25.4.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 105/31

1.

pozdravlja to zaprosilo, saj imajo evropske regije in mesta pomembno vlogo pri izvajanju lizbonske strategije. Pravzaprav so glavni akterji politik s področja inovacij, raziskav in izobraževanja; financirajo več kot 66 % vseh javnih naložb v EU in sredstva iz strukturnih skladov vedno bolj namenjajo doseganju ciljev, povezanih z rastjo in zaposlovanjem;

2.

opozarja, da Pogodba o reformi EU, sprejeta v Lizboni, teritorialno kohezijo kot tretji cilj Evropske unije prišteva k socialni in ekonomski koheziji; tako odpravljanje teritorialnih razlik, ki zmanjšujejo splošno konkurenčnost gospodarstva EU, postaja prednostna naloga, vloga regij in mest pa je pomembnejša kot kdaj koli prej;

3.

pozdravlja strateško poročilo Evropske komisije o gospodarskih reformah v Evropi, ki vsebuje oceno napredka posameznih držav članic in osnutek priporočil za vsako državo ter predloga načelne potrditve integriranih smernic in novega lizbonskega programa Skupnosti za obdobje 2008–2010. To strateško poročilo dejansko kaže, da je bil pomen lizbonske strategije v tem, da je določila splošen cilj, tj. večjo rast in več delovnih mest v Evropi. V povezavi s tem poudarja, da je bilo ustanovljenih že več združenj za sodelovanje med regijami, katerih dejavnosti so usmerjene tudi v doseganje ciljev lizbonske strategije, kot je Innovation Alliance, združenje približno 20-ih evropskih regij, ki so na področju inovacij že uspešne, veliko pa jih že izpolnjuje lizbonska merila;

4.

vendar poudarja, da vse države članice ne izvajajo reformnih programov tako hitro, kot bi bilo potrebno, in da je treba še veliko storiti za pospešitev reform;

5.

pozdravlja sklep Evropskega sveta iz leta 2006, da OR zaprosi za pripravo poročila o učinkih prenovljene lizbonske strategije na lokalno in regionalno raven in ga tako vključi v izvajanje partnerstva za rast in delovna mesta. Odbor poziva Evropski svet, naj ga na spomladanskem zasedanju pooblasti za redno poročanje o izvajanju lizbonske strategije ter spremljanje ukrepov, sprejetih na lokalni in regionalni ravni;

6.

meni, da bo lahko lizbonska strategija uspešna le, če bodo lokalne in regionalne oblasti popolnoma vključene v procese odločanja, izvajanja in spremljanja. Poleg tega ponovno poudarja svojo pripravljenost, da prispeva k uresničevanju strategije za rast in delovna mesta na lokalni in regionalni ravni;

7.

je prepričan, da bo tudi po letu 2010 potrebna evropska strategija za spodbujanje konkurenčnosti Evrope, ki bo na evropski ravni ponudila usklajeno in vključujočo politiko gospodarskih reform za rast in delovna mesta ter omogočila boljše obvladovanje globalnih izzivov, s katerimi se vedno pogosteje srečujejo vse ravni upravljanja v Evropi;

8.

ponuja podporo Evropski komisiji pri organizaciji vseevropske kampanje za krepitev ozaveščenosti, s katero bi sedaj in v prihodnje opozarjali na to strategijo in pridobili podporo zanjo.

1.

pozdravlja dejstvo, da je zasnova „delovanja na lokalni ravni“, ki poudarja vlogo lokalne in regionalne ravni, ena glavnih sprememb prenovljene lizbonske strategije, sprejete leta 2005;

2.

ugotavlja, da si evropske regije in mesta prizadevajo za doseganje tako rekoč vseh ciljev lizbonske strategije, povezanih z rastjo in delovnimi mesti, vendar hkrati večina regij in mest meni, da sama strategija malo prispeva k uresničevanju teh ciljev;

3.

obžaluje, da je nastal „lizbonski paradoks“ in znova poudarja, da je odgovornost za izvajanje agende za rast in delovna mesta, ki jo zahteva leta 2005 prenovljena lizbonska strategija, mogoče povečati le, če različne ravni upravljanja (evropska, nacionalne, regionalne in lokalne) sodelujejo z namenom, da bi dosegle ta cilj;

4.

zato poziva k tesnejšemu sodelovanju med različnimi ravnmi upravljanja v skladu z načelom subsidiarnosti; takšno sodelovanje bo omogočilo bolj povezano, bolj usklajeno in učinkovitejšo pripravo politik ter povečalo „dodano vrednost“ vseevropske strategije za rast in delovna mesta.

5.

znova poudarja, da se lokalne in regionalne oblasti močno zavzemajo za uresničevanje lizbonskih ciljev; veliko jih meni, da okrepitev njihove vloge v procesu izvajanja prinaša nove možnosti; opaža, da je večina lokalnih in regionalnih oblasti nezadovoljnih s svojo vključenostjo v izvajanje, kar kaže, da pomanjkljivosti – kljub nekaterim izboljšavam – ostajajo, zato jih je treba v naslednjem ciklu upravljanja odpraviti;

6.

priporoča, da Komisija v letnem pregledu in priporočilih za posamezne države sistematično zajame informacije o vključevanju vseh zainteresiranih strani;

7.

ponovno poziva države članice, da v skladu z njihovo ustavno ureditvijo, bolj sistematično vključijo lokalne in regionalne oblasti v vse faze lizbonskega političnega cikla;

8.

