52007SC0161

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.2.2007

SEC(2007) 161

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE Spremni dokument k

predlogu direktive o kazenskopravnemu varstvu okolja Povzetek ocene učinka {COM(2007) 51 konč} {SEC(2007) 160}

1. OPREDELITEV PROBLEMA

Okoljski kriminal predstavlja veliko grožnjo okolju in zdravju ljudi in živali v EU, četudi je zaradi posebej nezanesljivih statističnih podatkov težko določiti njegov natančni obseg.

Večina kaznivih dejanj ima čezmejne posledice in številna kazniva dejanja so povezana z organiziranimi kriminalnimi strukturami.

Temeljni vzroki za okoljski kriminal so visoki dobički, majhno tveganje za odkritje, vedno večja mednarodna trgovina in nezadostne sankcije v številnih državah članicah.

Vrste in stopnje sankcij za okoljska kazniva dejanja se v državah članicah bistveno razlikujejo: v nekaterih državah se niti za huda kazniva dejanja ne uporablja kazensko pravo; nekatere ravni sankcij so tako nizke, da nimajo odvračilnega učinka. Te razlike so razvidne iz primerov trgovanja z ogroženimi vrstami in nezakonitega pošiljanja odpadkov.

Razlike storilcem kaznivega dejanja omogočajo, da pri svojem ravnanju države članice s strožjo zakonodajo preprosto obidejo in nato izkoristijo prosti pretok blaga in oseb v EU.

Potreba po ukrepih na ravni Skupnosti se kaže v čezmejnih posledicah okoljskega kriminala in potrebi po zagotavljanju popolne uporabe zakonodaje Skupnosti o varstvu okolja v vsej Skupnosti. Potrebo po skupnem ukrepanju so priznale tudi države članice pri sprejetju Okvirnega sklepa 2003/80/PNZ o kazenskopravnem varstvu okolja, ki ga je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo septembra 2005 zaradi napačne pravne podlage.

Pogodba o Evropski skupnosti v členu 174 Skupnost zavezuje, da s svojo okoljsko politiko zagotavlja visoko raven varstva okolja. Za dosego tega cilja je treba odpraviti problem okoljskega kriminala. Za Evropsko unijo ta problem predstavlja velik izziv, saj povzroči vsako leto znatno škodo zdravju ljudi in živali ter kakovosti zraka, zemlje in vode.

Čeprav so za odziv na okoljski kriminal potrebna različna orodja, naslednja analiza obravnava morebitne možnosti kazenskopravnega odziva, tj. predvsem s skupnimi opredelitvami kaznivih dejanj in sankcij, ki se uporabljajo za takšna kazniva dejanja.

2. POSTOPKOVNA VPRAšANJA IN POSVETOVANJA Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI

Problem okoljskega kriminala je bil v preteklih letih analiziran v številnih študijah in na strokovnih srečanjih.

Informacije o študijah in konferencah so na voljo na spletni strani GD za okolje, ki je namenjena okoljskemu kriminalu: http://ec.europa.eu/environment/crime/index.htm

3. CILJI

Cilj Evropske skupnosti je zagotoviti visoko raven varstva okolja v vsej Skupnosti.

Za dosego tega cilja so bili sprejeti številni zakonodajni akti. Skupnost mora zagotoviti, da se ta zakonodaja v celoti izvaja, uporablja in uveljavlja.

Prav tako je treba zagotoviti enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki ravnajo v skladu z okoljsko zakonodajo, in se izogniti ustvarjanju pribežališč za storilce kaznivih dejanj v Skupnosti.

4. MOžNE POLITIKE

Za dosego teh ciljev so bile obravnavane različne možnosti:

Možnost 1: Brez ukrepanja na ravni Skupnosti

Možnost 2: Izboljšanje sodelovanja med državami članicami s prostovoljnimi pobudami

Možnost 3: Omejeno približevanje nacionalnih zakonodaj o okoljskem kriminalu v državah članicah

Možnost popolne uskladitve okoljskega kazenskega prava je bila izključena brez nadaljnje analize, saj bi s to možnostjo presegli potrebno in ne bi upoštevali dejstva, da na nacionalno kazensko pravo še vedno v veliki meri vplivajo kulturne vrednote vsake države članice in je zato pri izvrševanju potrebna določena prožnost.

5. VPLIV MOžNOSTI

Možnosti in podmožnosti so bile analizirane glede na njihov učinek na varstvo okolja, pravno sodelovanje med državami članicami, podjetji in javnimi organi.

Možnosti 1 in 2 ne bi pozitivno vplivali na raven varstva okolja in ne bi rešili obstoječih težav v zvezi z bojem proti okoljskemu kriminalu, ki v veliki meri izvirajo iz razlik med zakonodajami držav članic. Javnim organom ne bi prinesle večjih stroškov, vendar pa prav tako ne bi prinesle bistvenih koristi za zaščito podjetij, ki upoštevajo zakonodajo.

Z možnostjo 3 bi se izboljšalo izvrševanje okoljske zakonodaje v vsej Skupnosti, kar bi privedlo do boljšega varstva okolja in boljše zaščite podjetij v razmerju do njihovih konkurentov, ki ne delujejo v skladu z okoljsko zakonodajo. Z možnostjo 3 bi se zelo izboljšalo pravno sodelovanje med državami članicami. Zaradi večjega odvračilnega učinka kazenskih sankcij koristi za javne organe vključujejo možno znižanje števila kazenskih postopkov in stroškov čiščenja pri onesnaženju okolja.

6. IZBRANE POLTIčNE MOžNOSTI

Na podlagi pozitivnih vplivov je priporočljiva politična možnost omejeno približevanje kazenskega prava, ki zajema naslednje elemente:

- minimalni seznam kaznivih dejanj

- približevanje obsega odgovornosti za fizične in pravne osebe

- približevanje kazni za fizične in pravne osebe za kazniva dejanja, storjena v oteževalnih okoliščinah.