52007DC0459

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 31.2007

COM(2007) 459 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU

Poročilo o izvajanju dolgoročne nacionalne sheme pomoči za kmetijstvo v severnih regijah Finske med letoma 2001–2005 v skladu z Odločbo Komisije 2002/404/ES

POROČILO KOMISIJE SVETU

Poročilo o izvajanju dolgoročne nacionalne sheme pomoči za kmetijstvo v severnih regijah Finske med letoma 2001–2005 v skladu z Odločbo Komisije 2002/404/ES

KAZALO

1. UVOD 3

1.1. Ozadje 3

1.2. Splošna načela 3

1.3. Podregije 4

1.4. Upravljanje in nadzor 4

2. IZVAJANJE V OBDOBJU 2001–2005 5

2.1. Odločbe Komisije 5

2.2. Pomoč, dodeljena na Finskem 5

2.3. Pomoč Skupnosti 5

2.4. Nordijska pomoč, dodeljena glede na sektor 6

2.5. Proizvodne količine, ki prejemajo podporo 7

3. RAZVOJ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V REGIJAH, KI PREJEMAJO NORDIJSKO POMOč 7

3.1. Razvoj glavnih proizvodov v podregijah 7

3.2. Razvoj rabe zemljišč 9

3.3. Razvoj strukture, produktivnosti in proizvodnih metod kmetijstva 9

3.4. Razvoj prihodka in donosnosti kmetijstva 11

3.5. Razvoj socialno-ekonomskega vpliva 12

3.6. Stanje okolja 12

3.7. Vpliv na živilsko verigo 12

4. SKLEPI 13

1. UVOD

1.1. Ozadje

V skladu s členom 142 Akta o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske k Evropski uniji je Komisija dovolila Finski, da dodeli dolgoročno nacionalno pomoč za zagotovitev, da se v severnih regijah obdrži kmetijska dejavnost. Nordijska pomoč se dodeli zlasti za ohranjanje tradicionalne primarne pridelave in predelave, ki po naravi ustrezata podnebnim razmeram, za izboljšanje struktur za proizvodnjo, trženje in predelavo kmetijskih proizvodov, olajšanje prodaje takih proizvodov ter zagotovitev varstva okolja in ohranjanja podeželja.

Regije, vključene v shemo Nordijske pomoči, ležijo severno od 62. vzporednika in vključujejo nekatera sosednja območja južno od vzporednika, ki so pod vplivom primerljivih podnebnih razmer, ki zlasti otežujejo kmetijsko dejavnost. Pri določanju območij so se upoštevali naslednji dejavniki: nizka gostota prebivalstva (največ 10 oseb na km2), kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) kot delež celotnega območja (manj kot 10 odstotkov) in kmetijska zemljišča za pridelovanje poljščin, namenjenih za prehrano ljudi, kot delež KZU. Območje zajema skupaj 1 417 000 hektarov KZU, kar ustreza 55,5 % skupnih finskih kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 1994.

Komisija bo eno leto po pristopu in nato vsako peto leto Svetu predložila poročilo o dodeljenih odobritvah in rezultatih pomoči v okviru teh odobritev v skladu s členom 143. Prejšnja poročila so bila predložena leta 1996 in leta 2002.

To poročilo temelji na podatkih finskih organov, pri čemer zaključki o tem, ali so bili cilji sheme uresničeni, niso bili sklenjeni. Komisija je naročila ločeno študijo o tej točki.

1.2. Splošna načela

Nordijska pomoč se razlikuje po regijah in je dodeljena na podlagi proizvodnih enot, ob upoštevanju omejitev, določenih s skupnimi ureditvami trga. Omejitve odobrenih proizvodnih količin posameznega sektorja so določene na skupni ravni, medtem ko so regionalne omejitve določene zaradi jasnosti. Pomoč se ne sme navezovati na prihodnjo proizvodnjo ali povzročiti povečanja proizvodnje ali povečanja na ravni kombinirane pomoči v zvezi s pomočjo, dodeljeno med referenčnim obdobjem.

Na podlagi razpoložljive nacionalne statistike v zvezi s količinami temelji referenčno obdobje za določitev različnih količinskih omejitev za kmetijsko proizvodnjo na letih 1991–1993 pred pristopom. Skupna pomoč je bila izračunana na podlagi razlik med cenami na Finskem in cenami v Skupnosti (posredna podpora) v letu 1993 ter na podlagi razlik med neposredno pomočjo iz državnega proračuna in količino neposredne pomoči, ki je na voljo iz skupne kmetijske politike.

