremljati napredek v zvezi s sprejetjem novih zakonikov in o njem poročati, vključno z ustreznimi posvetovanji in učinkom, ki ga bo imel na pravosodni sistem;

- okrepiti zmogljivosti vrhovnega sodnega sveta za izvajanje njegovih glavnih obveznosti in odgovornosti. Obravnavati zlasti morebitna navzkrižja interesov in neetična dejanja posameznih članov sveta. Zaposlovati pravosodne inšpektorje v skladu z novo sprejetimi objektivnimi merili in ob upoštevanju ustreznejše regionalne zastopanosti.

Za spodbuditev poenotenja sodne prakse je potekala vrsta usposabljanj in rednih zasedanj sodnikov ter državnih tožilcev s pritožbenih sodišč in vrhovnega kasacijskega sodišča ter sodnikov in tožilcev s sodišč na regionalni ali lokalni ravni. Podobne dejavnosti so načrtovane za leto 2008.

Do januarja 2008 je bilo izvoljeno novo vodstvo vrhovnega sodnega sveta, okrepljen je bil proračun za vrhovni sodni svet ter objavljeni novi načrti upravljanja. Decembra 2007[4] je bila odobrena komunikacijska strategija za vrhovni sodni svet in romunsko pravosodje, katere cilj je povečati preglednost v pravosodnem sistemu. Organizacija vrhovnega sodnega sveta se je okrepila, saj je bilo zapolnjenih 240 od vsega skupaj 275 delovnih mest. V službah tožilstva je še vedno nezapolnjenih 572 delovnih mest. Da bi se hitro zapolnila obstoječa prosta delovna mesta[5], je bila približno polovica vseh novih zaposlitev v pravosodju opravljena po postopku ad hoc . V teh primerih so bila prosta delovna mesta zapolnjena na podlagi razgovorov in predhodnih delovnih izkušenj, ne da bi bila preverjena usposobljenost novih sodnikov in tožilcev ali bi jim bilo zagotovljeno usposabljanje[6]. Razvoj strategije človeških virov za pravosodje se pričakuje v januarju 2009[7]. Novembra 2007 je nacionalni direktorat za boj proti korupciji (DNA) začel preiskave zoper več tožilcev zaradi prirejanja javnih razpisov za vodilna delovna mesta tožilcev.

Pripravljen je bil osnutek splošnega dela novega zakonika o kazenskem postopku in po javni razpravi posredovan ustreznim parlamentarnim komisijam ter vrhovnemu sodnemu svetu decembra 2007[8]. Sprejetje zakonika je še vedno v razpravi.

Uvedba obveznosti za sodišča, da objavljajo (in posodabljajo) sodno prakso na internetu, je predvidena za konec leta 2008[9].

Merilo 2: ustanoviti, kakor je predvideno, službo za integriteto, ki bo pristojna za preverjanje premoženjskega stanja, nezdružljivosti in morebitnih navzkrižij interesov ter za izdajanje zavezujočih odločitev, na podlagi katerih se lahko izrečejo odvračilne sankcije.

- Sprejeti zakonodajo za vzpostavitev učinkovite in neodvisne službe za integriteto, ki bo pristojna za preverjanje premoženjskega stanja, morebitnih nezdružljivosti in navzkrižij interesov ter za izdajanje zavezujočih odločitev, na podlagi katerih se lahko izrečejo odvračilne sankcije;

- vzpostaviti takšno nacionalno službo za integriteto, zagotoviti, da ima človeške in finančne vire, potrebne za izpolnitev svojega mandata.

Pravni okvir za nacionalno službo za integriteto (ANI) je bil odobren maja 2007[10]. Vendar pa ANI še ne deluje in izvoljen le bil le podpredsednik. Začele so se pripravljalne dejavnosti, zaposlovanje, oddaja javnih naročil za infrastrukturo ter dodelitev finančnih sredstev za prostore in oblikovanje proračuna, pa tudi delo v zvezi z organizacijsko shemo[11].

Merilo 3: utrjevati že dosežen napredek, nadaljevati vodenje strokovnih, nestrankarskih preiskav suma korupcije na visoki ravni.

