52007PC0821

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.12.2007

COM(2007) 821 konč.

Predlog

SKLEP SVETA

o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske skupnosti izrazi na zasedanjih Mednarodne komisije za lov na kite

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. V skladu s členom 174.1 Pogodbe ES je eden od ciljev okoljske politike Skupnosti spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov. Ta cilj vključuje ohranjanje vrst na svetovni ravni, tudi kitov. Evropska skupnost se je zavezala, da bo ohranjala kite in delfine, ter je uvedla okoljsko zakonodajo, ki zagotavlja visoko raven njihovega varstva.

2. V Prilogi IV k Direktivi o habitatih[1] so navedene vse vrste kitov in delfinov. To pomeni, da so vse vrste kitov strogo zavarovane pred namernim vznemirjanjem, ujetjem ali ubijanjem v vodah Skupnosti. V isti direktivi so prepovedani tudi posedovanje, prevoz in prodaja ali izmenjava osebkov, vzetih iz narave. Ta zakonodaja ne dovoljuje ponovnega izvajanja komercialnega kitolova katerega koli staleža, ki v celoti ali delno prebiva v vodah Skupnosti. Zaradi selivskega značaja staležev kitov je razumljivo, da je cilje Direktive o habitatih mogoče v celoti doseči le, če je vzpostavljen primerljiv mednarodni regulativni okvir.

3. Uredba Sveta 338/97/ES o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi[2], s katero se izvajajo določbe Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) v ES, prepoveduje vnos kitov in delfinov v Skupnost za predvsem komercialne namene[3]. Ta visoka raven varstva je še bolj utrjena z morsko strategijo ES[4] in predlagano direktivo o morski strategiji[5], ki bo predvidoma okrepila varstvo kitov v ES s spodbujanjem splošnega cilja dobrega okoljskega stanja oceanov in morij EU.

4. Zato je končni cilj okoljske politike Skupnosti v zvezi s kiti prizadevanje za njihovo najstrožje varstvo. Navedena okoljska zakonodaja na podlagi obsežnega usklajevanja predpisov zagotavlja najvišjo raven varstva.

5. Nadalje ima Skupnost v okviru skupne ribiške politike izključno pristojnost za ohranjanje bioloških virov morja[6]. Poleg tega kiti in delfini spadajo na področje uporabe Priloge I k Pogodbi ES ter zanje veljajo členi 33 do 38 Pogodbe[7]. Nadalje Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike[8] navaja, da področje uporabe skupne ribiške politike vključuje ohranjanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov. Na tej podlagi je Skupnost sklenila sporazume o ribolovu, ki delno ali izključno obravnavajo morske sesalce[9]. Podobno so kiti in delfini zajeti v sekundarni zakonodaji, sprejeti v okviru skupne ribiške politike, da se izpolnijo mednarodne obveznosti iz sporazumov o ribolovu in zagotovi varstvo kitov na odprtem morju[10].

6. Politika ES o kitih bo v vodah Skupnosti učinkovita le, če bo podprta s skladnimi ukrepi po vsem svetu. Komisija si bo v okviru celostne pomorske politike EU prizadevala za usklajevanje evropskih interesov v zvezi z mednarodnimi vprašanji.

7. Mednarodna komisija za lov na kite je mednarodna organizacija, pristojna za ohranjanje in upravljanje staležev kitov na svetovni ravni, ter je bila ustanovljena na podlagi Mednarodne konvencije o ureditvi lova na kite („Konvencije“), podpisane leta 1946. Namen Konvencije je „zagotoviti učinkovito ohranjanje in upravljanje staležev kitov ter tako omogočiti urejen razvoj industrije kitolova“ (preambula Konvencije). Članice Mednarodne komisije za lov na kite so lahko le vlade, ki upoštevajo Konvencijo. Za spremembo Konvencije, ki bi omogočila članstvo ES, bi bila potrebna ratifikacija protokola vseh članic Mednarodne komisije za lov na kite. Komisija je leta 1992[11] sprejela predlog za pogajanje o pristopu Skupnosti h Konvenciji, vendar Svet v zvezi s tem predlogom ni sprejel nadaljnjih ukrepov. Skupnost pa ima pri tej konvenciji status opazovalca.

8. Komercialni kitolov je bil leta 1986 prekinjen zaradi moratorija, s katerim se je strinjala večina držav, zastopanih v Mednarodni komisiji za lov na kite. Negotovost pri znanstvenih analizah v zvezi s stanjem različnih staležev kitov je bila glavni razlog za prekinitev komercialnega kitolova. Od takrat je glavno vprašanje, o katerem se redno razpravlja na zasedanjih Mednarodne komisije za lov na kite, ali so se staleži kitov dovolj obnovili, da bi se lahko preklicala prepoved nadzorovanega komercialnega kitolova.

