52007DC0774

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 5.12.2007

COM(2007) 774 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Močna evropska sosedska politika

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Močna evropska sosedska politika

1. Uvod

Evropska sosedska politika (ESP) bistveno prispeva k okrepitvi odnosov EU z njenimi sosedami[1] in je uveljavljena nosilka sodelovanja s temi državami na številnih področjih politik. Temelj ESP je spoznanje, da ima EU bistven interes za večji gospodarski razvoj in stabilnost ter boljše upravljanje v svoji soseščini. Širjenje miru in blaginje na mejah EU preprečuje umetno ločevanje ter ustvarja koristi za partnerice ESP, pa tudi za EU. ESP je partnerstvo za reformo, ki ponuja „več za več“: bolj kot partnerica sodeluje z Unijo, celoviteje ji ta lahko odgovori politično, gospodarsko ali s finančnim in tehničnim sodelovanjem. Z razvojem partnerstva v okviru skupnega okvira ESP se dejavnosti politik vse bolj razlikujejo.

Po prvih letih izkušenj z ESP je Komisija decembra 2006 ugotovila[2], da je ta politika dosegla dobre rezultate, vendar je predlagala nadaljnje ukrepe, da bi postala v celoti učinkovita. Za to bo potrebno politično vodstvo, partnerski pristop in reševanje številnih občutljivih vprašanj. Končno gre za zmožnost EU za razvoj zunanje politike, ki dopolnjuje širitev in je učinkovita pri spodbujanju sprememb in reform. V odgovor na to sporočilo in po razpravah Sveta, h katerim je Komisija prispevala v obliki neformalnih dokumentov[3], je nemško predsedstvo EU pripravilo poročilo[4] , ki ga je Evropski svet sprejel z odobravanjem. Komisija je septembra 2007 organizirala tudi konferenco ESP, na kateri so se prvič srečali ministri in predstavniki civilne družbe iz EU in držav partneric. Evropski parlament je 15. novembra sprejel Poročilo[5] o Sporočilu iz leta 2006.

Od zadnjega sporočila je bil dosežen napredek. Na primer sredstva so bila dodeljena iz Sklada za upravljanje. Vzpostavljen je bil Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo. Za vzhodno regijo se je začela izvajati pobuda „sinergija Črnega morja“. Napredek je bil dosežen pri odpiranju programov in agencij ES za partnerice ESP. Vendar je treba narediti še veliko. V večini držav partneric ESP so nujne politične, socialne in gospodarske reforme.

V prihajajočem obdobju se morajo tako države partnerice kot EU osredotočiti na izvajanje obstoječih obveznosti. Prizadevanja so potrebna na obeh straneh. Prednostne naloge za ukrepanje bodo določene v dveh sporočilih, ki bosta obravnavali odgovornosti na strani EU in nadaljnja prizadevanja, ki bodo potrebna na strani držav partneric ESP.

To sporočilo se osredotoča na potrebne ukrepe, ki jih je EU predvidela za leto 2008. Osredotoča se na dejavnosti, ki jih bodo morale opraviti države članice in Komisija za uresničitev predlogov, o katerih razpravljale so v letu 2007. Ločeno sporočilo, ki mu bodo priložena poročila o napredku za vsako državo posebej in bo objavljeno spomladi 2008, bo analiziralo, na katerih področjih morajo države partnerice ESP izvesti nadaljnje ukrepe.

2. Konceptualna vprašanja

2.1. Razlikovanje

ESP v enoten politični koncept vključuje zelo različne države. EU vsem partnericam nudi enake poglobljene odnose. Vendar pristop za vsako državo posebej v okviru ESP zagotavlja prožnost in razlikovanje ter toliko možnih odzivov, kolikor je držav partneric, glede na politične razmere v posamezni partnerici, njenih ambicij v odnosu do EU, njenega načrta reform in dosežkov ter njene stopnje socialno-ekonomskega razvoja. Sedanja pogajanja o okrepljenem sporazumu z Ukrajino[6], razprave o „naprednem statusu“ z Marokom in o nadgradnji odnosov z Izraelom kažejo to razlikovanje. Bolj kot se politika razvija, bolj očitno postaja to razlikovanje.

Kljub temu skupni okvir ESP omogoča objektiven in skladen pristop, ki ga ima EU do teh različnih partneric, ter zagotavlja, da je EU v celoti zavezana tesnejšim odnosom z vsemi našimi sosedami.

