52007DC0390

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.7.2007

COM(2007) 390 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Zaščita finančnih interesov Skupnosti – Boj proti goljufijam – Letno poročilo 2006 [SEC(2007) 930][SEC(2007) 938]

KAZALO

Uvod 4

1. Rezultati boja proti goljufijam: statistični podatki o goljufijah in drugih nepravilnostih 5

1.1. Statistični podatki o goljufijah in drugih nepravilnostih, ki so jih države članice sporočile v letu 2006 5

1.1.1. Tradicionalna lastna sredstva 6

1.1.2. Kmetijski izdatki (Jamstveni sklad EKUJS) 7

1.1.3. Strukturni ukrepi 8

1.1.4. Predpristopni skladi 9

1.2. Statistični podatki o dejavnostih urada OLAF 10

2. Preprečevanje goljufij 11

2.1. Analiza in obvladovanje tveganja, sistemi nadzora 11

2.1.1. Ukrepi, sprejeti na področju izdatkov 11

2.1.2. Carinsko področje 13

2.2. Baze podatkov o izključitvi, opozarjanju in zanesljivosti 13

2.2.1. Na evropski ravni 13

2.2.2. V državah članicah 14

2.3. Za boljšo preglednost pri finančnem poslovodenju na evropski ravni 17

2.4. Izboljšanje računovodskih in kontrolnih pravil za pozitivno izjavo o zanesljivosti 18

2.5. Program Herkul za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti 19

3. Boj proti goljufijam 19

3.1. Odkrivanje goljufij: mehanizmi opozarjanja z uporabo notranjih informatorjev (whistleblowing) 19

3.1.1. Evropske institucije 19

3.1.2. Države članice 20

3.2. Reforma Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) 22

3.3. Razvoj medsebojne pomoči 22

3.4. Boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret 23

3.5. Zaščita eura 23

3.6. Ukrepi, ki so jih nekatere države članice sprejele v letu 2006 24

4. Izterjava 24

4.1. Kmetijstvo 24

4.1.1. Delo Projektne skupine za izterjavo 24

4.1.2. Finančni popravki 25

4.2. Strukturni skladi 26

4.3. Lastna sredstva 27

4.4. Izterjava po preiskavi, ki jo je izvedel OLAF 27

4.5. Nacionalne zakonodaje o izterjavi evropskih sredstev 28

UVOD

Zaščita finančnih interesov Skupnosti in boj proti goljufijam sta področje deljene odgovornosti med Skupnostjo in državami članicami. Komisija v sodelovanju z državami članicami vsako leto pripravi poročilo o novih ukrepih, sprejetih zaradi izpolnjevanja obveznosti iz člena 280 Pogodbe ES. To poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu ter se objavi.

V soglasju z državami članicami je bilo dogovorjeno, da se poleg splošnega pregleda na različnih področjih sprejetih ukrepov predstavijo tudi štiri posebna vprašanja: analiza in obvladovanje tveganja, baze podatkov o izključitvi in opozarjanju, mehanizmi opozarjanja s strani notranjih informatorjev in mehanizmi izterjave s pobotom.

V prvi točki poročila so povzeti rezultati statističnih podatkov o primerih nepravilnosti, ki so jih države članice sporočile v skladu s sektorskimi uredbami, predstavljenih pa je tudi nekaj številk o operativnih dejavnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF).

Druga točka se nanaša na ukrepe, ki so jih države članice in Komisija sprejele v zvezi s preprečevanjem goljufij in drugih nepravilnosti. Ta točka vključuje tudi tematsko področje analize in obvladovanja tveganj ter baz podatkov o izključitvi in opozarjanju .

V tretji točki so povzeti ukrepi, sprejeti za boj proti goljufijam . Ta točka vsebuje tudi poglavje o mehanizmih opozarjanja s strani notranjega informatorja .

V četrti točki so predstavljeni ukrepi za izboljšanje postopka izterjave neprejetih ali nepravilno izplačanih zneskov. Ta točka vsebuje poglavje o mehanizmih izterjave s pobotom v nacionalnem pravu.

Poročilo je samo povzetek sprejetih ukrepov in doseženih rezultatov. Komisija sočasno objavlja dva delovna dokumenta, od katerih eden vsebuje seznam prispevkov držav članic[1], drugi pa statistične podatke o nepravilnostih, ki so jih sporočile države članice[2].

Poročila za pretekla leta so na voljo na spletni strani OLAF[3].

1. REZULTATI BOJA PROTI GOLJUFIJAM: STATISTIčNI PODATKI O GOLJUFIJAH IN DRUGIH NEPRAVILNOSTIH

1.1. Statistični podatki o goljufijah in drugih nepravilnostih, ki so jih države članice sporočile v letu 2006

Zaščita finančnih interesov sodi na področje deljene odgovornosti. Na področjih, na katerih države članice izvršujejo proračun (kmetijska politika, strukturni skladi, predpristopni skladi), in pri zbiranju lastnih sredstev Skupnosti zakonodaja Skupnosti nalaga državam članicam obveznost, da sporočijo sume goljufij in drugih nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom. Izdatki, ki jih upravljajo države članice, zajemajo približno 80 % proračuna Skupnosti.

Dokument služb Komisije „Statistična ocena nepravilnosti“, objavljen hkrati s tem poročilom, vsebuje temeljito analizo statističnih podatkov, dobljenih na podlagi teh prejetih sporočil. To poročilo ne vsebuje statističnih podatkov o odkritih nepravilnostih na področju izdatkov, ki jih neposredno upravljata Skupnosti, vendar je Komisija storila vse potrebno, da bodo odslej vključeni tudi ti podatki.

V Preglednici 1 je povzeto število sporočenih nepravilnosti in tudi zadevni zneski za vsak sektor.

Preglednica 1 – Število nepravilnosti in zneski – Leto 2006

SKUPAJ 2006 |

Področje | Število sporočenih nepravilnosti | Ocenjeni skupni finančni vpliv nepravilnosti, vključno s sumi goljufij (zneski v milijonih EUR) | Ocenjeni finančni vpliv sumov goljufij (zneski v milijonih EUR) |

Lastna sredstva | 5 243 | 353 | 134,39 (~0,94 % skupnega zneska lastnih sredstev v letu 2006[4]) |

Jamstveni sklad EKUJS | 3 249 | 87 | 29,8 (~0,06 % skupnega zneska dodeljenih sredstev) |

Strukturni skladi in Kohezijski sklad | 3 216 | 703 | 157.56 (~0,41 % skupnega zneska dodeljenih sredstev) |

Predpristopni skladi | 384 | 12,32 | 1,57 (~0,03 % dodeljenih sredstev[5]) |

Skupaj | 12 092 | 1 155,32 | 323,32 (~0,94 % zneska lastnih sredstev in ~0,2 % skupnega zneska izdatkov na vseh treh področjih[6]) |

1.1.1. Tradicionalna lastna sredstva

Število sporočenih primerov odkritih goljufij in nepravilnosti (primeri za zneske nad 10 000 EUR) se je v letu 2006 zmanjšalo za 12 % v primerjavi z letom 2005 (s 5943 na 5243), vendar se je znesek nepravilnosti povečal za 7 % (s 328 milijonov EUR na 353 milijonov EUR[7]). Sumi goljufij zajemajo približno 22 % sporočenih primerov nepravilnosti (ocenjeni finančni vpliv znaša približno 134,39 milijona EUR ali približno 0,94 % lastnih sredstev v letu 2006, v primerjavi s 105,3 milijona EUR ali približno 0,85 % lastnih sredstev v letu 2005). Graf 1 prikazuje gibanje števila sporočenih nepravilnosti v zadnjih letih in njihov ocenjen finančni vpliv.