Z odločbo Komisije se določijo najvišje ravni pomoči za Nordijsko pomoč glede na proizvod in sektor. Pomoč za vse rastlinske proizvode se dodeli na hektar. Za živinorejo se pomoč dodeli na glavo velike živali (GVŽ) pri govedu, kopitarjih, ovcah, kozah, prašičih, perutnini in na glavo pri severnih jelenih. Pomoč za mleko se dodeli na kilogram. Pomoč se dodeli tudi za skladiščenje sadja in zelenjave. Za mlade kmete (mlajše od 40 let) je predvidena pavšalna pomoč na hektar, ki se uporablja za gojenje trave in žit. Pomoč se lahko izplača proizvajalcu (ali njegovemu zakoncu), ki je star najmanj 18 let in največ 65 let. Prejemniki pomoči morajo imeti najmanj tri hektarje obdelovalne zemlje ali najmanj pol hektarja za vrtnarjenje.

1.3. Podregije

Finsko regijo, ki prejema Nordijsko pomoč, sestavlja pet podregij, tj. C1, C2, severna C2 (C2S) (vključno z vsemi otoki območij C1 in C2), C3 in C4 (Slika 1) . Ta razdelitev omogoča določitev podpore za kmetijstvo ob upoštevanju posebnih značilnosti kmetijskega gospodarstva regij in resnosti naravnih ovir.

[pic]

Slika 1 – Območja, ki prejemajo kmetijsko pomoč (podregije C1 – C4 so vključene v Nordijsko pomoč)

1.4. Upravljanje in nadzor

Petnajst regionalnih centrov za zaposlovanje in gospodarski razvoj deluje kot regionalne organizacije za upravljanje kmetijstva.

Občinske uprave od kmetov prejemajo vloge za pomoč in podatke o vlogah vnesejo v integrirani administrativni in kontrolni sistem. Uprava izvede izračune pomoči in kmetom pošlje obvestilo o odobritvi pomoči. Uradniki regionalnih centrov za zaposlovanje in gospodarski razvoj izvajajo nadzor nad prejemniki državne pomoči, tako kot v primeru pomoči EU. Vsako leto je 5 % vseh vlog preverjenih na kraju samem.

Finska mora Komisiji vsako leto predložiti letno poročilo o učinkih dodeljene pomoči, vključno s pomočjo Skupnosti, in zlasti o razvoju proizvodnje ter s tem povezanih sredstvih, ki so upravičeni do pomoči, razvoju gospodarstva v zadevnih regijah in učinkih na varstvo okolja. Komisija na podlagi tega poročila in drugih razpoložljivih podatkov preveri usklajenost izvajanja z ustreznimi določbami.

2. IZVAJANJE V OBDOBJU 2001–2005

2.1. Odločbe Komisije

Shema Nordijske pomoči za Finsko je bila odobrena z Odločbo Komisije 95/196/ES z dne 4. maja 1995.

V prejšnjem poročevalnem obdobju 1996–2000 je bila ta odločba dvakrat spremenjena z Odločbo Komisije 97/279/ES in Odločbo Komisije 2000/405/ES. Leta 2002 se je odločba v zvezi s Finsko nadomestila z Odločbo 2002/404/ES. V Odločbi so bile popravljene nekatere količine pomoči zaradi sprememb deviznih tečajev in razlik v referenčnih cenah. Poleg tega so bili združeni nekateri sektorji ali podsektorji, da se poenostavi upravljanje. Sklenjeno je bilo, da so omejitve ravni pomoči na enoto, skupne količine pomoči na sektor in število enot, ki prejemajo pomoč, zadostni, da se prepreči morebitno povečanje proizvodnje.

Od takrat je bila Odločba spremenjena z Odločbo C(2004) 2711, ki je v nekaterih sektorjih do leta 2007 omogočala višjo pomoč za naložbe in izplačevanje pomoči za krave dojilje tudi za telice. Druga sprememba o vključitvi količin SLOM za mleko in ponovni uvedbi kvotne povezave od leta 2005 naprej je bila sprejeta z Odločbo C(2005) 122. Končno je Odločba C(2005) 5599 zmanjšala količine skupne pomoči z 486,69 milijona EUR na 448,59 milijona EUR, da se upošteva nacionalno financirana shema pomoči za območja z omejenimi možnostmi in se prilagodi razvoju skupne kmetijske politike z namenom odprave omejitev v zvezi z gostoto naseljenosti nekaterih živali.