2.2. Prevzemanje odgovornosti

Skupno prevzemanje odgovornosti za ESP je bistvenega pomena za uresničitev ambicioznih ciljev in ga je treba nadalje spodbujati. To se bo razvilo s povečanjem razlikovanja in okrepitvijo dvostranskega političnega dialoga na številnih področjih. Pomembno je, da se tako EU kot država partnerica ESP druga na drugo zaneseta, da bosta uresničili medsebojne zaveze.

Na konferenci ESP septembra 2007 je bila izpostavljena zaveza EU za sodelovanje z državami partnericami, ki soodločajo o usmeritvi ESP. Naslednja konferenca bo organizirana leta 2008 in Gruzija se je ponudila za gostiteljico.

2.3. Regionalni procesi

ESP je prvotno bilateralna, vendar se povezuje z regionalnimi in podregionalnimi procesi. Evro-sredozemsko partnerstvo ostaja temelj za odnose EU z južnimi sosedami. ESP in Evro-sredozemsko partnerstvo se medsebojno krepita: dvostranski okviri ESP so primernejši za spodbujanje notranjih reform, okvir evro-sredozemskega sodelovanja pa ustvarja regionalni kontekst.

Komisija podpira nove pobude za krepitev odnosov z državami sredozemske regije, če temeljijo na obstoječih procesih. Take pobude lahko med drugim vključujejo ukrepe na področju okolja, medkulturnega dialoga, gospodarske rasti in varnosti. V zvezi s tem Komisija upošteva vabilo Francije na zasedanje junija 2008, ki bo odnosom z državami v navedeni regiji dalo novo spodbudo.

V odziv na pozive za vzpostavitev okvira za regionalno sodelovanje na vzhodu, se je začela izvajati pobuda za sinergijo Črnega morja, ki bo dopolnila v glavnem dvostranske politike EU v regiji: ESP, Strateško partnerstvo z Rusko federacijo in pristopna pogajanja s Turčijo. Ministrsko srečanje za sinergijo Črnega morja, na katerem bo sodelovala EU, bo februarja 2008 v Kijevu.

Podobno se bodo proučile morebitne sinergije s Strategijo EU za Osrednjo Azijo in Skupno strategijo EU–Afrika.

3. Bistvena vprašanja – predlagane ključne izboljšave

3.1. Ukrepi za nadaljnje gospodarsko vključevanje

Temeljiti in celoviti sporazumi o prosti trgovini (DFTA), oblikovani po meri, vključno z ukrepi za zmanjšanje netarifnih ovir z zbliževanjem zakonodaj, so ključnega pomena za okrepljeno gospodarsko povezovanje s partnericami ESP. DFTA mora zajemati v bistvu vso trgovino z blagom in storitvami med EU in partnericami ESP ter stroge pravno zavezujoče določbe o izvajanju trgovinskih in gospodarskih regulativnih zadev.

Pomembni ukrepi so že bili sprejeti, vendar bodo za nadaljevanje teh načrtov potrebna še odločna prizadevanja vseh strani. Unija bo še naprej aktivno podpirala svoje sosede pri njihovem zbliževanju zakonodaj s finančno in tehnično pomočjo, vendar so potrebne še dodatne spodbude.

Leta 2007 so se začela pogajanja o okrepljenem sporazumu z Ukrajino in ta se bo po pristopu Ukrajine k STO razširil na vprašanja proste trgovine. Komisija je predlagala osnutek uredbe o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo. Študije izvedljivosti, ki ugotavljajo možnosti za sporazume o prosti trgovini z Gruzijo in Armenijo, bodo zaključene prihodnje leto. S sredozemskimi partnericami ESP se nadaljujejo pogajanja o liberalizaciji storitev in pravici do ustanavljanja ter o trgovinskih in kmetijskih proizvodih. Na ravni višjih uradnikov se bo leta 2008 začel pripravljati načrt prihodnjih ukrepov na področju trgovine s sredozemskimi partnericami do leta 2010 in naprej, da se posodobijo obstoječi sporazumi. Napredovala so tudi pripravljalna dela za poenostavitev trgovine z industrijskimi proizvodi s sklenitvijo sporazumov o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov.