9. Zaradi dvojnega pooblastila Mednarodne komisije za lov na kite za upravljanje kitolova na eni in ohranjanje kitov na drugi stani so se sčasoma oblikovala skrajno nasprotujoča si mnenja med vodilnimi državami „za kitolov“ in državami „proti kitolovu“. Vodilne države, ki zagovarjajo kitolov (npr. Japonska, Islandija in Norveška), dosledno izpodbijajo moratorij in še vedno izvajajo kitolov za tako imenovane znanstvene namene ali na podlagi drugih izjem.

10. Splošna prepoved komercialnega kitolova, ki jo je sprejela Mednarodna komisija za lov na kite, je v skladu s politiko ES, kot je določena v navedeni zakonodaji. Pomembno je, da Mednarodna komisija za lov na kite zagotovi nadaljevanje moratorija na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov. Japonska pa je od začetka veljavnosti prepovedi na praktično vseh zasedanjih Mednarodne komisije za lov na kite predlagala spremembe „programa“ Konvencije, da bi se pod nekaterimi pogoji odobril kitolov in da bi se za nekatere staleže dejansko preklicala prepoved kitolova. Zato mora 20 držav članic EU, ki so članice Mednarodne komisije za lov na kite[12], na vsakem zasedanju Mednarodne komisije za lov na kite izraziti stališče glede predlogov, za katere je pristojna Skupnost. To se bo predvidoma ponovno zgodilo na letnem zasedanju Mednarodne komisije za lov na kite leta 2008 v Santiagu (Čile) in nadaljnjih zasedanjih.

11. V skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 10 Pogodbe ES in načelom enotnosti pri zunanjem zastopanju Skupnosti je bistveno, da se države članice pripravijo za naslednja zasedanja Mednarodne komisije za lov na kite tako, da se v Svetu dogovorijo o skupnem stališču. Države članice morajo to stališče zaradi omejitev na podlagi statusa opazovalca Skupnosti izraziti tako, da v okviru Mednarodne komisije za lov na kite delujejo skupaj v interesu Skupnosti. Bistveno je tudi, da preostalih sedem držav članic, ki še niso pogodbenice Mednarodne komisije za lov na kite, pospeši postopek za svoj pristop. Države članice EU bodo lahko le s sodelovanjem in oblikovanjem stališča Skupnosti zagotovile razvoj in izvrševanje ustreznega in strogega mednarodnega regulativnega okvira za varstvo kitov.

12. Komisija zato Svetu predlaga sklep, ki temelji na treh pravnih podlagah: členih 37 (ribiška politika) in 175 (okoljska politika) ter členu 300(2)(2), da bi se oblikovalo stališče, ki ga bo v imenu Skupnosti izrazil sporazumno ustanovljen organ, ko bo sprejemal sklepe s pravnim učinkom.

13. Predlagani sklep Sveta ima dvojno naravo , saj bi pričakovani predlogi za spremembo Konvencije spadali tako na področje okoljske kot tudi ribiške politike, pri čemer ene od politik ni mogoče opredeliti kot glavne ali prevladujoče, druge pa zgolj kot naključne, drugotne ali posredne.

14. Nadalje imajo sklepi Mednarodne komisije za lov na kite o spremembah programa Konvencije pravni učinek , ker začnejo veljati v določenem obdobju, pri čemer ratifikacija ni potrebna[13]. Skupnost ne more začeti in končati notranjih postopkov za oblikovanje svojega stališča šele potem, ko druge članice Mednarodne komisije za lov na kite vložijo predloge sprememb, saj so lahko ti predloženi do 60 dni pred naslednjim zasedanjem Mednarodne komisije za lov na kite. Poleg tega lahko Svet že določi stališče Skupnosti, ker je predlagani cilj Skupnosti nasprotovanje pobudam za odpravo moratorija na komercialni kitolov.

15. Skupnost mora tudi podpirati spremembe programa, namenjene vzpostavitvi zavarovanih območij za kite, in nasprotovati predlogom za spremembo poslovnika Mednarodne komisije za lov na kite, da se razširi področje uporabe tajnega glasovanja, ker bi bilo to v nasprotju s cilji Aarhuške konvencije, katere podpisnice so Skupnost in njene države članice, ter zlasti s členom 3(7).