- Še naprej zagotavljati evidenco o strokovnih in nepristranskih preiskavah zadev korupcije na visoki ravni. Zagotoviti pravno in institucionalno stabilnost okvira za boj proti korupciji zlasti z ohranitvijo sedanjega postopka za imenovanje in razrešitev generalnega državnega tožilca Romunije, vrhovnega tožilca nacionalnega direktorata za boj proti korupciji in drugih oseb na vodilnih položajih v uradu generalnega državnega tožilca.

Delo nacionalnega direktorata za boj proti korupciji (DNA) kaže razvoj pozitivnega stanja v preteklih šestih mesecih[12]. Do oktobra 2007 je DNA zaprosil za dovoljenje, da začne kazensko preiskavo zoper osem tedanjih oziroma nekdanjih ministrov. Romunski predsednik je to prošnjo odobril januarja[13]. Odločitev o odvzemu imunitete obtožencem je bila sprejeta po intenzivni pravni in politični razpravi. V preteklih šestih mesecih so sodišča več teh zadev, ki vključujejo sedanje ali nekdanje člane vlade, vrnila tožilstvu zaradi postopkovnih napak. Ob že omenjenem vprašanju odvzema imunitete je to sprožilo precejšnjo razpravo in nasprotovanja[14]. Ni jasno, ali utemeljitve sodišč pomenijo, da dokazi niso dopustni ter so zato potrebne nove preiskave, ali pa lahko tožilstvo popravi situacijo s tem, da ponovno začne postopek[15].

Romunski parlament je oktobra 2007 sprejel vrsto sprememb zakonika o kazenskem postopku in kazenskega zakonika. Predsednik še ni razglasil zakona o spremembah zakonika o kazenskem postopku, temveč ga je poslal v ponovno obravnavo[16]. Spremembe vključujejo precejšnje novosti v pravnem okviru za preiskave in pregon v kazenskih zadevah. Med drugim določajo, da so kazenske preiskave načeloma omejene na 6 mesecev, preiskave ali prestrezanje sporočil/prisluškovanje so dovoljeni le s predhodno obvestitvijo osumljenca[17], goljufija, s katero je povzročena škoda v vrednosti pod 9 milijoni EUR, pa se šteje za manjše kaznivo dejanje z najvišjo možno kaznijo zapora 5 let. V primeru razglasitve zakona bodo te spremembe imele znaten negativen vpliv na učinkovitost kazenskih preiskav v Romuniji na splošno. Prav tako bodo negativno vplivale na skupne preiskave z državami članicami, boj proti terorizmu ter pregon čezmejnega kriminala.

Tožilstvo ne more več uporabljati tehničnih vrednotenj glede obsega škode, ki bi jih zagotovila davčna uprava[18].

Merilo 4: sprejeti nadaljnje ukrepe za preprečevanje korupcije in boj proti njej, zlasti v lokalni upravi.

- Oceniti rezultate nedavno zaključenih kampanj osveščanja in po potrebi predlagati nadaljnje dejavnosti, usmerjene v sektorje z visokim tveganjem glede korupcije;

- poročati o uporabi ukrepov za zmanjšanje možnosti za korupcijo in zagotovitev večje preglednosti lokalne uprave, pa tudi o izrečenih kaznih zoper javne uslužbence, zlasti tiste v lokalni upravi.

Novembra je minister za notranje zadeve z nevladnimi organizacijami podpisal nov protokol o nacionalnem centru za integriteto, in sicer po precejšnji zamudi pri izvajanju tega projekta[19]. „Zelena“ telefonska linija za pomoč, ki je bila prvotno uvedena kot splošna direktna telefonska linija v zvezi z bojem proti korupciji, se je razširila in zdaj zajema splošna poizvedovanja državljanov glede dejavnosti ministrstva za notranje zadeve[20].

Pripravljalne dejavnosti v zvezi z nacionalno strategijo za boj proti korupciji, ki je usmerjena v ranljive sektorje in javno upravo na lokalni ravni, so se začele, vendar z zamudo[21]. Vlada bo to strategijo predvidoma sprejela marca 2008.