Za uspešen zaključek pogajanj so potrebna nadaljnja sorazmerna prizadevanja vseh strani. EU mora pokazati okrepljeno politično zavezanost za pospešitev gospodarskega vključevanja in izboljšanje dostopa do trga. Podpora držav članic prizadevanjem Komisije za takojšnji zaključek pogajanj na področju kmetijstva in ribištva, ki potekajo, bo ključnega pomena, zlasti pri omejitvi števila proizvodov, izključenih iz popolne liberalizacije, ob upoštevanju različne stopnje razvoja partneric. To bi moralo biti del usklajenih prizadevanj vseh strani, da se doseže cilj postopne razširitve temeljitih in celovitih sporazumov na naše partnerice in je prednostna naloga za prihodnja leta. Pogajanja je treba obravnavati po skrbni oceni in njihov potek prilagoditi zmogljivosti zadevnih držav in pričakovanemu rezultatu. Hkrati bo Komisija še naprej podpirala izboljšave in zbliževanje na področjih kot so tehnične ureditve, sanitarna in fitosanitarna vprašanja, carine, obdavčenje ter gospodarsko vključevanje med samimi državami partnericami ESP. To bo spodbudilo sodelovanje z institucijami, kot je Evropski patentni urad. Podpiral se bo tudi medpodjetniški dialog in Komisija bo spodbujala dobro poslovno in naložbeno ozračje v soseščini. Slednje med drugim zahteva pozornost vprašanjem upravljanja in trajnosti.

3.2. Mobilnost

Zmožnost oseb, da se gibljejo in med seboj delujejo je ključnega pomena za številne vidike ESP, od trgovine in naložb do kulturnih izmenjav. Mobilnost je sama po sebi ključna prednostna naloga zunanje politike, saj predstavlja prizmo, skozi katero države partnerice dojemajo EU.

Komisija predlaga poenostavitev zakonitih kratkoročnih potovanj ter tudi ambicioznejšega – dolgoročnega – razvoja na področju upravljane migracije, ki potencialno vključuje odprtje trgov dela držav članic, na katerih bi to pomenilo vzajemno prednost držav napotiteljic in držav prejemnic.

Seveda se lahko mobilnost razvija samo v varnem okolju in varnostne izboljšave bodo pripomogle k ustvarjanju pogojev za večjo mobilnost. Spodbujanje mobilnosti mora potekati skladno z zavezami naših partneric za povečanje varnosti in pravice ter boja proti nezakonitim migracijam, s prizadevanji za okrepitev zmogljivosti naših sosed za upravljanje migracijskih tokov v svojih državah in za varnost dokumentov.

Komisija poziva Svet in Evropski parlament, naj sprejmeta njen „sveženj“ zakonodajnih predlogov iz leta 2006, katerih cilj je revidiranje evropske vizumske politike, da se zagotovi višja raven varnosti znotraj skupnega prostora in poenostavila postopke za prosilce za azil. Ti predlogi bodo poenostavili kratkoročna potovanja, tako da bodo pomagali rešiti obstoječe težave pri izdaji schengenskih vizumov. Zlasti bodo zagotovili lažje preverjanje, da potnik potuje v dobri veri, izboljšali dostop prosilcev za vizum do konzulatov ter zagotovili več konzularnih predstavništev in boljšo regionalno pokritost, vključno s skupnimi prijavnimi centri, kadar je potrebno.

Obstoječe možnosti za poenostavitev potovanj niso bile v celoti izkoriščene. Uredba o obmejnem prometu državam članicam omogoča sklenitev dvostranskih sporazumov s sosednjimi tretjimi državami za izboljšanje stikov med posamezniki v obmejnem območju in to bi bilo treba v celoti izkoristiti. Boljše izkoriščanje prožnosti, ki jih zagotavlja obstoječi schengenski pravni red s strani držav članic, bi prispevalo k nemotenemu izvajanju ureditev.

Izvajanje Sklepov Sveta iz leta 2003 o prožnosti pri izdajanju vizumov udeležencem na sestankih evro-sredozemske skupine [7] je treba razširiti, da bo vključeval vse države partnerice ESP. Razširitev bi v glavnem zadevala Armenijo, Azerbajdžan in Gruzijo, saj bodo sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov z Ukrajino in Republiko Moldavijo v kratkem začeli veljati. Države članice se poziva, naj sledijo obravnavam prošenj za vizum oseb, ki se udeležujejo dogodkov ESP in, kadar je prosilec v preteklosti že izpolnjeval pogoje za pridobitev vizuma, bolj sistematično izdajajo vizume za večkraten vstop. Komisija bo prevzela aktivnejšo vlogo s tem, da bo izdajala pisma podpore in spodbujala prosilce, naj postopek začnejo pravočasno.

Na podlagi svojega sporočila o krožni migraciji in partnerstvih za mobilnost [8] je Komisija predlagala, da bi se za omejeno število pilotnih partnerstev za mobilnost lahko začela pogajanja z izbranimi tretjimi državami, zlasti državami ESP. Partnerstva bodo zahtevala, da se pilotne države zavežejo k aktivnemu sodelovanju z EU glede upravljanja migracijskih tokov in hkrati nudijo izboljšane možnosti za zakonito migracijo, pomoč pri razvoju zmogljivosti za upravljanje migracijskih tokov znotraj regije, ukrepe za spodbujanje krožne migracije in migracije vračanja ter izboljšave postopkov za izdajanje kratkoročnih vizumov. Za posodobitev politik trga dela ESP bo treba razviti spremljevalne ukrepe.