2.2. Pomoč, dodeljena na Finskem

Na začetku obdobja se je dodeljena Nordijska pomoč vsako leto nekoliko povečala, in sicer s 351 milijonov EUR v letu 2001 na 385 milijonov EUR v letu 2004. Zmanjšanje pomoči na 328,1 milijona EUR v letu 2005 pojasnjuje navedena uvedba nacionalno financirane sheme pomoči za območja z omejenimi možnostmi, ki se je financirala z zmanjšanjem ustreznega zneska Nordijske pomoči. Na koncu obdobja je Nordijska pomoč predstavljala 34 % skupne kmetijske podpore, plačane regijam v okviru Nordijske pomoči. Uporabljenih je bilo približno 74 % odobritev plačil, ki so bila na voljo za Nordijsko pomoč v obdobju 2001–2005.

2.3. Pomoč Skupnosti

Kmetijstvo na območjih, ki prejemajo podporo v okviru sheme Nordijske pomoči, je upravičeno tudi do instrumentov, ki jih financira EU, na primer dveh stebrov v okviru skupne kmetijske politike. Pomoč iz teh dveh stebrov se je, kot prikazuje tabela 1, od leta 2001 povečala za 15 %. To delno pojasnjuje uvedba neposrednih plačil v sektorju mlečnih proizvodov kot posledica reforme skupne kmetijske politike iz leta 2003 in višja uporaba kmetijsko-okoljskih plačil, kot je bila pričakovana.

Tabela 1 – Povzetek nekaterih vrst podpore Skupnosti iz leta 2001 in leta 2005

Leto | Plačila skupne ureditve trga v mio. EUR | Kompenzacijsko nadomestilo, OOM(, v mio. EUR | Kmetijsko-okoljska plačila, v mio. EUR | Skupaj v mio. EUR |

2001 | 202 | 230 | 133 | 565 |

2005 | 254 | 234 | 162 | 650 |

( območja z omejenimi možnostmi |

2.4. Nordijska pomoč, dodeljena glede na sektor

V vseh sektorjih je skupna dodeljena pomoč ostala v okviru odobrenih količin ( tabeli 2a in 2b ). To pojasnjujeta predvsem uspešna proračunska disciplina in manjše količine proizvodnje od pričakovanih v nekaterih sektorjih.

Tabela 2a – Povzetek zneskov Nordijske pomoči za rejne živali v letih 2001 in 2005

Proizvod | Skupna pomoč, dodeljena v letu 2001 v mio. EUR | Skupna pomoč, dodeljena v letu 2005 v mio. EUR | Odobrena Nordijska pomoč za leto 2005, v mio EUR |

Goveje meso | 51,1 | 54,9 | 91,17 |

Ovčje in kozje meso | 2,5 | 3,25 | 3,50 |

Svinjina in perutnina | 46 | 37,03 | 61,3 |

Meso severnih jelenov | 2,7 | 3,49 | 6,16 |

Meso kopitarjev | 2,1 | 2,23 | 2,52 |

Mleko | 182,5 | 158,9 | 225,22 |

Pomoč za prevoz mleka in mesa | 1,6 | 2,15 | 2,27 |

Skupaj | 288,5 | 261,9 | 392,2 |

Tabela 2b – Povzetek zneskov Nordijske pomoči glede na področja v letih 2001 in 2005

Proizvod | Skupna pomoč, dodeljena v letu 2001 v mio. EUR | Skupna pomoč, dodeljena v letu 2005 v mio. EUR | Odobrena Nordijska pomoč za leto 2005, v mio EUR |

Sladkorna pesa | 0,5 | 0,38 | 1,34 |

Škrobni krompir | 0,9 | 0,65 | 1,24 |

Žito in druge poljščine | 9,9 | 12,90 | 15,14 |

Vrtnarstvo | 21,4 | 21,43 | 24,69 |

Zelenjava na prostem in jabolka | 0,8 | 0,64 | 0,90 |

Pomoč za skladiščenje | 1,07 | 1,00 | 2,86 |

KZU (pašnik, praha itd.) | 15,7 | 16,48 | 27,87 |

Mladi kmetje | 12,1 | 12,68 | 16,66 |

Skupaj | 62,4 | 66,16 | 89,95 |

V letu 2005 je bila začasna pomoč za naložbe dodeljena za sektor mleka, sektor govejega mesa ter sektor ovac in koz, vključno s pomočjo za shranjevanje krme in gnoja ter ograde. Pomoč v višini 14,14 milijona EUR je bila razdeljena med 917 projekti.

2.5. Proizvodne količine, ki prejemajo podporo

Odločba o Nordijski pomoči določa največje proizvodne količine, katerim se lahko dodeli pomoč. V obdobju 2001–2005 so bile največje omejitve proizvodnje nekoliko presežene za svinjino in perutnino ter v nekaterih letih za meso kopitarjev, zato so bile v skladu s tem zmanjšane količine pomoči ali enot. Število severnih jelenov, za katere so se plačevale subvencije, se je zmanjšalo zaradi uvedbe omejitve 50 glav na prosilca.