Večje skupno število primerov kot v letu 2003 je mogoče pripisati povečanju števila primerov, ki so jih države članice sporočile, vključitvi pozno poravnanih tranzitnih operacij in pristopu novih držav članic. Število in delež pozno poravnanih tranzitnih operacij sta se v primerjavi z letom 2005 zmanjšala (za več kot tretjino)[8].

Proizvodi, v zvezi s katerimi je bilo v letu 2006 zabeleženih največ nepravilnosti, so enako kot v prejšnjih letih tobačni izdelki in televizorji. Obseg sektorja sladkorja se je v primerjavi z letom 2005 zmanjšal, enako kot sektorja ribiških proizvodov, steklarstva in steklenih izdelkov ter optičnih instrumentov, medtem ko je bilo za sektorje mesa, motorjev in rezervnih delov, anorganskih proizvodov ter olj in maščob značilno povečanje. Tekstilni sektor je ostal dokaj stabilen, znašal je 10,3 milijona EUR dajatev.

Graf 1: Število sporočenih nepravilnosti in ocenjen finančni vpliv na področju tradicionalnih lastnih sredstev – obdobje 2002–2006 (zneski v milijonih EUR)

[pic]

ORIGINAL TEXT | TRANSLATION |

Nombre de cas d'irrégularités et fraudes notifiés | Število sporočenih primerov nepravilnosti in goljufij |

Montant irrégulier | Znesek nepravilnosti |

1.1.2. Kmetijski izdatki (Jamstveni sklad EKUJS)

Leta 2006 se je število sporočenih nepravilnosti povečalo za 3 % v primerjavi s preteklim letom (3 249 primerov v letu 2006). Skupni zadevni znesek se je v letu 2006 (87 milijonov EUR) zmanjšal za 15 %, kar je skoraj 0,17 % vseh sredstev, namenjenih Jamstvenemu oddelku EKUJS (49 742 milijonov EUR za leto 2006). Sumi goljufij zadevajo 10 % sporočenih primerov nepravilnosti (29,8 milijona EUR ali približno 0,06 % vseh sredstev v primerjavi z 21,5 milijona EUR ali 0,05 % v letu 2005).

Največ sporočenih primerov se nanaša na razvoj podeželja, sektor govejega in telečjega mesa ter sektor „sadja in zelenjave“. S temi tremi sektorji skupaj je povezanih skoraj 60 % skupnega števila sporočenih nepravilnosti in skoraj 70 % skupnega zadevnega zneska.

Na področju kmetijskih izdatkov uredba, ki jo je v letu 2006 sprejela Komisija[9], poenostavlja postopke sporočanja nepravilnosti od leta 2007 dalje. Odslej je prag, nad katerim morajo države članice Komisiji sporočiti nepravilnosti, poravnan s pragom pri strukturnih skladih (10 000 EUR).

Graf 2: Število sporočenih nepravilnosti in ocenjen finančni vpliv na področju kmetijskih izdatkov – obdobje 2002–2006 (zneski v milijonih EUR)

[pic]

ORIGINAL TEXT | TRANSLATION |

Nombre de cas notifiés | Število sporočenih primerov |

Montant irrégulier | Znesek nepravilnosti |

1.1.3. Strukturni ukrepi

Na področju strukturnih skladov sta Evropski parlament in Svet sprejela vrsto uredb za novo programsko obdobje 2007 – 2013. Predpisi o obveznosti opozarjanja Komisije na nepravilnosti so se ohranili. Prejšnje uredbe se še vedno uporabljajo v okviru prejšnjih programskih obdobij.

Leta 2006 se je število sporočenih nepravilnosti (3 216 primerov vključno s Kohezijskim skladom) zmanjšalo za 10 % v primerjavi s preteklim letom (3 750 primerov), medtem ko se je njihov finančni vpliv (703 milijone EUR) povečal za 17 %. Ocenjeni finančni vpliv sporočenih nepravilnosti v letu 2006 pomeni približno 1,83 % sredstev, namenjenih strukturnim skladom in Kohezijskemu skladu (38,430 milijard EUR) za leto 2006, sumi goljufij pa ustrezajo približno 16,6 % finančnega vpliva sporočenih nepravilnosti (157,56 milijona EUR ali skoraj 0,41 % vseh dodeljenih sredstev, v primerjavi z 205 milijoni EUR ali 0,53 % v letu 2005). Končni vpliv bo znan šele po zaključku programov.

Kot v prejšnjih letih je bilo največ nepravilnosti sporočenih za ESRR in ESS (približno 75 % nepravilnosti). Število sporočenih nepravilnosti za Usmerjevalni oddelek EKUJS se je povečalo za 38 %, število nepravilnosti za Kohezijski sklad in FIUR pa je ostalo nespremenjeno.

Graf 3: Število sporočenih nepravilnosti in ocenjen finančni vpliv na področju strukturnih ukrepov – obdobje 2002–2006 (zneski v milijonih EUR)

[pic]

ORIGINAL TEXT | TRANSLATION |

Nombre de cas communiqués | Število sporočenih primerov |

Montant irrégulier | Znesek nepravilnosti |

1.1.4. Predpristopni skladi

Skupno število nepravilnosti, povezanih s skladi PHARE, SAPARD in ISPA, se je v letu 2006 povečalo za 13,6 % (384 v primerjavi s 338 v letu 2005). Domnevni finančni vpliv nepravilnosti se je povečal za PHARE in SAPARD, vendar zmanjšal za ISPA (s 6,9 milijona EUR v letu 2005 na 1,2 milijona EUR v letu 2006). V letu 2006 se je skupni znesek sporočenih nepravilnosti povečal za 26 % (12,318 milijona EUR v primerjavi s 16,7 milijona EUR v letu 2005), kar ustreza približno 2,8 % skupnih upravičenih zneskov za vse tri sklade. Sumi goljufij so zadevali približno 14,63 % sporočenih nepravilnih zneskov. Ocenjen finančni vpliv znaša 1,57 milijona EUR. Finančni vpliv sporočenih goljufij za obdobje 2000 – 2006 ustreza 0,03 % vseh dodeljenih sredstev za te tri sklade v tem obdobju.

Najpogostejša vrsta nepravilnosti pri vsakem od predpristopnih skladov je bila „neupravičen izdatek“[10]. Pri PHARE je bila druga najpogostejša vrsta nepravilnosti „neutemeljen izdatek“[11].

Graf 4: Število sporočenih nepravilnosti in ocenjen finančni vpliv na področju predpristopnih skladov – obdobje 2002–2006 (zneski v milijonih EUR)

[pic]

ORIGINAL TEXT | TRANSLATION |

Nombre de cas communiqués | Število sporočenih primerov |

Montant irrégulier | Znesek nepravilnosti |

1.2. Statistični podatki o dejavnostih urada OLAF

Število preiskav, ki jih je OLAF sprožil na podlagi ocene prejetih informacij, se je zmanjšalo (195 novih postopkov v letu 2006 v primerjavi z 214 v letu 2005). Odločitev za sprožitev preiskave je odvisna od predhodne ocene.