Skladna politika mobilnosti mora obravnavati zunanje in notranje cilje politik: pospeševanje stikov in izmenjav, zaznavnost vrednot in pristopov EU, spodbujanje gospodarskega razvoja, varnost, odzivanje na pomanjkljivosti na nacionalnih trgih dela. Ker te notranje in zunanje razsežnosti ponavadi spadajo pod pristojnost različnih delov uprav držav članic in EU, bo zelo pomembno, da se zagotovi skladnost in doslednost njihovih pristopov.

3.3. Regionalni konflikti in politični dialog

Število (zamrznjenih) konfliktov v soseščini ostaja visoko: Pridnestrje, Abhazija, Južna Osetija, Gorski Karabah, Bližnji vzhod in Zahodna Sahara. EU ima neposredni interes za sodelovanje s partnericami, da se spodbuja rešitev teh konfliktov, saj izničujejo prizadevanja EU za spodbujanje političnih reform in gospodarskega razvoja v soseščini ter bi lahko ogrozili varnost EU z regionalnim stopnjevanjem, neobvladljivimi migracijskimi tokovi, prekinitvijo oskrbe z energijo ali trgovinskih povezav ali z ustvarjanjem ugodnih razmer za teroristične in kriminalne aktivnosti vseh vrst.

EU že aktivno sodeluje pri preprečevanju in reševanju konfliktov, vendar je treba narediti še več. Sprejeti so bili številni ukrepi na področju SZVP in EVOP. Imenovani so bili posebni predstavniki EU, policija, mejna kontrola in misija za pomoč na meji razvijajo svoje dejavnosti.

Te aktivnosti je treba načrtovati in usklajevati z dolgoročnimi politikami ES, ki obravnavajo splošen institucionalni okvir in okvir upravljanja ter tako pripomoči k stabilizaciji. Razširjanje vseh sredstev, ki so na voljo, iz prvega, drugega ali tretjega stebra bi povečalo vpliv EU in preprečilo omejitve kratkoročnega kriznega upravljanja. EU lahko pomembno prispeva tako, da deluje okrog konfliktnih vprašanj s spodbujanjem podobnih reform na obeh straneh meja, pospeševanjem zbliževanja med političnimi, gospodarskimi in pravnimi sistemi, omogočanjem večje socialne vključenosti in prispevanjem k ustvarjanju zaupanja. Primer misije EU za pomoč na meji med Ukrajino in Republiko Moldavijo, ki združuje instrumente ES in SZVP v enotnem pristopu, kaže, kako lahko to deluje. V drugih primerih, odvisno od narave konflikta, so lahko povečanje zmogljivosti ministrstev za obravnavanje vprašanja beguncev, spodbujanje socialnega vključevanja manjšin s poučevanjem jezikov, podpora za pokonfliktno sanacijo infrastrukture, vključno s kulturno dediščino, ali izvajanje lokalnih projektov za ustvarjanje dohodka primerni ukrepi za ustvarjanje zaupanja.

Institucionalno vključevanje EU v mehanizme reševanja konfliktov se zelo razlikuje. Je polnopravna udeleženka kvarteta (Bližnjevzhodni mirovni proces) in sodeluje kot opazovalka v pogovorih 5+2 (Pridnestrje), Komisija pa je opazovalka v Skupni komisiji za nadzor (Južna Osetija). V skupini iz Minska (Gorski Karabah) in skupini „prijatelji ZN za Gruzijo“ (Abhazija) sodelujejo le posamezne države članice. Glede na zgodovinske izkušnje EU na področju miru in stabilnosti s pomočjo regionalnega povezovanja je EU dodala vrednost prizadevanjem posameznih držav članic in mora biti pripravljena prevzeti pomembnejšo vlogo pri reševanju konfliktov v soseščini.

Konflikti morajo vedno biti ključni element političnega dialoga s partnericami ESP. EU mora tudi zagotoviti, da konflikti ostanejo na dnevnem redu pogovorov z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami.

Komisija je pripravljena, da skupaj s Svetom razvije nadaljnje predloge na področju reševanja konfliktov z uporabo skupnostnih in neskupnostnih instrumentov.