PODPORA V OKVIRU MEHANIZMA ZA SODELOVANJE IN PREVERJANJE

Romuniji je bila na področju pravosodja in notranjih zadev zagotovljena znatna pomoč prek programov EU, kot sta Phare in Prehodni vir, pa tudi iz držav članic[22]. To področje ostaja žarišče popristopne pomoči EU. Skoraj polovica proračuna programa EU Prehodni vir za Romunijo je namenjena temu sektorju, vključno s posebnimi sredstvi za projekte, namenjene neposredni podpori napredka v okviru meril mehanizma za sodelovanje in preverjanje.

Projekti, ki se izvajajo na področju pravosodja in notranjih zadev, pokrivajo celotni sklop meril. Podrobnejša analiza projektov, ki so se izvajali od leta 2004[23], kaže, da so nekatera področja, kot je reforma pravosodja (merilo 1), prejela znaten obseg pomoči in se morda že približujejo pragu zasičenosti. Znatna sredstva so bila dana na voljo tudi za krepitev zmogljivosti v boju proti korupciji na visoki ravni (merilo 3) ter lokalni korupciji (merilo 4). Vendar pa nekateri ranljivi sektorji, kot je izobraževanje, še niso prejeli podpore za boj proti korupciji. Nova nacionalna služba za integriteto (merilo 2), ki naj bi začela delovati šele v prvi polovici tega leta, je doslej prejela le malo pomoči.

Podpora, ponujena Romuniji, je vplivala na napredek v tej državi. Pravosodna reforma je bila deležna trajne mednarodne podpore in je eno od področij, za katera je značilen dokaj enakomeren napredek. Nacionalni direktorat za boj proti korupciji, ki prav tako prejema znatna sredstva, je lahko v razmeroma kratkem času okrepil zmogljivosti za preiskave in pregon primerov korupcije na visoki ravni.

Nadaljnja podpora mora biti osredotočena na podpiranje nacionalne službe za integriteto in boja proti korupciji. Neposredno mora obravnavati prednostne naloge in potrebe, ki jih je Romunija poudarila v svojem akcijskem načrtu. Prednost morajo na splošno imeti manjše, dobro zastavljene misije pomoči, ki upoštevajo zmožnost romunskih institucij za porabo ponujene pomoči in jim omogočajo popolno odgovornost pri usklajevanju rezultatov take pomoči. Treba bi si bilo prizadevati za interdisciplinarni pristop, ki se npr. osredotoča na sodnike in tudi tožilce v boju proti korupciji na visoki ravni. Na zasičenih področjih bi bila primerna nadzirana postopna ukinitev pomoči.

Pomoč bi se morala nadaljevati v obliki izmenjave najboljših praks, usposabljanja in štipendij. Večji projekti na področju lokalne korupcije bi morali biti dopolnjeni s prožnimi in dobro zastavljenimi kratkoročnimi ali srednjeročnimi projekti, ki obravnavajo značilne vidike ali se osredotočajo na posebno ranljiva področja in sektorje.

Romunijo se spodbuja, da v celoti izkoristi znatno predpristopno pomoč EU, ki je na voljo prek Prehodnega vira in urada TAIEX. Ta sredstva omogočajo kratkoročne misije, ki se izvedejo v zelo kratkem času, pa tudi srednjeročne projekte pomoči, ki trajajo do 6 mesecev („twinning light“).

Komisija svetuje državam članicam, da premislijo o bolj neposredni in praktični pomoči Romuniji v obliki izmenjave najboljših praks, pripravništev in štipendij ter institucionalnih partnerstev s ključnimi oddelki, kot sta nacionalna služba za integriteto in nacionalni direktorat za boj proti korupciji.

SKLEPNA UGOTOVITEV

V prvem letu članstva EU si je Romunija še naprej prizadevala odpraviti pomanjkljivosti, ki bi sicer preprečile učinkovito uporabo zakonodaje, politik in programov EU. Vendar pa na ključnih področjih, kot je boj proti korupciji na visoki ravni, še ni zaznati prepričljivih rezultatov.