Graf 5: Postopki, sproženi na podlagi ocene prejetih informacij

[pic]

Skupaj je bilo 31. decembra 2006 v teku 430 preiskav, kar je primerljivo s številko za leto 2005 (452 preiskav v teku 31. decembra 2005).

Preglednica 2: Postopki, ki so tekli 31. decembra 2006, po sektorjih in njihov finančni vpliv

Sektorji | Postopki, ki so tekli 31. decembra 2006 | Ocenjen finančni vpliv (v milijonih EUR) |

Kmetijstvo | 65 | 202,7 |

Strukturni skladi | 46 | 192,9 |

Carine | 111 | 748,9 |

Neposredni izdatki | 118 | 293,4 |

Notranje preiskave | 91 | 301 |

Skupaj | 431 | 1.738,8 |

Za več podrobnosti v zvezi s preiskavami urada OLAF in primerjavo s prejšnjimi leti glej poročilo urada OLAF[12].

2. PREPREčEVANJE GOLJUFIJ

2.1. Analiza in obvladovanje tveganja, sistemi nadzora

Ustrezna ocena in obvladovanje tveganja kot elementa trdnega sistema nadzora prispevata k učinkoviti porabi denarja davkoplačevalcev. To področje se trenutno razvija na ravni Komisije in držav članic, in sicer v smeri proaktivne zaščite finančnih interesov Skupnosti, preprečevanja in usmerjenih ukrepov.

2.1.1. Ukrepi, sprejeti na področju izdatkov

Obvladovanje tveganj se že več let izvaja v okviru Komisije in v širšem okviru, kot je ozko področje izdatkov. Komisija je po priznanju nujnosti vzpostavitve enotne metodologije upravljanja tveganj[13] po letu 2006 sprejela več ukrepov[14]. Cilj tega je izboljšati proces sprejemanja odločitev, povečati učinkovitost in okrepiti zanesljivost upravljavskih sistemov. V okviru tega imajo službe na voljo enotno metodologijo za analizo tveganj in izbiro ustreznega odziva. V zvezi s strukturo za izboljšanje obvladovanja tveganj, ki zadevajo več služb in bi jih lahko učinkoviteje obvladovala skupina služb, je bil konec leta 2006 izveden pilotni poskus in ta struktura bo leta 2007 postala trajna.

Na nacionalni ravni imajo vse države članice v svojih proračunskih postopkih predpise, ki so upravljavcem v pomoč pri ocenjevanju in obvladovanju finančnih tveganj, povezanih z dodelitvijo pomoči ali javnega naročila, zlasti za preverjanje zanesljivosti potencialnih upravičencev[15].

Nova finančna pravila, sprejeta leta 2006[16], določajo, da nacionalne uprave vzpostavijo učinkovite sisteme notranje kontrole in izvedejo potrebne kontrole sredstev EU, ki jih upravljajo. To vključuje zahteve po informacijah ter letno poročilo o kontrolah in revizijah.

Približno polovica držav članic razpolaga s splošnimi nacionalnimi smernicami (navodili ali dobrimi praksami)[17] ali pravili glede ocenjevanja in obvladovanja tveganj na točno določenih področjih[18].

Devet držav članic razpolaga s posebnimi orodji za oceno tveganj, ki jih prinašajo novi upravičenci do javnih sredstev. Na primer na Irskem se lahko v fazi ocenjevanja pred dodelitvijo subvencij zahtevajo dodatne informacije, ki za nove kandidate še niso na voljo. Na Poljskem je pri tistih, ki so prvič upravičeni do SKP, verjetneje, da bo pri njih opravljen pregled na kraju samem.

Opredelitev upravičenca za tveganega lahko povzroči okrepljen nadzor s strani upravljavskih organov[19] ali sistematično zahtevo po posebnih jamstvih [20] .

Ob dodelitvi subvencije ali javnega naročila (na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti) upravljavski organi od kandidatov zahtevajo predložitev ustreznih dokazil o izpolnjevanju meril. V nekaterih državah članicah imajo upravljavski organi dostop do posebnih baz podatkov (neposredno ali posredno), da preverijo pravilnost izjav kandidatov; gre zlasti za baze davčnih podatkov (te so na voljo v več kot polovici držav članic[21]), o kreditnih institucijah[22] ter o osebah in podjetjih, ki so jim bile v upravnih[23] ali kazenskih[24] postopkih naložene sankcije. Na Madžarskem zakon iz leta 2006 določa nov register za zaščito upnikov, katerega namen je zagotoviti popolne in najnovejše podatke o kreditni sposobnosti in ukrepih, ki jih je sodišče sprejelo proti vpisani družbi.

2.1.2. Carinsko področje

Nacionalni carinski organi že dolgo uporabljajo analizo tveganja za opredelitev možnih nezakonitih dejavnosti in za boljše načrtovanje kontrol. Z leti se je učinkovitost ukrepov nacionalnih organov lahko izboljšala zaradi usklajevanja na evropski ravni.

Komisija je za učinkovitejši boj proti goljufijam, povezanim s tranzitnim sistemom, leta 1997 predstavila „akcijski načrt za tranzit v Evropi“[25] in leta 2001 določila spremenjen ureditveni okvir, ki je vključeval zlasti vzpostavitev novega računalniško podprtega tranzitnega sistema (NCTS). Na podlagi posebnega poročila št. 11/2006 Računskega sodišča je Komisija storila vse potrebno, da lahko od leta 2007 dalje dostopa do podatkov v NCTS v zvezi z občutljivim blagom in izvede analizo tveganja v namene spodbujanja strategij za ciljno usmerjene fizične preglede blaga v tranzitu.

Komisija je tudi še naprej izboljševala sistem „ConTraffic“, ki omogoča celovit pregled nad gibanjem blaga v zabojnikih. S tem sistemom je mogoče spremljati premike zabojnika, da se lahko odkrijejo potencialno sumljive pošiljke. Zaradi novega spletnega vmesnika, ki je začel delovati leta 2006, in baze podatkov, ki odslej obsega več kot 220 milijonov vpisov za več kot 4,4 milijona zabojnikov, so nacionalni organi lahko ta sistem uspešno uporabili za učinkovitejši boj proti goljufijam, zlasti v okviru skupnih carinskih operacij, izvedenih v letu 2006.

Komisija je decembra 2006 sprejela uredbo[26] o spremembi določb za izvajanje Carinskega zakonika Skupnosti. Uredba določa uporabo skupnih meril tveganja, skupnih prednostnih kontrolnih območij in standardov za usklajeno izvajanje carinskih kontrol v posebnih primerih.

2.2. Baze podatkov o izključitvi, opozarjanju in zanesljivosti

2.2.1. Na evropski ravni

Komisija je leta 2006 preverila sisteme opozarjanja in izključitve[27], da bi lahko bolje obvladovali nekatera tveganja, povezana zlasti z delovanjem javnih naročil, in bolje zaščitili finančne interese Skupnosti. V okviru tega sta OLAF in Transparency International (TI) januarja 2006 organizirala okroglo mizo o sredstvih za zaščito finančnih interesov EU s sistemi izključitve[28].