Komisija bo tudi storila vse, kar je v njeni moči, za zagotovitev, da se potencial, ki ga nudi politični dialog, v celoti izkoristi za druga vprašanja, kot so terorizem, droge, migracijski tokovi, civilna zaščita, in zlasti za upravljanje.

Še naprej bo spodbujala stabilnost, predvsem prek trajnega spodbujanja demokracije, človekovih pravic in pravne države po vsej soseščini.

3.4. Sektorska reforma in posodobitev

Dialog o sektorskih politikah bo skupaj s pomočjo v letu 2008 podpiral reforme v državah partnericah ESP.

Zanesljivost in varnost oskrbe z energijo sta področji naraščajoče soodvisnosti v soseščini. S sprejetjem energetskega svežnja v marcu je Evropski svet določil temelje za skupno zunanjo energetsko politiko. ESP združuje države proizvajalke, države potrošnice in tranzitne države, ki lahko s tesnim sodelovanjem in povezovanjem veliko pridobijo. Komisija bo svoja prizadevanja usmerila v izvajanje memorandumov o soglasju na področju energetike z Azerbajdžanom in Ukrajino ter skupnih izjav z Marokom in Jordanijo ter si prizadevala za sklenitev podobnih sporazumov z Alžirijo in Egiptom. Komisija si bo tudi prizadevala s pogajanji doseči zavezujoče določbe o trgovinskih in energetskih proizvodih, storitvah in naložbah.

Izvedla se bo tudi študija izvedljivosti, da se proučijo potencialne koristi oblikovanja skupnega pravnega okvira za soseščino na področju energije.

Srečanje ministrov s področja energije v okviru „Procesa Baku“ (Črno morje/Kaspijsko morje/Osrednja Azija) leta 2008 bo še naprej spodbujalo sodelovanje na področju energetske varnosti in povezovanja energetskih trgov na vzhodu. Zaveza EU za razvoj plinovoda Nabucco, vključno z nedavnim imenovanjem koordinatorja, daje novo spodbudo prizadevanjem EU za razvoj omrežij ključnega interesa. Pripravlja se pristop Republike Moldavije in Ukrajine k Energetski skupnosti. Gruzija je vložila prošnjo za status opazovalke.

Na jugu se nadaljujejo dela za razvoj enotnega evro-sredozemskega energetskega trga. Komisija bo sodelovala z državami Magreba za spodbujanje regionalnega povezovanja njihovih energetskih trgov in z regijo Mashreq za povečanje varnosti in infrastrukture v sektorju plina. Komisija bo gradila na rezultatih energetskega foruma Euromed in nedavne konference EU–Afrika–Bližnji vzhod o energiji, ki je bila v Sarm-el-Sheiku, zlasti o razvoju arabskega plinovoda , in izmenjala znanje in izkušnje o čistih tehnologijah.

Komisija bo sodelovala s partnericami iz soseščine za izboljšanje energetske učinkovitosti, proučitev možnosti za razvoj trga zelene energije in za razširjanje zmogljivosti partnerjev za proizvodnjo sončne in vetrne energije ter energije iz biomase.

Komisija bo okrepila svoj dialog o klimatskih spremembah , vključno glede prilagoditve[9] na ureditev v zvezi s podnebnimi spremembami po letu 2012. Komisija bo zagotovila tudi tehnično pomoč za izgradnjo zmogljivosti za politike o podnebnih spremembah. Komisija bo spodbujala kjotske mehanizme[10], ki imajo znaten potencial za privabljanje neposrednih tujih naložb in spodbujanje razvoja čistejših tehnologij. Izmenjale se bodo izkušnje s Sistemom trgovanja EU z emisijami. Komisija bo okrepila podporo prizadevanjem za dosego čistejšega okolja v soseščini. Pod pokroviteljstvom sinergije Črnega morja[11] bo delovna skupina za Donavo in Črno morje dodatno okrepila prizadevanja v zvezi z vprašanji voda in raziskala razširitev na druga področja, kot je ravnanje z odpadki. Nadaljevala se bodo prizadevanja za pristop ES h Konvenciji o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem in prizadevanja Komisije v Procesu Okolje za Evropo bodo poudarila izvajanje konvencij UNECE[12]. V sredozemski regiji bo ES še naprej podpirala pobudo Horizon 2020 za zmanjšanje stopnje onesnaženosti. Skupni okoljski informacijski sistemi, presoje vplivov na okolje, integrirano upravljanje obalnega območja in trajnostni turizem se bodo spodbujali po vsej regiji.

ES bo še naprej spodbujala odgovorne in trajnostne ribiške dejavnosti s tesnim sodelovanjem s partnericami na ustreznih forumih in prek dvostranskih sporazumov.