Tehnične izboljšave, ki so povzete v tem poročilu, ne pomenijo podrobne ocene napredka na podlagi meril, vendar pa dejansko stanje povzroča skrbi, ki jih je treba obravnavati, preden Komisija junija izvede celotno oceno. Pri izvajanju skladne strategije zaposlovanja za pravosodje (merilo 1), vzpostavitvi nacionalne službe za integriteto (merilo 2) ter razvijanju celostne strategije in izvajanju „vodilnih“ projektov za boj proti korupciji[24] (merilo 4) prihaja do zamud. Romunija bi zlasti morala povečati svoja prizadevanja v boju proti korupciji na visoki ravni (merilo 3) ter okrepiti prizadevanja za ohranjanje pravne ter institucionalne stabilnosti romunskega okvira za boj proti korupciji.

Komisija priznava obsežna prizadevanja Romunije pri oblikovanju verodostojnega akcijskega načrta, v katerem so opisane dejavnosti, roki in institucije, odgovorne za izpolnjevanje meril. Vendar pa bi moral biti akcijski načrt mestoma bolj skladen, zato je treba nekatere vrzeli še zapolniti[25]. Komisija predlaga, da Romunija popravi te točke akcijskega načrta.

PRILOGA

Overview of EU Assistance provided to Romania in the area of Judicial Reform and the Fight against Corruption [26]

Benchmark 1: Judicial Reform

EU projects have provided institutional capacity building to the Senior Council of Magistracy and the Romanian judiciary training institutions. A substantial budget was reserved for the IT equipment of courts and prosecutors offices. Several larger bilateral projects and a number of smaller initiatives complemented this institution-building effort. Future projects continue to focus on capacity building, on the transparency of the judicial process and address particular areas such as judiciary statistics, probation system or witness protection. Judicial Reform has been a strong focus of assistance.

Phare 2004-2006:

- Institutional Capacity Building and IT and office equipment for the Superior Council of Magistracy (several projects, ongoing: 2.4 MEUR)

- IT and Office Equipment for the Superior Council of Magistracy (Until Nov06: 600,000 EUR)

- Strengthening the institutional and legislative framework in the field of international judicial cooperation (Nov06-May08: 1,2 Mio EUR)

- Institution Building and Equipment for the National Institute of Magistracy and to the National School of Clerks (several projects, ongoing: total 5.24 Mio EUR)

- IT equipment, training and development of case management and documentation software at courts and prosecutors' offices (several projects, ongoing: total 28,72 Mio EUR)

- Assistance to set up an efficient legal aid system (Until Nov06: 1,25 Mio EUR)

- Mediation as an alternative dispute resolution (275.000 EUR until June 2007)

- Increasing the Transparency of Courts' and prosecutors' offices (Nov07-Dec08: 1 Mio EUR)

- Assistance to the High Court of Cassation and Justice: Training and Capacity Building (Nov07-Dec08: 700,000 EUR)

- Further consolidation of the institutional and administrative capacity of the Ministry of Justice (Phare 2006: 0.4 MEUR)

Transition Facility 2007:

- Unification of the Jurisprudence of Courts and Prosecutor Offices in Romania (600,000 EUR)

- Strengthening the Public Ministry’s institutional capacity (170,000 EUR)

- Improving the System of Romanian Judicial Statistics (560,000 EUR)

- Strengthening the Romanian Probation System and the Inter-Institutional Cooperation on Victim Protection (570,000 EUR)

- Assistance for Enhancing the Respect of Human Rights in Prisons and Improving the Efficiency of the Romanian Penitentiary System (660,000 EUR)

- Improving the Witness Protection Capacity (250.000 EUR)

Main Bilateral Projects:

Consulting Services for Revision of the Penal Procedure Code (Jan-Nov07: 299,500 EUR) Strengthening the functioning of the Romanian Judiciary and its representative body – Superior Council of Magistracy (750,000 EUR) |