Tabela 3a – Povzetek proizvodnih količin, ki so prejemale podporo leta 2001 in leta 2005, rejne živali

Proizvod | GVŽ, ki prejemajo subvencijo v letu 2001 | GVŽ, ki prejemajo subvencijo v letu 2005 | Referenčne količine za GVŽ v letu 2005 | Presežek/primanjkljaj v letu 2005, v odstotkih |

Goveje meso | 120 344 | 130 862 | 167 274 | –22 % |

Ovčje in kozje meso | 4 740 | 5 668 | 5 886 | –4 % |

Svinjina in perutnina | 147 764 | 133 967 | 139 200 | –4 % |

Meso severnih jelenov (glave) | 185 731 | 155 254 | 229 000 | –32 % |

Meso kopitarjev | 7 754 | 5 593 | 6 000 | –7 % |

Mleko (t) | 1 848 123 | 1 825 664 | 1 759 129 | 4 % |

V zadevnem obdobju je skupna proizvodnja ostala v okviru odobrenih količin v vseh sektorjih pridelave poljščin, v posameznih letih pa je nekoliko presegla mejne vrednosti ( tabela 3b ).

Tabela 3b – Povzetek področij, ki so prejemala podporo leta 2001 in leta 2005, pridelava poljščin

Proizvod | Hektari, ki prejemajo subvencijo v letu 2001 | Hektari, ki prejemajo subvencijo v letu 2005 | Referenčne količine za hektar v letu 2005 | Presežek/primanjkljaj v letu 2005, v odstotkih |

Sladkorna pesa | 2 302 | 2 034 | 3 750 | –46 % |

Škrob | 4 933 | 4 546 | 6 580 | –31 % |

Žito in druge poljščine | 304 707 | 315 975 | 557 700 | –43 % |

Vrtnarstvo | 216 | 190 | 203 | –6 % |

Zelenjava na prostem in jabolka | 2 080 | 1 774 | 2 095 | –15 % |

KZU (pašnik, praha itd.) | 421 738 | 427 022 | 848 812 | –50 % |

3. RAZVOJ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA V REGIJAH, KI PREJEMAJO NORDIJSKO POMOč

Sklepi iz tega poglavja temeljijo na podatkih finskih organov v skladu s členom 143(2) Akta o pristopu.

3.1. Razvoj glavnih proizvodov v podregijah

Glavni kmetijski sektorji v severnih regijah Finske so mleko, govedo in prašiči. Skupaj predstavljajo 72 % prihodka na trgu. Naslednji oddelki prikazujejo razvoj glavnih proizvodov v različnih podregijah. Na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče analizirati razvoja znotraj podregij.

Mleko

Proizvodnja mleka na območju, ki prejema podporo, predstavlja približno 77 % skupne proizvodnje mleka na Finskem. To razmerje je v zadevnem obdobju ostalo nespremenjeno. Razen nekaterih razlik v količinah med letoma 2000 in 2005 se je obseg proizvodnje zmanjšal za približno 1,2 %, čeprav obstajajo razlike med regijami, ki prejemajo podporo.

Tabela 4a – Proizvodnja mleka (1 000 t) v podregijah v obdobju 2001–2005

Podregija/kvotno obdobje | 2000/2001 | 2001/2002 | 2002/2003 | 2003/2004 | 2004/2005 | 2005/2006 |

C1 | 527,5 | 535,5 | 521,0 | 512,1 | 501,1 | 501,4 |

C2 | 1 022,1 | 1 047,4 | 1 031,8 | 1 026,5 | 1 016,7 | 1 032,1 |

C2S | 105,4 | 108,2 | 107,5 | 107,3 | 103,1 | 104,9 |

C3 | 172,6 | 177,1 | 178,4 | 174,4 | 168,8 | 170,5 |

C4 | 23,0 | 23,5 | 23,3 | 22,4 | 20,6 | 20,5 |

Skupaj | 1 850,6 | 1 891,7 | 1 862,1 | 1 842,7 | 1 810,4 | 1 829,3 |

Opomba: Številke predstavljajo celoten obseg proizvodnje mleka na severnih območjih (vključno s proizvodnjo, ki ne prejema Nordijske pomoči). |

Goveje meso

Regije, ki prejemajo Nordijsko pomoč, tudi v sektorju govejega mesa predstavljajo približno 77 % proizvodnje na Finskem. Zaradi večjega povpraševanja na trgu se je leta 2003 in leta 2004 obseg proizvodnje povečal. Delež proizvodnje govejega mesa se je v regijah, ki prejemajo podporo, nekoliko spremenil, vendar so tudi tu razlike med podregijami. Omeniti je treba, da si spremembe v proizvodnji mleka in govejega mesa bolj ali manj sledijo, kar kaže na povezavo med njima.