Člen 95 Finančne uredbe, kot je bila spremenjena leta 2006, določa vzpostavitev centralne baze podatkov, skupne institucijam, izvajalskim agencijam in organom iz člena 185 Finančne uredbe, o organizacijah, izključenih iz javnih naročil in subvencij, ki se financirajo iz evropskega proračuna. Ta baza podatkov bo vsebovala vse ustrezne informacije o subjektih, ki so bili v državah članicah ali tretjih državah, ki sodelujejo pri izvajanju programov EU, obsojeni zaradi goljufije ali korupcije. Oskrbovala se bo z informacijami, ki jih bodo posredovali partnerji, dostop do nje pa bodo imeli tudi organi držav članic, ki sodelujejo pri izvrševanju proračuna Skupnosti[29].

Komisija že razpolaga z notranjo bazo podatkov o zgodnjem opozarjanju (EWS – Early Warning System), ki vsebuje informacije o sredstvih, ki jih neposredno upravlja Komisija, ob upoštevanju predpisov o varstvu osebnih podatkov.

Komisija vodi tudi bazo podatkov o tveganih gospodarskih subjektih na posebnem področju Jamstvenega oddelka EKUJS, ki jih posredujejo države članice. Komisija v drugem poročilu o izvajanju uredbe, ki vzpostavlja ta sistem[30], opozarja na težave pri izvajanju uredbe, kot so omejeno število prijavljenih nepravilnosti, težave pri razlagi pravnih pojmov, pa tudi bojazen držav članic, da bi vpisani subjekti proti njim sprožili pravne postopke pred nacionalnim sodiščem.

Poleg baze podatkov o izključitvi obstajajo tudi baze podatkov o zanesljivih upravičencih, ki prispevajo k boljši oceni tveganja. Tako uredba o spremembi določb za izvajanje Carinskega zakonika Skupnosti[31] določa, da se status pooblaščenega gospodarskega subjekta podeli zanesljivim subjektom, ki izpolnjujejo določena merila ter bodo upravičeni do poenostavitev, ki jih predvidevajo carinski predpisi, in/ali olajšav v zvezi s carinskimi kontrolami.

2.2.2. V državah članicah

Obe direktivi o javnih naročilih iz leta 2004[32] določata obveznost držav članic, da izključijo gospodarske subjekte, ki so bili pravnomočno obsojeni zaradi sodelovanja v kriminalni združbi, korupcije ali goljufije v škodo finančnih interesov ES ali zaradi pranja denarja. Direktivi določata tudi možnost izključitve gospodarskega subjekta, ki je v stečaju, postopku likvidacije, opustitve poslovne dejavnosti ali sodnem postopku prisilne poravnave, ki je bil obsojen za prestopek v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem, ki je storil hudo strokovno napako oziroma ni plačal prispevkov za socialno varnost ali davkov.

V povezavi z nedavnim razvojem sistemov zgodnjega opozarjanja in izključitve (črne liste) so bile države članice pozvane, naj navedejo svoje baze podatkov o tveganih upravičencih (če imajo take baze) in eno od njih podrobneje opišejo. Treba je poudariti, da polovica držav članic[33] sicer nima takih baz podatkov, a to še ne pomeni, da nimajo na voljo ukrepov ali veljavnih predpisov, na podlagi katerih lahko identificirajo tvegane upravičence (glej točko 2.1.1.).

Skoraj vse opisane baze podatkov so namenjene preprečevanju (sistem zgodnjega opozarjanja)[34]. Na podlagi vpisa v bazo podatkov se na primer zahtevajo posebna jamstva ali strožje preglede. Sedem od teh baz podatkov[35] je povezanih tudi (ali izključno) s sankcijami , to pomeni, da vpis v bazo povzroči ali lahko povzroči na primer izključitev iz postopkov oddaje javnih naročil ali javnih subvencij v določenem obdobju.

Vse baze podatkov vsebujejo podatke o pravni osebi , odgovorni za zadevno nepravilnost, večina teh baz pa obsega tudi podatke o vpletenih fizičnih osebah (na primer o osebi, ki je zagrešila nepravilnost, ali direktorju podjetja)[36]. Šest baz vsebuje tudi informacije o pravnih osebah, vezanih na pravno osebo, odgovorno za nepravilnost (holding, odvisna družba itd.)[37].

Pri vseh bazah podatkov na področju davčnega sistema [38] je dejstvo, da upravičenec ne plačuje redno davčnih prispevkov ali prispevkov za socialno varnost, razlog za vpis v bazo. V nekatere baze se vpišejo tudi zadolženi upravičenci[39], upravičenci, proti katerim teče postopek upravnih sankcij[40], ali upravičenci, ki jim je bilo predpisano plačilo upravne kazni[41], upravičenci, proti katerim je bil sprožen postopek zaradi finančnih kršitev[42] ali so bili zaradi njih obsojeni (na prvi ali zadnji stopnji)[43]. V večini primerov o vpisu upravičenca v bazo podatkov ali izbrisu iz nje odloči davčni organ[44].

Kar zadeva baze podatkov na področju javnih naročil [45], se v Avstriji upravičenci vpišejo v bazo, če jim je naloženo plačilo upravne kazni. V Nemčiji se upravičenci vpišejo v register korupcije, če jim je bilo naloženo plačilo upravne kazni ali so bili na zadnji stopnji obsojeni zaradi finančnih kršitev. Zdi se, da je najobsežnejša med bazami baza podatkov o javnih naročilih gradenj v Italiji, v zvezi s katero so vsi navedeni primeri razlog za vpis. Upravičenci se vpišejo v bazo, tudi če niso izpolnili svojih obveznosti ob dodelitvi subvencije ali oddaji javnega naročila.

Glavni razlog za vpis upravičenca v bazo finančnih pomoči [46] je neizpolnitev obveznosti ob dodelitvi subvencije[47]. Med drugimi možnimi razlogi so postopki, ki tečejo zaradi finančne kršitve,[48] ali pravnomočna obsodba zaradi finančne kršitve[49].

Glavni razlogi, ki upravičujejo izbris upravičenca iz baze podatkov, so lahko: iztek roka[50], sprememba prvotnega položaja[51] ali ugotovitev na podlagi preiskave, da nepravilnosti ni bilo[52]. V dveh primerih izbris iz baze podatkov ni mogoč[53].

Kar zadeva pravico do obrambe , so v šestih državah upravičenci obveščeni o svojem vpisu v bazo podatkov[54]. V nekaterih primerih se je zoper ta vpis mogoče pritožiti[55]. Pritožbeni postopki so lahko upravni[56] ali sodni[57].

Večina baz podatkov je centraliziranih [58], druge pa se vodijo na lokalni ravni . Do štirih baz imajo poleg organa, ki jih vodi, dostop tudi drugi organi[59]. V treh državah članicah imajo dostop do baze podatkov tudi organi drugih držav članic, tretjih držav ali mednarodnih organizacij, ki upoštevajo enakovredne predpise v zvezi z varstvom podatkov in zaprosijo za ta dostop[60]. Razen na Švedskem baze podatkov niso javne.