Development of Judiciary Training Capacities (Mar-Nov07: 40,000 EUR) |

Several Projects on: Management and media training for magistrates, Increasing Integrity within the Judicial System, Strengthening the Probation Service, Assistance to the Anti-Money Laundering Office, Court Management (635,000 EUR ) |

The implementation of basic procedural rules for protecting the financial interests of the EU (May-Oct07: 82,000 EUR) Support for improving the capacity of the Ministry of Justice (36,000 EUR) Assistance to the National Institute for Magistracy of Romania Improving the Human Rights Situation in Prisons (07-08: 50,000 EUR ) |

Several smaller training projects, internships, organisational audits, study visits, seminars |

- Main Projects with a total budget of at least 45.41 MEUR

Benchmark 2: Integrity Agency

A single large project includes support to the creation of the National Integrity Agency. Two bilateral projects complement the institution-building effort through support in related areas. Given that the National Integrity Agency will become operational only in the course of 2008, follow-up support should be considered.

Phare 2004-2006:

- Improving the fight against corruption – assistance to the National Integrity Agency and the DNA (Aug06-Jan08: 0.6 Mio EUR concerning ANI)

Main Bilateral Projects:

Enhancing the Monitoring Role of Civil Society (88,000 EUR) |

Protection of whistleblower program |

- Main Projects with a total budget of at least 1.6 MEU

Benchmark 3: High-Level Corruption

Several projects supported building-up capacity at the Romanian National Anti-Corruption Prosecution Services (DNA). This support continues through smaller projects.

Phare 2004-2006:

- Improving the fight against corruption – assistance to the National Integrity Agency and the DNA (Aug06-Jan08: 1 Mio EUR concerning DNA)

- Strengthening the institutional capacity of DNA (Sept05-Feb07: 1,2 Mio EUR)

- IT equipment and software for the DNA (Until Nov06: 1,75 Mio EUR)

Transition Facility 2007:

- Enhancement of National Anticorruption Directorate Investigative Capacities (560,000 EUR)

Bilateral Projects:

Several individual advisory missions, seminars and study visits |

- Main Projects with a total budget of at least 6.5 MEUR

Benchmark 4: Local Corruption

Several large EU projects are being implemented or in preparation. Bilateral support shows a particular emphasis on the area of local corruption. Several projects have been implemented with central and local administration.

Phare 2004-2006:

- Improving the fight against corruption: Corruption Awareness among central and local public administration (since Nov06: 1,6 Mio EUR)

- Supply of IT equipment for the General Directorate for Anticorruption / Ministry of the Interior (Phare 2006: 0.3 MEUR)

- Strengthening administrative mechanisms and legislation to better foster and protect the public integrity system in public administration. (Phare 2006: 1.3 MEUR)

- Strengthening the fight against corruption on the preventive side (Phare 2006: 1 MEUR)

- Corruption in the Public Administration (Sept07-: 1,2 Mio EUR)

- Development of the Anti-corruption General Directorate of the Ministry of Interior and Administrative Reform (MIRA) (Jun07-Jul08: 1,1 Mio EUR)

Transition Facility 2007:

- Building Civil Society Support against Corruption (2,5 Mio EUR)

- Bringing Anti-Corruption Capacities in the Ministry of Internal Affairs up to EU Standards (250,000 EUR)

- Strengthening the Capacity to Fight Economic and Financial Crime (200.000 EUR)

Bilateral Projects

Resident adviser on corruption with MoI (until Jun08) |

Improving Transparency and Accountability of Local Government (ended Aug07: 135,000 EUR) Tackling corruption within the Customs Administration (ended Jul07: 52,500 EUR) Reducing corruption within the Health Sector (until Mar08: 58,500 EUR) National Integrity Centre (ended Aug07: 115,000 EUR) |

Romanian Youth Versus Corruption; Together against corruption; Anti-corruption educational campaign (Integrity Centres) Improving Romanian local government integrity (MPP) (04-06: 320,000 EUR) Regional Transparency Councils |

- Main Projects with a total budget of at least 9.9 MEUR

[1] Odločba Komisije 2006/928/ES z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Romunije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja in boja proti korupciji (UL L 354, 14.12.2006, str. 56).