Tabela 4b – Proizvodnja govejega mesa (1 000 t) v podregijah v obdobju 2001–2005

Podregija/leto | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 |

C1 | 19,8 | 19,9 | 20,2 | 19,6 | 18,2 |

C2 | 37,7 | 38,6 | 41,6 | 41,3 | 38,2 |

C2S | 3,7 | 3,6 | 3,9 | 3,7 | 3,6 |

C3 | 5,4 | 5,5 | 6,1 | 5,7 | 5,3 |

C4 | 0,6 | 0,5 | 0,6 | 0,6 | 0,6 |

Skupaj | 67,2 | 68,1 | 72,4 | 70,9 | 65,9 |

Prašičereja

Območje, ki prejema podporo, proizvede 43 % svinjskega mesa na Finskem. V obdobju 2000–2005 se je proizvodnja svinjskega mesa na tem območju povečala za približno 22 %, v celotni državi pa se delež proizvodnje svinjskega mesa ni bistveno spremenil.

Tabela 4c – Prašičereja (1 000 t) v podregijah v obdobju 2001–2005

Podregija/leto | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 |

C1 | 47,9 | 50,1 | 53,5 | 55,2 | 57,9 |

C2 | 23,9 | 25,7 | 27,9 | 28,7 | 28,0 |

C2S | 1,2 | 0,9 | 1,1 | 1,2 | 1,2 |

C3 in C4 | 1,1 | 1,0 | 1,0 | 1,0 | 1,0 |

Skupaj | 74,1 | 77,7 | 83,5 | 86,1 | 88,1 |

3.2. Razvoj rabe zemljišč

Leta 2005 so kmetijska zemljišča v uporabi na območju, vključenem v shemo Nordijske pomoči, obsegala 1 185 milijonov hektarov, kar je približno 52 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi na Finskem. V severnih regijah je 39 % kmetijskega zemljišča na območju C1, 49 % na območju C2 in 12 % na najsevernejših območjih C2N-C4.

V pričakovanju prihodnje reforme skupne kmetijske politike so se v celotni regiji, ki prejema podporo, kmetijska zemljišča v uporabi v obdobju 2000–2005 s čiščenjem zaraslih polj povečala za 4,4 % ali za 50 400 hektarov. Območje je še vedno približno 16 % manjše od največjega dovoljenega območja, ki ga določa Odločba Komisije 2002/404/ES.

Uporaba kmetijskih zemljišč se nadaljuje, vendar so nekatere najbolj oddaljene obdelovalne površine na območju, ki prejema podporo, izključene iz proizvodnje. Nihče ni pripravljen najeti zemljišča po kakršni koli ceni, ker so stroški obdelovanja zemlje previsoki zaradi majhne velikosti poljin in velike oddaljenosti. Povprečno gibanje cen dodatnih zemljišč je na severu precej zmerno, čeprav se morda cene višajo hitreje kot v povprečju zaradi konkurence zemljišč, ponujenih v prodajo ali najem v bližini živinorejskih kmetij.

Leta 2005 se je na 44 % kmetijskih zemljišč v uporabi pridelovalo žito, 40 % je bilo poraslih s travo, na 6 % so se pridelovale druge poljščine, 10 % pa je bilo prahe. Med letoma 2000 in 2005 sta se območje, na katerem se je gojilo žito, in območje prahe povečala, območje, poraslo s travo, pa se je zmanjšalo. Do te spremembe je prišlo predvsem zato, ker je veliko kmetij opustilo živinorejo, medtem ko se je zlasti v severnih delih območja, ki prejema podporo, proizvodnja krmnih žit in drugih poljščin nadaljevala ali se je del zemljišč dal v najem razširjajočim se kmetijam.