Enotni prometni sistem med EU in njenimi sosedami je življenjskega pomena za nadaljnje povezovanje. Države članice in partnerice ESP bodo morale tesno sodelovati za dokončanje razširitve prometnih osi TEN[13] na sosednje države. Tako sredozemske države partnerice kot države partnerice TRACECA sprejemajo regionalne akcijske načrte za razvoj trajnostnih prometnih sistemov, katerih izvajanje se bo podpiralo s prispevki držav članic. Treba je pospešiti izvajanje odločitve Sveta za razvoj širšega skupnega zračnega prostora do leta 2010. Celovit sporazum o letalstvu z Marokom se že izvaja, pogajanja potekajo z Ukrajino in se bodo v kratkem začela z Jordanijo. Komisija poziva Svet, naj predloži pogajalske direktive za nadaljnje celovite sporazume o letalstvu z državami partnericami ESP.

Da bi partnerice ESP uspešno vključili v Evropski raziskovalni prostor, je treba bolj upoštevati raziskovalne prednostne naloge partneric (npr. zdravje in kmetijstvo, dopolnjeno s socialno-ekonomskimi vprašanji in vprašanji upravljanja) in si bolj prizadevati za spodbujanje k večjemu sodelovanju v sedmem okvirnem programu (7OP). Letni delovni programi 7OP morajo izpostaviti pomembnost ESP in uporaba proračunske vrstice za ENPI mora povečati znanstveno zmogljivost partneric ESP.

Na področju informacijske družbe bodo države partnerice ESP imele koristi od medsebojnih povezav omrežij za visoke hitrosti, pa tudi od tesnega sodelovanja med regulativnimi organi na področju ESP in evropskimi regulatorji v tem sektorju.

Izobraževanje in človeški kapital: Komisija bo še naprej krepila svojo podporo za strukturni razvoj sistemov visokošolskega izobraževanja v partnericah ESP prek programa TEMPUS ter združevanja z Bolonjskim procesom in lizbonsko agendo. Nov štipendijski program za ESP omogoča več kot tisoč študentom in univerzitetnim predavateljem, da pridejo v šolskem letu 2007/08 v EU, ter nekaj sto, da gredo v države partnerice ESP. Za krepitev znanja o tem, kako deluje EU, in kako se zavzemati za nepristransko, odgovorno in učinkovito javno upravo bo Komisija spodbujala izbor pripravnikov iz držav partneric ESP za svoje notranje strukture in proučila možnost za sprejetje napotenih uradnikov.

Tesno sodelovanje na področju zaposlovanja in družbenega razvoja bo okrepilo izmenjave strategij glede ustvarjanja delovnih mest, odpravljanja revščine, socialne vključenosti in varnosti ter enakih možnosti za obravnavanje skupnih izzivov v okviru globalizacije in spodbujanja dostojnega dela.

EU in njene sosede pospešujejo sodelovanje na področju zdravja . Komisija vabi partnerice ESP na sestanke skupin, kot so Mreža pristojnih organov za zdravstvene informacije in znanje; Mreža EpiSouth za nadzor nalezljivih bolezni v južni Evropi in Sredozemlju ter Strokovna enota HIV/AIDS. Z nedavno sprejeto zdravstveno strategijo je EU dobila pomembnejšo vlogo na področju globalnega zdravja prek okrepljenega sodelovanja s strateškimi partnerji iz tretjih držav, vključno s tistimi iz sosedstva. ES in države članice morajo združiti moči za reševanje izzivov in groženj na področju zdravstva v soseščini, med drugim s spodbujanjem izvajanja mednarodnih zdravstvenih sporazumov, zlasti Okvirne konvencije o nadzoru tobaka[14] in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika[15].

Pred kratkim sprejeto Sporočilo o „celostni pomorski politiki za Evropsko unijo“[16] opredeljuje ESP kot nosilko dialoga in sodelovanja o vprašanjih pomorske politike in upravljanja deljenih morij. Cilji te politike bodo vključeni v redni dialog EU o politikah z državami partnericami ESP.

Komisija bo še naprej spodbujala izmenjavo izkušenj in dvostranski dialog o metodah oblikovanja in izvajanja regionalne politike , vključno z upravljanjem na več ravneh in partnerstvom. Prizadevala si bo za povečanje sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi.

3.5. Sodelovanje v programih in agencijah Skupnosti

Zaradi priložnosti za sodelovanje v programih in agencijah Skupnosti je partnerstvo v okviru okrepljene ESP pomembno in privlačno.