Več kot polovica držav članic[61] je navedla, da morajo poleg določb Skupnosti na tem področju (na primer ustavna jamstva) upoštevati tudi predpise o varstvu osebnih podatkov .

Države članice so navedle več težav, s katerimi se srečujejo pri vzpostavitvi ali delovanju baz podatkov, na primer neustrezno pravno podlago[62], potrebo po utemeljitvi obstoja baze podatkov z natančnim pravnim ciljem[63], dvome o tem, katere podatke o pravnih in fizičnih osebah je mogoče vnesti v sistem[64], tehnične težave pri povezovanju baze z drugimi bazami podatkov[65], težave pri identifikaciji družbe, če ta spremeni pravno obliko[66], in iskanje vseh razpoložljivih podatkov za spoprijemanje z zahtevnostjo ocene tveganj[67]. Težave, na katere je bilo opozorjeno, so podobne težavam, opisanim v drugem poročilu Komisije o izvajanju uredbe, ki vzpostavlja sistem identificiranja udeležencev na trgu, s katerimi je povezano tveganje na področju Jamstvenega oddelka EKUJS[68].

Obstajajo tudi ukrepi (instrumenti), ki se uporabljajo za zanesljive upravičence, kot so posebna baza podatkov zanesljivih upravičencev („bela lista“), sistem izdajanja spričeval ali kvalitativna ocena rezultatov.

V Nemčiji (Berlin) lahko družbe, ki so dokazale svoje tehnične zmogljivosti, učinkovitost in zanesljivost, zahtevajo vpis v register podjetij in dobaviteljev v gradbeništvu. Družbe, ki so zagrešile kršitve, se za določeno obdobje izbrišejo iz registra in so lahko izključene iz postopkov oddaje javnih naročil.

V Italiji mora vsako podjetje, ki izvaja javna naročila gradenj v vrednosti nad 150 000 EUR, imeti spričevalo. „Kvalificirane“ družbe se vpišejo v računalniško podprt register pri Observatorija za javna naročila gradenj. Spričevalo (dovoljenje) se zahteva tudi v skladu s protimafijsko zakonodajo.

Čeprav iz vseh predstavljenih baz podatkov ni mogoče sklepati o prevladujočem modelu v državah članicah, pa navedeni primeri prikazujejo možnosti, ki obstajajo na tem področju. Na podlagi tega pregleda bo lahko tudi Komisija preučila, ali je treba evropsko politiko opozarjanja in črne liste izboljšati, in ugotovila, kako bi predpisi in postopki lahko postali jasnejši in preglednejši.

2.3. Za boljšo preglednost pri finančnem poslovodenju na evropski ravni

Po Pobudi za preglednost v Evropi[69] novi člen 30(3) finančne uredbe sedaj določa preglednost pri upravičencih sredstev, ki izhajajo iz proračuna Skupnosti, ne glede na način upravljanja teh sredstev. Imena upravičencev strukturnih skladov bodo od leta 2008 naknadno letno objavljena. Na področju skupne kmetijske politike bo to za izdatke Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) veljalo od proračunskega leta 2008, za izdatke Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) pa od 1. januarja 2007. Nekatere države članice[70] so že izvajale to načelo preglednosti pred reformo finančne uredbe. Komisija ima osrednji spletni portal s povezavami na koristne spletne strani držav članic[71]. Komisija tudi sama že objavlja informacije o upravičencih programov, ki jih neposredno upravlja[72].

Z zagotavljanjem dostopa do teh finančnih informacij ima javnost možnost posredno nadzirati način porabe evropskih sredstev, kar pripomore k zagotavljanju boljše zaščite finančnih interesov Skupnosti.

2.4. Izboljšanje računovodskih in kontrolnih pravil za pozitivno izjavo o zanesljivosti

Komisija je januarja 2006 sprejela akcijski načrt za integriran okvir notranje kontrole[73] ob upoštevanju Mnenja Računskega sodišča št. 2/2004[74]. Ta akcijski načrt je del cilja Barrosove Komisije, da bi Parlament izdal pozitivno izjavo o zanesljivosti glede izvajanja proračuna.

V tem okviru so bile v Poročilu Komisije o zaščiti finančnih interesov Skupnosti in boju proti goljufijam iz leta 2005[75] zbrane določene informacije o obstoječih sistemih potrjevanja dobrega upravljanja javnih odhodkov v državah članicah.

Leta 2006 je bil dosežen predvsem naslednji pomemben napredek[76].

Nova uredba Sveta o strukturnih skladih, ki je bila julija 2006 sprejeta za obdobje 2007–2013, in Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005[77] o financiranju skupne kmetijske politike uvajata več izboljšav za poenostavitev in razjasnitev pravil, ki se uporabljajo na tem področju in bi morala dati Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu parlamentu večja zagotovila o dobri porabi sredstev. Vzpostavljeni so bili ocenjevanje sestavnih delov kontrole s strani držav članic in kazalci zakonitosti in nepravilnosti.

Nadzor plačilnih organov v okviru deljenega upravljanja se je okrepil, predviden pa je bil tudi mehanizem redne revizije na področju kmetijstva in tudi strukturnih skladov.

Organi Walesa in Avstrije so leta 2006 s Komisijo podpisali „pogodbo o zaupanju“. Ta „pogodba“ je prostovoljni dogovor, sklenjen med Komisijo in organi neke države članice zaradi zagotavljanja kakovosti revizij programov, ki se izvajajo v okviru strukturnih skladov do leta 2008. Sklenitev take pogodbe pomeni, da je Komisija dobila zagotovila glede pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora, revizijske strategije in kakovosti letnega revizijskega poročila. Pogajanja za sklenitev drugih pogodb o zaupanju z drugimi državami članicami napredujejo.

Nizozemska je v skladu s predlogi Evropskega parlamenta in Komisije leta 2006 sprejela pobudo o izdajanju nacionalne izjave o zanesljivosti na politični ravni v zvezi s sredstvi Skupnosti. Komisija meni, da bi ta pobuda lahko odprla pot drugim podobnim pobudam.

2.5. Program Herkul za spodbujanje dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti

Namen tega programa je pomagati pri spodbujanju dejavnosti na področju zaščite finančnih interesov Skupnosti[78]. Komisija je junija predlagala podaljšanje in spremembo programa Herkul do konca leta 2013[79].

Program je leta 2006 z donacijami omogočil sofinanciranje 11 projektov na področju usposabljanja, 5 seminarjev in primerjalno študijo prava na zakonodajnem področju ter 23 projektov na področju tehnične pomoči.

Komisija je predlagala, da se za 44 milijonov EUR povečajo finančna sredstva tega programa za obdobje 2007–2013 (6 milijonov EUR za leto 2007), kar bo omogočilo zlasti financiranje usposabljanja in nakup opreme za boj proti tihotapljenju cigaret v okviru sporazuma o sodelovanju, podpisanega s proizvajalcem cigaret Philip Morris International.

3. BOJ PROTI GOLJUFIJAM

3.1. Odkrivanje goljufij: mehanizmi opozarjanja z uporabo notranjih informatorjev (whistleblowing)

Uradniki in drugi uslužbenci v upravi so najbolj primerni za poznavanje tveganj in torej preprečevanje goljufij in boj proti njim. Status notranjega informatorja se je v zadnjih letih zelo spremenil v nekaterih državah članicah ter znotraj Evropske unije in različnih mednarodnih organizacij.