3.3. Razvoj strukture, produktivnosti in proizvodnih metod kmetijstva

V devetdesetih letih 20. stoletja so strukturne spremembe v kmetijstvu v regijah, vključenih v shemo Nordijske pomoči, hitro napredovale. Ta razvoj se je nadaljeval v začetku 21. stoletja, ko so manjše kmetije opuščale živinorejo in se preusmerjale v pridelovanje poljščin kot dopolnilne dejavnosti ali oddajale zemljišča večjim kmetijam. Oddajanje ornih zemljišč v najem se je povečalo na celotnem območju, ki prejema podporo, in leta 2005 je bilo približno 35 % ornega območja kmetij, ki so nadaljevale proizvodnjo, v najemu. Približno tretjina kmetij je med letoma 1995 in 2005 opustila proizvodnjo, povprečna velikost kmetije pa se je v regiji, ki prejema podporo, povečala z 19 na 31 hektarov. Leta 2005 je bilo na območju, ki prejema podporo, 39 650 kmetij. Število kmetij v regijah, ki prejemajo podporo, se je najpočasneje zmanjševalo v regiji C2S, najhitreje pa v regiji C3.

Tabela 5a – Število gospodarstev v posameznih podregijah in v celotni državi (2001–2005)

Podregija/leto | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | Sprememba v obdobju 2001–2005 | Sprememba v obdobju 2001–2005 (%) |

C1 | 18 347 | 17 720 | 17 264 | 16 820 | 16 281 | –2 066 | –11 % |

C2 | 20 153 | 19 713 | 19 257 | 18 877 | 18 285 | –1 868 | –9 % |

C2S | 2 073 | 2 223 | 2 152 | 2 103 | 1 999 | –74 | –4 % |

C3 | 3 242 | 3 163 | 3 075 | 2 972 | 2 865 | –377 | –12 % |

C4 | 734 | 731 | 710 | 689 | 666 | –68 | –9 % |

Finska | 77 320 | 75 474 | 73 714 | 72 054 | 69 517 | –7 803 | –10 % |

Od leta 2000 se je število kmetij z več kot 100 hektari več kot podvojilo, njihov delež celotnega območja pa se je povečal s 6 % na 13,6 %.

Tabela 5b – Število in razdelitev kmetij v regiji, ki prejema Nordijsko pomoč, leta 1995, leta 2000 in leta 2005

Razdelitev (%) in skupno število kmetij na območju, ki prejema Nordijsko pomoč | Razdelitev (%) in število kmetij | Razdelitev (%) zemljišč in povprečna velikost kmetije (ha na kmetijo) |

1995 | 2000 | 2005 | 1995 | 2000 | 2005 |

manj kot 20 ha | 62,1 | 48,6 | 44,2 | 34,9 | 20,6 | 15,5 |

20–29 ha | 20,5 | 19,8 | 18 | 25,9 | 18,7 | 14,3 |

30–39 ha | 9,6 | 12,8 | 12,3 | 17,0 | 16,9 | 13,8 |

40–49 ha | 4,2 | 7,5 | 8,5 | 9,7 | 12,8 | 12,2 |

50–99 ha | 3,3 | 10,1 | 14,1 | 10,8 | 25,1 | 30,6 |

100–… ha | 0,3 | 1,2 | 2,9 | 1,8 | 6,0 | 13,6 |

Skupaj/povprečno | 58 115 | 44 326 | 39 649 | 19,3 | 26,2 | 31,1 |

Povprečna velikost črede na mlečnih kmetijah na območju, ki prejema podporo, je v obdobju 1995–2005 narasla z 12 na 20 glav. Hkrati se je delež mleka, proizvedenega na kmetijah z več kot 50 kravami, povečal z 0,3 % na 8,5 %.

Na drugih kmetijah, ki se ukvarjajo z govedorejo, se je v skladu s tem povprečno število živali povečalo z 20 na 50. Skoraj tretjina drugih kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo, ima več kot 50 glav goveda, medtem ko je bilo leta 1995 takšnih kmetij manj kot desetina.

Tabela 5c – Število in razdelitev mlečnih kmetij in kmetij, ki se ukvarjajo z govedorejo, na območju, ki prejema Nordijsko pomoč, leta 1995, leta 2000 in leta 2005

Območja, ki prejemajo Nordijsko pomoč | Razdelitev (%) in število kmetij | Razdelitev (%), skupno in povprečno število živali |