Leta 2007 je Komisija začela pogajanja za sklenitev protokolov z Izraelom, Marokom in Ukrajino – tremi državami partnericami, ki so v Poročilu predsedstva iz junija 2007 opredeljene kot tiste, ki imajo največ koristi od teh ukrepov. Skorajšen podpis protokola z Izraelom bo slednjemu omogočil, da postane prva država partnerica ESP, ki bo sodelovala v programu za konkurenčnost in inovacije.

V letu 2008 bo Komisija še naprej ostala v stiku s partnericami ESP, da opredeli njihove interese in zmogljivosti za sodelovanje v aktivnostih ES.

3.6. Finančno sodelovanje

Na voljo bodo nova finančna orodja in izboljšalo se bo sodelovanje s finančnimi institucijami, zlasti EIB in EBOR kot privilegiranima partnericama EU v državah partnericah ESP, drugimi donatorji in mednarodnimi organizacijami. Ta razvoj bo EU omogočil, da se učinkoviteje odzove na potrebe držav partneric ESP in odraža njihove različne odnose z EU.

Novost v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta zadeva izvajanje programov čezmejnega sodelovanja, ki se bo začelo konec leta 2007. Komisija je izdelala okvir načrtovanja, ki zajema 15 programov, ki se izvajajo na zunanjih mejah EU, in je sprejela posebne izvedbene določbe. Skupne delovne skupine, v katerih sodelujejo predstavniki držav članic, držav partneric in njihovih regij, končujejo dokumente o načrtovanju, tako da se bo izvajanje programov čezmejnega sodelovanja lahko začelo začetek leta 2008. Te programe skupno upravljajo lokalne interesne skupine in bodo pripomogli k pospeševanju sklepanja pristnih vezi v soseščini in k zmanjšanju učinka ločevanja zunanjih meja, kar bo vodilo k povečanju gospodarske izmenjave in preprečevalo oblikovanje razvojne vrzeli med EU in mejnimi regijami ESP.

Napredek je bil dosežen tudi pri obeh skladih, ki sta bila uvedena s Sporočilom iz leta 2006:

Nov sklad za upravljanje, z okvirnimi sredstvi v višini 50 milijonov EUR letno za obdobje od 2007 do 2010, zagotavlja dodatno podporo državam partnericam, ki so najbolj napredovale pri izvajanju prednostnih nalog upravljanja, določenih v svojih akcijskih načrtih, zlasti tistih glede človekovih pravic, demokracije in pravne države. V letu 2007 sta prva sredstva iz Sklada za upravljanje prejela Maroko in Ukrajina. Letno poročilo o napredku držav partneric ESP bo v letu 2008 nadalje posodobljeno kot temelj za objektivno oceno dosežkov držav partneric, ki bo povečala preglednost odločitev o dodelitvi sredstev iz Sklada za upravljanje.

Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo (NIF) je bil ustanovljen s prvim prispevkom iz proračuna Skupnosti v višini 50 milijonov EUR in bo v letu 2008 začel spodbujati posojila partnericam ESP. Skupno bo Komisija v naslednjih štirih letih Skladu dodelila okvirni znesek v višini 250 milijonov EUR in načrtuje, da bo v obdobju od 2011 do 2013 namenila še nadaljnjih 450 milijonov EUR (skupaj 700 milijonov EUR v 7 letih). Z državami članicami potekajo razprave o vzpostavitvi skrbniškega sklada za NIF. Združitev prispevkov Skupnosti s prispevki držav članic bi ustvarila znaten učinek finančnega vzvoda. Transakcije NIF, ki se prvenstveno osredotočajo na projekte skupnega interesa v energetskem, okoljskem in prometnem sektorju, bodo v celoti usklajene z okrepljenim skladom za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP). Komisija bo tudi sprejela ukrepe, da se omogoči uporaba vrnjenih sredstev iz predhodnih transakcij FEMIP v korist FEMIP, pa tudi vrnjena sredstva iz prihodnjih transakcij v korist NIF oziroma FEMIP.

4. Operativna vprašanja

4.1. Nadaljevanje akcijskih načrtov

Akcijskim načrtom ESP za Ukrajino, Republiko Moldavijo in Izrael se bo iztekla veljavnost v začetku leta 2008. Podaljšanje sedanjih akcijskih načrtov za eno leto brez spremembe vsebine se zdi najbolj pragmatičen način za nadaljevanje dela na podlagi akcijskih načrtov, dokler se ne zaključijo pogajanja o novem sporazumu z Ukrajino oziroma dokler se ne skleneta morebitna prihodnja sporazuma z Republiko Moldavijo in Izraelom. V vsakem primeru se akcijski načrti posodobijo s sporazumom med podpisnicami, kadar je to potrebno, da se ohrani njihova operativna vrednost.