Predlog

SKLEP SVETA

o določitvi stališča, ki se v imenu Evropske skupnosti izrazi na zasedanjih Mednarodne komisije za lov na kite

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 37 in 175(1) Pogodbe v povezavi z drugim pododstavkom člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[14],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 174.1 Pogodbe ES navaja, da je eden od ciljev okoljske politike Skupnosti spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov.

(2) V Prilogi IV k Direktivi 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih)[15] so navedene vse vrste kitov in delfinov. Vse vrste kitov so zato strogo zavarovane pred namernim vznemirjanjem, ujetjem ali ubijanjem v vodah Skupnosti. V isti direktivi so prepovedani tudi posedovanje, prevoz in prodaja ali izmenjava osebkov, vzetih iz narave.

(3) Uredba Sveta 338/97/ES o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi[16], s katero se izvajajo določbe Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) v ES, prepoveduje vnos kitov in delfinov v Skupnost za predvsem komercialne namene[17].

(4) Skupnost ima v okviru skupne ribiške politike (SRP) izključno pristojnost za ohranjanje bioloških virov morja[18].

(5) Politika ES o kitih bo v vodah Skupnosti učinkovita le, če bo podprta s skladnimi ukrepi po vsem svetu.

(6) Mednarodna komisija za lov na kite je mednarodna organizacija, pristojna za ohranjanje in upravljanje staležev kitov na svetovni ravni, ter je bila ustanovljena na podlagi Mednarodne konvencije o ureditvi lova na kite („Konvencije“), podpisane leta 1946. Namen Konvencije je „zagotoviti učinkovito ohranjanje in upravljanje staležev kitov ter tako omogočiti urejen razvoj industrije kitolova“. Članice Mednarodne komisije za lov na kite so lahko le vlade. Dvajset držav članic Evropske unije je pogodbenic Mednarodne komisije za lov na kite[19]. Evropska skupnost ima v Mednarodni komisiji za lov na kite le status opazovalca in jo zastopa Komisija.

(7) Komercialni kitolov je bil leta 1986 prekinjen zaradi moratorija, s katerim se je strinjala večina držav, zastopanih v Mednarodni komisiji za lov na kite. Vodilne države, ki zagovarjajo kitolov, dosledno izpodbijajo moratorij in še vedno izvajajo kitolov za tako imenovane znanstvene namene ali na podlagi drugih izjem.

(8) Mednarodna komisija za lov na kite deluje na podlagi programa, ki ureja izvajanje kitolova po svetu. Program je priložen h Konvenciji in je opredeljen kot njen sestavni del. Zavezujoč je za podpisnice in določa podrobno ureditev kitolova ob upoštevanju ohranjanja in izkoriščanja staležev kitov.

(9) Predlogi sklepov za spremembo programa, sprejeti v okviru Mednarodne komisije za lov na kite, imajo lahko pravni učinek ter vplivajo na doseganje ciljev politik Skupnosti in zakonodajo v zvezi s kiti in delfini. Namen nekaterih predlogov sklepov, ki so redno predloženi na vsakem zasedanju Mednarodne komisije za lov na kite, je odobritev kitolova z določitvijo kvot in uporabo ukrepov upravljanja ali vzpostavitev zaščitenih območij za kite in zaradi teh predlogov je treba določiti stališče Skupnosti.

(10) Države članice so v skladu s členom 10 Pogodbe ES zavezane lojalnemu sodelovanju in ne morejo sprejeti obveznosti zunaj okvira zakonodaje Skupnosti, ki lahko vplivajo na predpise Skupnosti ali spremenijo njihovo področje uporabe.

(11) Ker ima Skupnost status opazovalca, mora njeno stališče sprejeti Svet, izraziti pa ga morajo države članice, ki delujejo skupaj v interesu Skupnosti.

(12) Skupnost in države članice morajo na prihodnjih zasedanjih Mednarodne komisije za lov na kite tesno sodelovati, da se zagotovi skladnost sprememb Konvencije in njenega programa s cilji politike in zakonodaje Skupnosti o kitih –

SKLENIL:

Člen 1

Stališče Skupnosti na zasedanjih Mednarodne komisije za lov na kite je v skladu s Prilogo k temu sklepu, izrazijo pa ga države članice, ki delujejo skupaj v interesu Skupnosti.