1995 | 2000 | 2005 | 1995 | 2000 | 2005 |

Mlečne kmetije |

manj kot 10 krav/kmetijo | 35 | 21,3 | 15,9 | 19,1 | 8,7 | 5,5 |

10–19 krav/kmetijo | 54,9 | 50,2 | 44,6 | 61,4 | 44,3 | 33,1 |

20–29 krav/kmetijo | 9,2 | 21,6 | 24,8 | 16,8 | 31 | 30,2 |

30–49 krav/kmetijo | 0,9 | 6,2 | 12,1 | 2,4 | 13,5 | 22,7 |

50 ali več krav/kmetijo | 0,1 | 0,6 | 2,5 | 0,3 | 2,5 | 8,5 |

Število kmetij | 23 442 | 16 422 | 12 335 | 288 456 | 267 654 | 240 645 |

Povprečno število živali/kmetijo | 12,3 | 16,3 | 19,5 |

Druge kmetije, ki se ukvarjajo z govedorejo |

manj kot 10 glav goveda/kmetijo | 36,8 | 24,8 | 22,1 | 8,9 | 3,4 | 2,2 |

10–19 glav goveda/kmetijo | 27,3 | 19,6 | 18 | 18,9 | 8 | 5,1 |

20–29 glav goveda/kmetijo | 13,7 | 13,5 | 11,8 | 16,2 | 9,3 | 5,8 |

30–49 glav goveda/kmetijo | 13,3 | 17,5 | 16,9 | 25 | 19,3 | 13,2 |

50 ali več glav goveda/kmetijo | 8,8 | 24,6 | 31,3 | 31 | 60 | 73,8 |

Število kmetij | 5 436 | 3 069 | 2 760 | 110 353 | 108 805 | 137 438 |

Povprečno število živali/kmetijo | 20,3 | 35,5 | 49,8 |

V obdobju 2000–2005 se je delež kmetij v lasti kmetov, mlajših od 40 let, zmanjšal z 28 % na 24 %, povprečna velikost kmetij v lasti mladih kmetov pa se je povečala, in sicer bolj kot velikost kmetij v lasti starejših kmetov.

Kmetije na območju, ki prejema podporo, so največ vlagale (izmerjeno kot odhodki za bruto naložbe) v nakupe dodatnih zemljišč (97,7 milijona EUR), sledijo naložbe v stavbe za krave molznice (75,8 milijona EUR), vzpostavljanje kmetovalnih površin (57,0 milijona EUR) in enot za proizvodnjo govejega mesa (27,5 milijona EUR).

Čeprav se bodo tradicionalne oblike kmetijske proizvodnje v regiji nadaljevale, je povečevanje velikosti kmetij povzročilo sprejetje proizvodnih tehnologij in metod, ki so primerne za večje kmetije in ki bodo dolgoročno zmanjšale stroške.

3.4. Razvoj prihodka in donosnosti kmetijstva

Zaradi neugodnega razvoja razmerja med tržnim donosom in proizvodnimi stroški je kmetijstvo v finskih regijah, ki prejemajo Nordijsko pomoč, zelo odvisno od kmetijske dohodkovne podpore. Razmerje med Nordijsko pomočjo in neto dodano vrednostjo kmetije se je v obdobju 2000–2006 gibalo med 0,4 in 0,5.

Letna rast neto dodane vrednosti kmetije na letno delovno enoto je bila v obdobju 2000–2004 v povprečju 1,8 %. V istem obdobju se je prihodek družinske kmetije na delovno enoto družine povečal za 1,3 % na leto.

V obdobju 2000–2004 se je prihodek družinske kmetije med različnimi deli severne regije bistveno razlikoval. Na območju C2 je bilo povprečno letno povečanje prihodka občutno manjše kot na drugih območjih. Eden od razlogov za ta razvoj na območju C2 je bilo povečanje števila majhnih kmetij za pridelavo žita s slabim donosom in visokimi stroški, saj so kmetje opuščali živinorejo.

Rast prihodka družinske kmetije na delovno enoto družine sta povzročila predvsem strukturni razvoj v kmetijstvu in večja učinkovitost proizvodnje. Širjenje proizvodnje in večanje učinkovitosti sta bili sredstvi, s katerima so družinske kmetije ohranile prihodke. Precej visoka pomoč za naložbe je prav tako spodbudila širjenje proizvodnje in večanje njene učinkovitosti.

Večanje velikosti kmetije in širjenje proizvodnje je večje v sektorju mleka kot v sektorju govejega mesa. Proizvodne cene govejega mesa so se le malo spremenile, prihodki in donosnost pa so se zlasti proti koncu zadevnega obdobja zmanjšali zaradi povečanja stroškov.

Namesto tega kazalci prihodka in donosnosti jasneje izražajo velike ugodnosti na prašičjih farmah in kmetijah za pridelavo žit, vendar se je tudi na teh kmetijah povprečen razvoj prihodkov in donosnosti proti koncu obdobja zmanjševal.

3.5. Razvoj socialno-ekonomskega vpliva

Vloga kmetijskega in živilskega sektorja v regionalnih gospodarstvih območja, ki prejema podporo, se od leta 1995 zmanjšuje. Leta 2003 je bilo v severni Finski v kmetijstvu zaposlenih 61 150 oseb, v živilski industriji pa 13 900 oseb. Med letoma 1995 in 2003 se je število oseb, zaposlenih v kmetijstvu, zmanjšalo za več kot 25 %, medtem ko se število oseb, zaposlenih v živilski industriji, ni bistveno spremenilo.