[2] Prvo poročilo Komisije je bilo objavljeno 27. junija 2007, COM(2007) 378 konč.

[3] Akcijski načrt je na voljo na naslednji spletni strani: http://www.just.ro/Portals/0/Right_Panel/Plan%20de%20actiune/plan_actiune_en_21122007[1].pdf

[4] Ta strategija se bo izvajala do leta 2012 in je upoštevana v akcijskem načrtu. Izvajala jo bo delovna skupina, imenovana s strani vrhovnega sodnega sveta.

[5] S spremembo zakona št. 304 je bila odpravljena zahteva, da se svet nacionalnega sodnega inštituta (NIM) strinja z imenovanji in razrešitvami višjih vodstvenih delavcev inštituta.

[6] Navedeni postopek zaposlovanja na podlagi razgovora je zdaj odpravljen z izrednim odlokom vlade št. 100/2007, ki se uporablja od 1. junija 2008.

[7] Dejavnost 1.4 dela V akcijskega načrta. Poleg tega je bila odobrena nova organizacijska shema urada državnega tožilstva (odredba št. 2477/C z dne 1. oktobra 2007).

[8] V pravosodju ni uveljavljene prakse sistematičnega predhodnega posvetovanja ministra za pravosodje z vrhovnim sodnim svetom glede ključne zakonodaje. Tako sistematično posvetovanje bi vrhovnemu sodnemu svetu omogočilo bolje izvajati vlogo varuha romunskega pravosodja.

[9] Točka 2.1dela II akcijskega načrta.

[10] Zakon št. 144/2007 z dne 25. maja 2007.

[11] Za pospešitev vzpostavitve nacionalne službe za integriteto je bil sprejet izredni odlok vlade št. 138 z dne 6. decembra 2007.

[12] Med 1. junijem in 31. oktobrom 2007 je DNA vložil 64 obtožnic zoper 148 obtožencev. V istem obdobju so sodišča izdala 31 nepravnomočnih obsodb v zvezi s 53 obtoženci v zadevah, ki jih je obravnaval DNA. Sodišča so izdala 22 pravnomočnih obsodb v zvezi z 31 obtoženci. V istem referenčnem obdobju so bile izdane pravnomočne oprostitve 10 obtožencev.

[13] Z odlokom vlade št. 95 z dne 4. oktobra 2007, ki ga je podprl nekdanji minister za pravosodje, je bil postopek za odvzem procesne imunitete ministrom spremenjen, tako da je bil tedanji svetovalni odbor nadomeščen z novim odborom, sestavljenim iz sodnikov. Romunsko ustavno sodišče ugotovilo, da je ta zakon protiustaven. Po odstopu ministra za pravosodje, ki je tudi sam vpleten v eno od osmih zadev, in imenovanju začasnega ministra januarja, je predsednik januarja odvzel imuniteto vsem obtožencem.

[14] Glavni razlog je bil ta, da tožilstvo (DNA) ni spoštovalo nove sodbe ustavnega sodišča glede odvzema imunitete obtožencem, ki zahteva, da se imuniteta odvzame tudi nekdanjim članom vlade. Ta nova sodba pa je bila izdana po tem , ko je DNA sprožil zadevne postopke.

[15] Relativna neveljavnost (izpodbojnost) kaznuje kršitve postopka, ki niso povzročile bistvene škode temeljnim pravicam in se lahko popravijo. V primeru absolutne neveljavnosti (ničnosti) in npr. kršitve temeljnih pravic obtoženca pa škode ni mogoče popraviti in zadeva se vrne tožilstvu, da ponovno opravi preiskavo.

[16] Če je zakon o spremembah še v drugo izglasovan, postane razglasitev zakona s strani predsednika obvezna v skladu s členom 77 romunske ustave.

[17] Nespoštovanje tega pravila bi imelo za posledico neveljavnost preiskave.

[18] Vladni odlok št. 47 z dne 28. avgusta 2007.