3.1.1. Evropske institucije

Evropske institucije so leta 1999 vzpostavile mehanizem, po katerem mora vsak uradnik ali uslužbenec o sumih kaznivih dejanj, za katera bi izvedel, nemudoma obvestiti vodjo službe ali generalnega direktorja ali, če meni, da je to koristno, generalnega sekretarja ali neposredno OLAF[80].

Leta 2004 je bil v kadrovske predpise za uradnike in druge uslužbence EU vstavljen nov člen. Člen 22a kadrovskih predpisov povzema obveznost, določeno v Sklepu iz leta 1999[81].

Poleg tega kadrovski predpisi predvidevajo zaščito informatorja. Zlasti določajo, da „zaradi posredovanja informacij […] uradnik ne utrpi nobenih škodljivih posledic, pod pogojem, da je ravnal razumno in pošteno“.

Komisija je v okviru teh ukrepov v zvezi z etiko uradnikov in uslužbencev EU usposobila zaposlene o pravilnem izvajanju obveznosti pošiljanja informacij o ugotovljenih morebitnih goljufijah in drugih nepravilnostih.

Leta 2006 OLAF ni sprožil nobene preiskave zaradi informacije, ki bi jo prejel neposredno od notranjega informatorja.

3.1.2. Države članice

Vse države članice so v prispevkih za to poročilo izjavile, da so sprejele zakonske določbe ali prakse, po katerih imajo vsi uradniki ali uslužbenci v javni upravi pravico ali obveznost, da pošljejo informacije, ki jih odkrijejo pri izvajanju svojih nalog, kadar sumijo, da je bila znotraj organizacije, v kateri delajo, storjena nepravilnost, goljufija, korupcija ali poneverba. Te določbe ali prakse pripomorejo k zaščiti javnih sredstev, vključno z evropskimi sredstvi.

V večini držav članic[82] so to najprej določbe kazenskega prava, ki nalagajo vsem uradnikom, da poročajo o kršitvah, ki jih ugotovijo pri opravljanju svojih nalog. Poleg tega kodeksi ravnanja, okrožnice in priročniki pogosto[83] vsebujejo določbe, ki določajo podrobna pravila izvajanja te dolžnosti obveščanja. V enajstih državah članicah[84] dolžnost obveščanja organov o ugotovljenih ali domnevnih nepravilnostih ni predvidena v kazenskem pravu, ampak samo v instrumentih upravnega prava.

Dolžnost obveščanja je pogosto zelo splošna in zadeva vsak sum nepravilnosti. V določenih okoliščinah je omejena na najresnejše primere, zlasti na kazniva dejanja. Ena država članica[85] je navedla, da je dolžnost obveščanja večja za kršitve, ki škodijo javnim financam in zlasti finančnim interesom EU.

V vseh sistemih, razen v dveh[86], kadar uslužbenec izve za dejanje, ki ga mora sporočiti, najprej obvesti neposredno nadrejenega (ali posredno nadrejenega, če to upravičujejo okoliščine[87]). Ta po potrebi pošlje informacijo drugim pristojnim organom. Uslužbenec lahko včasih sporoči dejanja neposredno neodvisni notranji službi mimo nadrejenega, kot na primer notranji revizijski službi[88] ali notranjemu nadzornemu organu[89]. V drugih primerih se lahko hkrati z nadrejenim obvesti zunanji organ: policijo[90], državno tožilstvo[91], organe za upravljanje sredstev[92], zunanji nadzorni organ[93] itd.

Informacije se lahko pošljejo na zelo različne načine: z dopisom, po telefonu, z elektronsko pošto, po faksu. V eni državi članici mora biti informator določljiv, ko izpolnjuje svojo dolžnost prijave[94]. Nasprotno pa je v dveh drugih državah obveščanje lahko anonimno[95]. V petih državah članicah je treba informacijo obvezno posredovati v pisni obliki[96]. Dve državi članici imata na volje spletne sisteme obveščanja[97], druga ima poseben elektronski naslov za informatorje[98]. Pet držav članic je odprlo brezplačno telefonsko linijo[99].

Uslužbenec, ki odkrije hudo nepravilnost znotraj svoje uprave, se pogosto lahko boji povračilnih ukrepov od vpletenih oseb. Da bi zmanjšali ta strah in spodbudili obveščanje, se lahko odobrijo različne zaščite: zaščita pred odpustom[100], neodgovornost za finančno škodo, povzročeno s prijavo[101], nerazkritje identitete informatorja[102], na prošnjo zaščita s strani varuha človekovih pravic[103]. Tudi običajno delovno pravo lahko zagotavlja določeno zaščito: obvezna obrazložitev odločitev, ki so neugodne za zaposlenega[104], obveznost uprav, da zaščitijo svoje zaposlene proti vsaki obliki nepravičnosti ali nasilja[105].

Kadar poteka sodni postopek, lahko informator postane zaščitena priča v skladu s postopkom, določenim z zakonom, zlasti če je on ali druga oseba v resni nevarnosti[106]. Ena država članica[107] je navedla, da ima informator pravico, da je v razumnem roku obveščen o ukrepih, ki sledijo njegovemu obvestilu, in ima pravico do pritožbe pri neodvisnem organu, če ni zadovoljen s temi ukrepi. Nekateri pravni sistem poleg razumnega in poštenega ravnanja zahtevajo dodatne pogoje za odobritev zaščite, na primer obstoj dejanskega tveganja škode zaradi nepravilnosti[108].

3.2. Reforma Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF)

OLAF, ki je bil leta 1999 ustanovljen zaradi zaščite finančnih interesov Evropske unije in tudi slovesa evropskih institucij, je bil leta 2006 prestrukturiran na podlagi izkušenj, pridobljenih v prvih letih delovanja, da bi omogočili boljšo učinkovitost.

Komisija je maja 2006 sprejela predlog uredb o spremembi uredb o preiskavah, ki jih izvaja OLAF[109], ki nadomešča predlog iz februarja 2004[110]. Namen tega novega predloga, ki upošteva priporočila Računskega sodišča, je izboljšati vodenje in učinkovitost Urada ter postopkovne pravice. Predlog je bil predložen v preučitev Parlamentu in Svetu v okviru postopka soodločanja.

3.3. Razvoj medsebojne pomoči

Predlog spremembe uredbe o medsebojni pomoči na kmetijskem in carinskem področju[111], ki ga je Komisija sprejela decembra 2006, predlaga razširitev carinskega informacijskega sistema[112], da bi omogočili uporabo tega sistema v nacionalnih sistemih analize za usmerjanje kontrole blaga in uskladitvenih ukrepov na ravni Skupnosti. Gre za področje, na katerem je treba stalno izboljševati instrumente ali uvajati novosti, ker v nasprotnem primeru narašča kriminal. Namen predloga je okrepiti operativno sodelovanje na carinskem področju in zagotavljati vmesnik med carinskimi organi, regionalnimi in mednarodnimi organizacijami (Interpol, WCO[113], Europol itd.) ter organi in agencijami Evropske unije. Predvideva oblikovanje identifikacijske podatkovne baze carinskih datotek[114] in centralne evropske podatkovne baze za podatke najpomembnejših ponudnikov storitev v sektorju mednarodnega prevoza blaga in zlasti zabojnikov[115]. Ustvarja tudi pravno podlago za upravljanje stalne infrastrukture usklajevanja skupnih carinskih nadzornih dejavnosti, ki omogoča, da OLAF med operativno fazo gosti predstavnike ali uradnike za zvezo iz držav članic.