4.2. Struktura pododborov

Pododbori so od zasnove ESP postali institucionalno prizorišče za dialog o politikah s partnericami ESP. Zato je za strukturo pododborov bistveno, da zajema celoten sklop vprašanj, ki so obravnavana v akcijskem načrtu ESP. Komisija namerava zlasti spodbujati države partnerice, ki tega še niso storile, da vzpostavijo delovanje pododborov ali drugih forumov, v okviru katerih se lahko obravnavajo vprašanja človekovih pravic.

4.3. Sodelovanje civilne družbe

Organizacije civilne družbe imajo pomembno vlogo pri določanju prednostnih nalog za ukrepanje ter spodbujanje in spremljanje izvajanja akcijskih načrtov ESP. Sodelovanje več sto predstavnikov civilne družbe na konferenci ESP je jasno pokazalo namene Komisije v zvezi s tem. Vzpostavitev temelja za zastopanost civilne družbe pri vprašanjih ESP bo pomenila spodbuden napredek. Komisija bo spodbujala najrazličnejše interesne skupine, da se vključijo v spremljanje izvajanja akcijskih načrtov ESP, pospeševala dialog v državah partnericah med vlado in lokalno civilno družbo ter poskušala vključiti več interesnih skupin v proces reform.

4.4. Države brez akcijskega načrta

Komisija bo nadaljevala tesno sodelovanje z Alžirijo pri izvajanju njenega pridružitvenega sporazuma. Ker pridružitveni sporazum s Sirijo še ni podpisan, Komisija pripravlja prihodnje pogodbeno razmerje v obliki finančnega sodelovanja. Z Libijo potekajo začetni razgovori za sklenitev prvega okvirnega sporazuma. Belorusiji bodo tudi v prihodnje predstavljene koristi, ki bi jih lahko bila deležna v okviru ESP, če bo dosegla bistven napredek na področju spoštovanja človekovih in temeljnih pravic.

5. Sklepne ugotovitve

Za zagotovitev, da bo ponudba državam partnericam ESP izpolnila njihova pričakovanja, so potrebna nenehna prizadevanja. To sporočilo izpostavlja nekaj glavnih izzivov, na katere se morajo odzvati institucije in vlade EU. Komisija, Svet, Evropski parlament in države članice morajo v letu 2008 še tesneje sodelovati, da bi okrepili ESP. To lahko včasih zahteva težke odločitve, vendar bodo njihovo ceno odtehtale dolgoročne koristi, ki jih bodo imeli državljani EU in sosednjih držav. Komisija bo spomladi 2008 objavila svojo analizo napredka, ki so ga dosegle države partnerice ESP, in morebitne nadaljnje ukrepe.

[1] ESP zajema Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžan, Belorusijo, Egipt, Gruzijo, Izrael, Jordanijo, Libanon, Libijo, Republiko Moldavijo, Maroko, Palestinsko upravo, Sirijo, Tunizijo in Ukrajino, vendar ne EGP, držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk ali Rusije.

[2] COM(2006) 726 z dne 4. decembra 2006.

[3] http://ec.europa.eu/world/enp/strengthening_en.htm.

[4] 10874/07 z dne 15.6.2007, http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/07/st10/st10874.sl07.pdf.

[5] P6_TA(2007)0538.

[6] Glej Sklepe Sveta 11016/07 z dne 19.6.2007, http://register.consilium.europa.eu/pdf/sl/07/st11/st11016.sl07.pdf.

[7] 5784/07 VISA 32 MED 3 COMIX 101 z dne 31. januarja 2007.

[8] COM(2007) 248 z dne 16. maja 2007.

[9] V skladu z Zeleno knjigo Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam v Evropi, COM(2007) 354.

[10] Zlasti Skupno izvajanje in Mehanizem čistega razvoja.

[11] Sporočilo z dne 11. aprila 2007, COM(2007) 160.

[12] V skladu s COM(2007) 262.

[13] Sporočilo COM(2007) 32 z dne 31. januarja 2007 opisuje celovito politiko za tesno povezovanje prometnih sistemov EU s sosednjimi državami.

[14] Okvirna konvencija Svetovne zdravstvene organizacije o nadzoru tobaka: http://www.who.int/tobacco/framework/WHO_FCTC_english.pdf.

[15] http://www.who.int/gb/ebwha/pdf_files/WHA58/WHA58_3-en.pdf.

[16] COM(2007) 575. z dne 10. oktobra 2007 in akcijski načrt za pomorsko politiko SEC(2007) 1278.