[19] Kampanja osveščanja javnosti, namenjena izboljšanju boja proti korupciji, je potekala od oktobra 2007 do januarja 2008.

[20] Ni bilo mogoče ugotoviti, v kolikšni meri bodo te spremembe še naprej dopuščale partnerstvo s civilno družbo in zagotavljale spremljanje znakov korupcije.

[21] Ta pobuda pomeni glavni ukrep, ki ga predlaga akcijski načrt v okviru merila 4; glej dejavnost št. 5.

[22] Romunija je od leta 2004 samo prek programa Phare prejela več kot 187 milijonov EUR pomoči. Izvajanje programa Prehodni vir se bo nadaljevalo do leta 2010. V okviru strukturnih skladov sta posebna pozornost in podpora namenjeni vzpostavitvi zanesljivega in preglednega finančnega upravljanja sredstev EU. Ta postopek je povezan z bojem proti korupciji. Tehnična pomoč bo zagotovljena za spremljanje in ocenjevanje projektov ter nadzor nad njimi, pa tudi za razvoj učinkovitega enotnega sistema upravljanja informacij, ki bi poleg tega zagotavljal pregledne informacije o pomoči iz sklada in učinkoviti porabi te pomoči. Urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči (TAIEX) je v Romuniji organiziral številne dejavnosti na področju pravosodja in notranjih zadev. Urad ima na voljo tudi sredstva za nadaljnje dejavnosti v prihodnosti.

[23] Da bi lahko prepoznali morebitne vrzeli v ponujeni pomoči in Romuniji zagotovili celovito podporo, so ustrezne pomoči EU in dvostranske pomoči, ki jih je bila Romunija deležna od leta 2004, povzete na seznamu, priloženem temu poročilu. Seznam temelji na podatkih, ki so na voljo znotraj Komisije, ter na informacijah, ki so jih posredovale države članice. Na seznam ni bilo mogoče vključiti vseh podatkov o posameznih projektih, zato in za večjo čitljivost je bila prednost namenjena zbirnim podatkom. Vendar pa so bili z Romunijo izmenjani vsi razpoložljivi podatki, medtem ko so o predlogih, predstavljenih v tem poglavju, potekale razprave z romunskimi organi, ki so jih tudi podprli.

[24] Akcijski načrt: merilo 4, dejavnost št. 5.

[25] Nekatere pravne in politične pobude dejansko nasprotujejo ciljem iz akcijskega načrta. Poleg tega akcijski načrt ne vključuje bistvenega vprašanja pravne in institucionalne stabilnosti okvira za boj proti korupciji (merilo 3). V načrtu prav tako ni navedeno, kdaj, če sploh, bodo pripravljene sektorske strategije, ki naj bi nadomestile strategije za reformo pravosodja in boj proti korupciji, katerih veljavnost se je pred kratkim iztekla. Akcijski načrt ne zagotavlja dovolj podrobnosti glede boja proti lokalni korupciji (merilo 4). Načrt uvaja tudi nekatere dejavnosti in kazalnike, ki se ne zdijo dovolj ciljno usmerjeni, da bi se uresničili želeni rezultati. To se zlasti navezuje na kazalnike, kot so uhajanje zaupnih informacij prek medijev (merilo 3; točka 1.2 poglavja I). Primerjalna študija kazni, ki so jih posamezna sodišča izrekla za primerljiva kazniva dejanja korupcije (merilo 3; točka 1 poglavja II), je lahko le prvi korak pri obravnavanju problema možne prizanesljivosti pri sodbah v zadevah korupcije na visoki ravni, kakor je omenjeno v poročilu Komisije v okviru mehanizmu sodelovanja in spremljanja z dne 27. junija 2007. Akcijski načrt bi bilo treba nenehno posodabljati, z močnim osrednjim operativnim usklajevalnim mehanizmom pa bi bilo treba pozorno spremljati uspešnost na podlagi kazalnikov.

[26] PHARE: Budgetary figures include Romanian national co-financing.

Bilateral Projects: Only larger bilateral projects are taken up in this list. In addition, various assistance missions, study visits and smaller activities have taken place.

Top