Vendar v finski regiji, ki prejema Nordijsko pomoč, zlasti v njenih najbolj oddaljenih delih, kmetje predstavljajo pomemben delež podeželskega prebivalstva. Shema Nordijske pomoči je del ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom, da se ohrani prebivalstvo v severnih in vzhodnih regijah. Nordijska pomoč je dolgoročno pomembno prispevala k nadzoru zmanjševanja števila kmečkega in podeželskega prebivalstva ter ublažitvi s tem povezanih negativnih posledic.

3.6. Stanje okolja

Eden od ciljev sistema Nordijske pomoči je pozitivni vpliv na izvajanje varstva in ohranjanja okolja z določitvijo pogojev, kot sta uporaba ornih zemljišč (dober način kmetovanja) in količina rejnih živali (največja gostota rejnih živali), za izplačilo pomoči . Ker na okolje vpliva več različnih operativnih programov, je vpliv katerega koli posameznega programa težko ločiti od celote. Kmetijsko-okoljski ukrepi v okviru politike razvoja podeželja se uporabljajo za več kot 95 % kmetij v regiji in za skoraj enak delež ornih zemljišč.

Kazalci dušika in fosforja v zvezi s stanjem okolja na območju, vključenem v shemo nordijske pomoči, so se nekoliko izboljšali. Ukrepi s pozitivnimi učinki na okolje vključujejo izgradnjo dodatnih zmogljivosti za shranjevanje gnoja in manjšo rabo umetnih gnojil. Količina gnoja, proizvedenega v živinoreji, se je zmanjšala z upadom števila živali.

3.7. Vpliv na živilsko verigo

Trgovina na debelo in drobno, predelava in trženje proizvodov, vključenih v sistem Nordijske pomoči, so v zadevnem obdobju na tem območju ostali sorazmerno nespremenjeni. Med podjetji v živilski industriji se je v ocenjevalnem obdobju na območju, ki prejema podporo, zmanjšalo število mlekarn in klavnic, ki kupujejo kmetijske surovine.

Najsevernejša območja so lahko z vidika predelovalnih podjetij, ki delujejo na ravni celotne države, nekoliko sporna: obseg surovin, ki je na voljo na območju, je majhen v primerjavi s splošnim obsegom takšnih podjetij, stroški prevoza so visoki in trgi zelo oddaljeni.

4. SKLEPI

To poročilo navaja dodeljene odobritve in dosežene rezultate. Sestavljeno je bilo na podlagi podatkov finskih organov v skladu s členom 143(2) Akta o pristopu in bo predloženo Svetu. Glede na to poročilo je mogoče ugotoviti predvsem naslednje:

1. V večini sektorjev, ki prejemajo Nordijsko pomoč, skupne dovoljene količine proizvodnje za proizvodnjo, ki je prejemala pomoč, ali omejitve pomoči v ocenjevalnem obdobju niso bile presežene. Kljub temu so bile količine proizvodnje občasno presežene pri svinjini, perutnini, mleku in žitu. V skladu s tem so bile zmanjšane količine pomoči in število upravičenih enot.

2. Države članice izvajajo nadzor in po podatkih državnih organov niso bile ugotovljene nobene bistvene nepravilnosti. Zahtevana poročila so bila predložena Komisiji, kot je določeno v Aktu o pristopu.

3. Cilj sheme Nordijske pomoči je zagotoviti ohranjanje kmetijske dejavnosti v regiji. Vendar je težko preveriti, ali je Nordijska pomoč dosegla ta cilj, saj obstajajo tudi druge sheme podpore za kmetijstvo, ki se uporabljajo v regiji. Shema, plačila in posamezni zneski ter določitev podregij po uvedbi sheme nikoli niso bili preverjeni. Komisija je zato naročila študijo, da bi pridobila boljšo sliko o shemi in njeni učinkovitosti, uspešnosti ter ustreznosti njenega izvajanja v obdobju 1995–2005. Študija naj bi hkrati upoštevala tudi učinke reforme skupne kmetijske politike. Rezultati študije bodo na voljo jeseni 2007 in se bodo uporabili pri nadaljnjem razvoju sheme Nordijske pomoči.

Na podlagi podatkov finskih organov Komisija meni, da so finski organi v splošnem ustrezno uporabljali Odločbo Komisije 95/195/ES in Odločbo Komisije 2002/404/ES o pomoči severnim regijam.