želi biti povabljen v delovno skupino za lizbonsko metodologijo, ki deluje v okviru odbora za ekonomsko politiko;

9.

priporoča, da se EUROSTAT pooblasti za zagotavljanje vseh pomembnih statističnih podatkov na regionalni ravni, ki bodo omogočili pripravo in objavo poročila o strukturnem spremljanju doseganja ciljev lizbonske strategije.

10.

meni, da je evropska kohezijska politika pomemben instrument za to, da lahko regije in mesta v Evropi dosežejo cilje strategije za rast in delovna mesta na lokalni in regionalni ravni. V regijah, ki zaostajajo, je kohezijska politika najpomembnejša spremljevalna politika za krepitev konkurenčnosti in zaposlovanja;

11.

opaža, da je zahteva po namenskem dodeljevanju sredstev za kohezijsko politiko v novem programskem obdobju 2007–2013 povzročila pomembne in precejšnje spremembe v načrtih porabe regij in mest ter da je večinoma vodila k povečanju izdatkov za inovacije. Nadalje meni, da namensko dodeljevanje sredstev prispeva k uskladitvi lizbonske in göteborške strategije z glavnim ciljem kohezijske politike ter pozdravlja to dejstvo. Hkrati pričakuje, da bo Komisija po oceni izkušenj iz sedanjega programskega obdobja pripravila predloge o tem, kako lahko kohezijska politika v prihodnje prispeva k lizbonski strategiji;

12.

se strinja s stališčem (1) Evropske komisije, da je nova kohezijska politika 2007–2013 z večjo decentralizacijo upravljanja in z okrepitvijo vloge partnerjev ustvarila temelje za bolj strateški pristop k načrtovanju naložb na podlagi lizbonske strategije in za večjo odgovornost za izvajanje strategije na lokalni in regionalni ravni. Vendar obžaluje, da se je Komisija omejila na tesno sodelovanje z državami članicami, ob uporabi sistemov in postopkov za spremljanje, ocenjevanje in prilagajanje programov spreminjajočim se razmeram in prednostnim nalogam. Komisijo spodbuja, da ustrezno prizna pomembno vlogo, ki jo imajo lahko pri tem regije in mesta;

13.

zato poziva k vzpostavitvi mehanizmov za boljše usklajevanje različnih ravni priprave politik, da bi tako razvili učinkovito strategijo vseh oblasti za doseganje lizbonskih ciljev na regionalni in lokalni ravni. Odbor regij je pripravljen, da v sodelovanju z nacionalnimi in evropskimi združenji lokalnih in regionalnih oblasti prispeva k takšnemu usklajenemu in participativnemu pristopu;

14.

poudarja nove možnosti, ki jih ponuja evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki nacionalnim, regionalnim in lokalnim oblastem omogoča, da z razvojem konkretnih projektov v čezmejnih regijah in s projekti v okviru mednacionalnega in medregionalnega sodelovanja vzpostavijo tesnejše teritorialno sodelovanje za boljše, bolj usklajeno in učinkovitejše uresničevanje lizbonskih ciljev na posameznih območjih;

15.

glede na pravno podlago ozemeljske kohezije nove Lizbonske pogodbe poziva EU k oblikovanju konkretnih določb in izvajanju ustreznih ukrepov, ki bodo prilagojeni posebnim potrebam najbolj oddaljenih, otoških, gorskih in obalnih regij;

16.

nadalje meni, da bo prihodnji pregled proračuna EU pomagal ponazoriti, da je zaradi posebnih teritorialnih zahtev mogoče premagati izzive in izkoristiti priložnosti evropskih regij in mest le z okrepljeno kohezijsko politiko EU po letu 2013;

17.

ponovno opozarja, da je treba še naprej omogočati in pospeševati horizontalno usklajevanje strukturnih skladov in drugih evropskih programov financiranja s tega področja, kot so program za konkurenčnost in inovativnost, sedmi okvirni program za raziskave in programi vseživljenjskega učenja, da bi tako čim bolj povečali dodano vrednost evropskih skladov za doseganje lizbonskih ciljev;

18.

poudarja, da v izredno konkurenčnem 21. stoletju vse ravni – evropska, nacionalne, regionalne in lokalne – potrebujejo gospodarsko dinamiko, ki bo ustvarila stabilno in uspešno družbo povsod v Evropi. Priznava, da lokalne in regionalne oblasti lahko prispevajo k ustvarjanju pogojev, ki spodbujajo rast podjetij na njihovih področjih, ter meni, da prihodnost območij Evrope ne more temeljiti zgolj na dinamiki konkurence.

19.

poziva EU in države članice, da v svojih razvojnih programih upoštevajo prednostne naloge regij in mest;

20.

je prepričan, da je program za lizbonsko strategijo pomemben vzvod za krepitev ozaveščenosti o strategiji za rast in delovna mesta ter da prinaša dodano vrednost v pripravo nacionalnih, regionalnih in lokalnih politik;

21.

pooblašča svojega predsednika, da to resolucijo predloži slovenskemu predsedstvu EU, Evropskemu svetu na spomladanskem zasedanju leta 2008, Evropski komisiji, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.