Namen spremenjenega predloga, sprejetega septembra 2006[116], je vzpostaviti nov popolnejši in interdisciplinarni okvir medsebojne pomoči za zaščito finančnih interesov Skupnosti pred goljufijami in drugimi oblikami nezakonitega ravnanja. V ta namen države članice in Komisija sodelujejo, usklajujejo in si pomagajo ter izmenjujejo informacije, da se omogočijo hitre preiskave in ustrezno ravnanje. Namen tega predloga ni podeliti Komisiji lastna preiskovalna pooblastila, ampak dati državam članicam na razpolago njeno pomoč (storitvena platforma) za primere čezmejnih goljufij, kot so goljufije v obliki davčnega vrtiljaka v zvezi z DDV. Predlog si prizadeva za optimizacijo uporabe razpoložljivih informacij, na primer z uporabo finančnih informacij s področja preprečevanja pranja denarja za namene boja proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Skupnosti.

3.4. Boj proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret

Leta 2006 je še šest držav članic[117] pristopilo k sporazumu, ki so ga leta 2004 podpisali Komisija, deset držav članic[118] in proizvajalec cigaret Philip Morris International (PMI), tako da je bilo konec decembra 2006 že štiriindvajset držav članic podpisnic tega sporazuma[119]. Do sedaj samo Združeno kraljestvo ni pristopilo k sporazumu. Ta sporazum predvideva učinkovit sistem boja proti tihotapljenju in ponarejanju cigaret. Izboljšuje izmenjavo informacij med strankami, kar zadeva zasege pretihotapljenih in/ali ponarejenih cigaret (ki nosijo blagovno znamko Philip Morris), in redne stike glede operacij, ki jih pokriva sporazum.

Med glavnimi elementi sporazuma so tudi protokoli o nadzoru in spremljanju glede sodelovanja med OLAF in državami članicami na eni strani in PMI na drugi strani. To sodelovanje vključuje „spremljanje in sledenje“ cigaret, da bi odkrili, kje zapustijo zakonito dobavno verigo in pridejo v roke tihotapcev.

V okviru tega sporazuma bodo Evropska skupnost in deset držav članic, ki so bile podpisnice sporazuma julija 2004, prejele približno eno milijardo dolarjev v obdobju dvanajstih let. Med podpisom sporazuma in koncem leta 2006 je PMI nakazal skoraj 425 milijonov dolarjev. Oktobra 2006 so deset prvotnih držav članic podpisnic in Komisija v imenu ES potrdile dogovor o razdelitvi teh plačil. Znesek, ki je bil plačan v proračun Skupnosti, znaša 9,70 % prejetega zneska, preostanek je bil nakazan v proračune držav članic.

3.5. Zaščita eura

Komisija je nadaljevala usklajevanje prizadevanj držav članic za zaščito eura pred ponarejanjem v tesnem sodelovanju z Europolom in Evropsko centralno banko.

OLAF upravlja tudi akcijski program Pericles na področju izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju[120]. Ta program sofinancira nadnacionalne in interdisciplinarne projekte za ozaveščanje zadevnega osebja o pomenu eura na ravni Skupnosti, spodbujanje tesnejšega sodelovanja med strukturami in zadevnim osebjem ter razvijanja ozračja medsebojnega zaupanja, pospeševanje zbliževanja dejavnosti usposabljanja na visoki ravni za inštruktorje in širitev splošnega znanja, zlasti o ustrezni zakonodaji Skupnosti in mednarodni zakonodaji ter instrumentih. Leta 2006 se je začelo izvajati dvanajst projektov, od katerih so jih devet predlagali pristojni organi držav članic, tri pa Komisija/OLAF.

Zaradi uspešnosti je bil program podaljšan do konca leta 2013[121].

3.6. Ukrepi, ki so jih nekatere države članice sprejele v letu 2006

Več držav članic je navedlo, da so leta 2006 sprejele nove zakone o boju proti goljufijam v zvezi z DDV. Na Danskem se uporabljajo strožja pravila za izvajanje garancij in likvidacijo družb, vpletenih v goljufije v obliki davčnega vrtiljaka. Italijanski zakon določa strožje kazni za kazniva dejanja v primeru goljufije v zvezi z DDV. V Sloveniji se lahko neplačujoči gospodarski subjekt ( missing trader ) kaznuje z razveljavitvijo registracije za namene DDV. Novi portugalski zakon določa ukrepe za boj proti goljufijam v zvezi z DDV na področju odpadkov. Več držav članic je navedlo, da so sprejele ukrepe za okrepitev solidarne odgovornosti v primeru neplačila DDV[122].

Češka vlada je sprejela resolucijo o strategiji boja proti korupciji za obdobje 2006–2011.

Nekatere države članice so sporočile, da so leta 2006 sklenile dvostranske sporazume o medsebojni pomoči na carinskem področju z drugimi državami članicami ali tretjimi državami[123].

4. IZTERJAVA

4.1. Kmetijstvo

4.1.1. Delo Projektne skupine za izterjavo

Komisija je leta 2002 napovedala vzpostavitev „projektne skupine za izterjavo“ (Task Force Recouvrement – TFR), da bi analizirali velike zaostanke pri obravnavi primerov izterjav na področju Jamstvenega oddelka EKUJS.

Skupna TFR Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja in OLAF je bila zadolžena za 463 primerov, ki posamezno znašajo 500 000 EUR ali več, in 3 227 primerov, ki posamezno ne presegajo 500 000 EUR, zaradi nepravilnosti, ki je bila Komisiji sporočena pred letom 1999. Stanje dela TFR na dan 31. decembra 2006 je mogoče povzeti, kot sledi.

a) Primeri, ki posamezno znašajo 500 000 EUR ali več

Komisija je 3. oktobra 2006 sprejela prvo uradno odločitev[124] o finančni odgovornosti v 349 primerih neizterjave v skupni vrednosti približno 895 milijonov EUR. S to odločbo so se zaključili naslednji primeri na seznamu dolžnikov:

- 41 primerov v skupni vrednosti 176 milijonov EUR, ki bremenijo proračun Skupnosti, ker so države članice sprejele vse potrebne ukrepe in se zato neizterjava ne more pripisati njim;

- 164 primerov v skupni vrednosti 317 milijonov EUR, ki bremenijo zadevne države članice zaradi njihove malomarnosti v postopku izterjave;

- 144 primerov v skupni vrednosti 402 milijonov EUR se je črtalo s seznama dolžnikov, ker so bili primeri zaključeni ali vpisani dvakrat.

Za preostalih 114 primerov je treba še potrditi obračune.

- Komisija je v 59 primerih v vrednosti 111,9 milijona EUR ugotovila, da so bile zadevne države članice skrbne v postopku izterjave in da ta še poteka.

- V 55 primerih v skupni vrednosti 128,6 milijona EUR postopek potrditve obračunov še poteka in bi se moral končati v letu 2007.