Člen 2

Kadar je verjetno, da bodo na stališče iz člena 1 vplivali novi znanstveni ali tehnični podatki, predstavljeni pred zasedanji Mednarodne komisije za lov na kite ali med njimi, ali kadar se na kraju samem vložijo predlogi o vprašanjih, ki še niso vključena v stališče Skupnosti, se stališče določi na podlagi zadevnega predloga z usklajevanjem, tudi na kraju samem, preden se glasuje o predlogu.

V

Za Svet

Predsednik

PRILOGA

16. Poglaviten cilj Evropske skupnosti v zvezi z Mednarodno komisijo za lov na kite je zagotoviti učinkovit mednarodni regulativni okvir za varstvo kitov.

17. Države članice, ki delujejo skupaj v interesu Skupnosti, pri predlogih za sklepe Mednarodne komisije za lov na kite izrazijo naslednje stališče, ki se lahko v prihodnosti spremeni ob upoštevanju ustreznih novih spoznanj:

18. nasprotovanje vsem predlogom za spremembo programa, na podlagi katerih bi se v celoti ali delno odpravil moratorij na komercialni kitolov;

19. podpiranje predlogov za spremembo programa, na podlagi katerih bi se vzpostavila zaščitena območja za kite;

20. podpiranje predlogov za nadaljnji samooskrbni kitolov domačinov, če ta ne ogroža ohranitve zadevnih staležev, ob ustreznem upoštevanju načela previdnosti in mnenja znanstvenega odbora;

21. podpiranje predlogov, namenjenih celovitemu obravnavanju vseh dejavnosti kitolova, ki se izvajajo v okviru različnih pravnih predpisov Konvencije, vključno s kitolovom za znanstvene namene;

22. podpiranje predlogov, ki so v skladu s stališčem Skupnosti, ki se izrazi v zvezi s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) ter drugimi mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je ES;

23. podpiranje predlogov za nadaljevanje dejavnosti odbora za ohranjanje in predlogov za obravnavanje vprašanj v zvezi z ohranjanjem majhnih vrst kitov in delfinov;

24. podpiranje predlogov za spodbujanje zbiranja znanstvenih podatkov z uporabo metod, ki niso destruktivne, in raziskav v zvezi z ohranjanjem populacije kitov;

25. nasprotovanje vsem predlogom za spremembo poslovnika Mednarodne komisije za lov na kite, s katero bi se razširilo področje uporabe tajnega glasovanja.

[1] Direktiva 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[2] UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

[3] Poleg tega Uredba Sveta (EGS) št. 348/81 o skupnih pravilih za uvoz kitov ali proizvodov iz kitov in delfinov dovoljuje uvoz navedenih proizvodov le, če se ne uporabljajo za komercialne namene.

[4] Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Tematska strategija za varstvo in ohranjanje morskega okolja, COM(2005)504 konč.

[5] Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja, COM(2005)505 konč.

[6] Glej na primer zadevo C-141/78 [1979] ECR 2923, odstavek 6 in zadevo C-804/79, [1981] ECR 1045, odstavek 17.

[7] Glej odstavek 3 člena 32 Pogodbe ES.

[8] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[9] Glej npr. Sklep Sveta 2005/938/ES o odobritvi Sporazuma o mednarodnem programu za ohranjanje delfinov v imenu Evropske skupnosti, UL L 348, 30.12.2005, str. 26.

[10] Glej npr. Uredbo Sveta (ES) št. 973/2001 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst, UL L 137, 19.5.2001, str. 1 ; Uredbo Sveta (ES) št. 1936/2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib, UL L 263, 3.10.2001, str. 1; Uredbo Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, UL L 36, 8.2.2007, str. 6.

[11] Osnutek sklepa Sveta o pooblastitvi Komisije, da se v imenu Skupnosti pogaja o protokolu, ki spreminja Mednarodno konvencijo o ureditvi lova na kite, podpisano 2. decembra 1946 v Washingtonu, COM(92)316.

[12] Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

[13] Glej člen V Konvencije. V skladu z odstavkom 3 postanejo spremembe programa za podpisnice zavezujoče v devetdesetih dneh, razen če predložijo ugovor.

[14] UL C , , str. .

[15] UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[16] UL L 61, 3.3.1997, str. 1.

[17] Poleg tega Uredba Sveta (EGS) št. 348/81 o skupnih pravilih za uvoz kitov ali proizvodov iz kitov in delfinov dovoljuje uvoz navedenih proizvodov le, če se ne uporabljajo za komercialne namene.

[18] Glej na primer zadevo C-141/78 [1979] ECR 2923, odstavek 6 in zadevo C-804/79, [1981] ECR 1045, odstavek 17.

[19] Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.