Poleg tega je Komisija 13. oktobra 2006 sprejela odločbo[125] glede 6 653 487 EUR za 50 primerov v zvezi z Belgijo, Nemčijo, Irsko, Francijo, Nizozemsko, Portugalsko in Združenim kraljestvom. Ta znesek je bil vpisan v breme proračuna Skupnosti, ker so si države članice skrbno prizadevale za izterjavo.

b) Primeri, ki posamezno ne presegajo 500 000 EUR

Uredba (ES) št. 1290/2005 je uvedla avtomatični mehanizem potrditve obračunov za nepravilna plačila, če so izterjave ni prišlo v štirih letih od datuma prve upravne ali sodne ugotovitve ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi. Zadevna država članica krije 50 % finančnih posledic zaradi neizterjave, ostalih 50 % pa je kritih iz proračuna Skupnosti.

Ta novi mehanizem se uporablja od 16. oktobra 2006 in pokriva vse do tega datuma še nerešene primere neizterjave, vključno s 114 zgoraj navedenimi primeri in primeri, ki so jih države članice sporočile pred 31. decembrom 1998 in posamezno ne presegajo 500 000 EUR. Zato se za vse nepravilnosti, storjene pred letom 2003 (ali 1999, če je bila izterjava v postopku pred nacionalnimi sodnimi organi), za katere do 16. oktobra 2006 ni prišlo do izterjave, obračuni lahko potrdijo v letu 2007 ob uporabi pravila izterjave 50 %-50 %. Komisija je to pravilo prvič uporabila v odločbi o potrditvi obračunov, sprejeti aprila 2007[126].

4.1.2. Finančni popravki

Poleg zgoraj opisane dejavnosti izterjave je Komisija iz financiranja Jamstvenega sklada EKUJS izključila tudi nekatere izdatke plačilnih organov, odobrenih s strani držav članic, zaradi njihove neskladnosti s pravili Skupnosti. Komisija je po preverjanjih in dvostranskih srečanjih s pristojnimi organi trinajstih držav članic s tremi odločbami iz leta 2006[127] iz evropskega financiranja izključila približno 575,5 milijona EUR izdatkov.

Komisija je iz financiranja Skupnosti izključila tudi več kot pol milijona EUR izdatkov agencij SAPARD iz dveh držav[128].

4.2. Strukturni skladi

Na področju strukturnih skladov izterjavo zneskov, ki so bili nepravilno plačani zaradi nepravilnosti ali goljufije, zagotavljajo države članice. Ti zneski se lahko Komisiji povrnejo zlasti z zmanjšanjem ali odpravo finančnega prispevka, z možnostjo, da se sredstva prerazporedijo za druge operacije.

Programi, ki jih sofinancirajo strukturni skladi, so večletni in delujejo na podlagi vmesnih plačil. Nepravilno plačani zneski se lahko izterjajo pred zaključkom programa ali po njem. Za programsko obdobje 1994–1999 je bil rok za vložitev zahtevka za končno plačilo Komisiji 31. marec 2003. V tem obdobju je Skupnost sofinancirala skoraj 1 000 programov v skupni vrednosti približno 159 milijonov EUR[129]. Službe Komisije za odobritve in upravljanje (GD REGIO, EMPL, AGRI, FISH) ob pomoči OLAF zagotavljajo upravno in finančno spremljanje zaradi zaključevanja teh programov. To spremljanje temelji predvsem na poročilih o nepravilnostih, ki so jih poslale države članice na podlagi Uredbe (ES) št. 1681/94[130] in se vpišejo v podatkovno bazo ECR (External Communications Registry).

Države članice so za programsko obdobje 1994–1999 poročale o 11 573 primerih nepravilnosti s finančnim učinkom 1,452 milijarde EUR[131] na prispevek Skupnosti.

Med temi primeri jih je bilo 5 488 dokončno zaključenih na ravni Skupnosti, njihov znesek v višini 600 milijonov EUR se je upošteval pri končnem plačilu. Poleg tega so države članice za 2 016 primerov s finančnim učinkom 173 milijonov EUR za isto obdobje Komisiji sporočile, da so se upravni in sodni postopki na nacionalni ravni končali. Službe Komisije so začele usklajevanje, da bi zaključile te primere.

Države članice so za programsko obdobje 2000–2006 do sedaj sporočile 8 733 primerov nepravilnosti s finančnim učinkom približno 1,156 milijarde EUR na prispevek Skupnosti.

Države članice so Komisiji sporočile, da so se izvedli upravni in/ali sodni postopki na nacionalni ravni za 3 686 teh primerov in da se je izterjal znesek v višini približno 345 milijonov EUR.

Leta 2006 so finančni popravki za programski obdobji 1994–1999 in 2000–2006 znašali 502 milijonov EUR oziroma 521 milijonov EUR. Ti finančni popravki so posledica revizij, ki sta jih opravila Komisija in Računsko sodišče, in postopka zaključevanja programov iz obdobja 1994–1999. Vključujejo uradne odločitve o finančnem popravku zaradi odkritja nepravilnosti, prenehanja obveznosti ob zaključku programa, ki se konča z zmanjšanjem financiranja Skupnosti, ker država članica ni prijavila zadostnih upravičenih izdatkov, in povračila zneskov, izterjanih po koncu sodnih postopkov, ki so tekli v času zaključevanja programov. Ti zneski ne vključujejo finančnih popravkov, ki se ne končajo z izterjavo, na primer finančnih popravkov, ki se izvedejo, če je država članica odkrila nepravilnost ali sprejela finančni popravek, ki ga je predlagala Komisija, in je bil nepravilni znesek prerazporejen v drug projekt.

4.3. Lastna sredstva

Države članice morajo izterjati ugotovljene zneske za primer nepravilnosti, registriran v sistemu OWNERS. Na dan 30. marca 2007 je bila stopnja izterjave za primere, sporočene leta 2006, 32 % (približno 113 milijonov EUR).

Zaradi različnih razlogov je mogoče, da prvotno ugotovljenega zneska ni mogoče izterjati v celoti kljub prizadevanjem držav članic, na primer če postane neizterljiv zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali če se spremeni zaradi novih informacij ali sodnega postopka.

Kadar se neizterjava ugotovljenega zneska ne pripiše državi članici, ta lahko zahteva odpis neizterljivega zneska. Komisija je leta 2006 zavrnila odpis, ki so ga zahtevale nekatere države članice, za 59 primerov v vrednosti približno 4,6 milijona EUR, ker je menila, da je treba to neizterjavo pripisati državam članicam.

Poleg tega so bile nekatere države članice finančno odgovorne za skupni znesek približno 33,4 milijona EUR, ker niso ugotovile carinskih dolgov, ki bi jih morale ugotoviti.

4.4. Izterjava po preiskavi, ki jo je izvedel OLAF

Če preiskava, ki jo je izvedel OLAF, pokaže, da so bili nekateri zneski nepravilno plačani upravičencu ali da nekateri zneski niso bili pobrani, čeprav bi morali biti, morajo odgovorni organi, ponavadi organi zadevnih držav članic ali tretjih držav, izterjati navedene zneske. Leta 2006 je skupni znesek, ki se je izterjal po preiskavi OLAF, znašal približno 114 milijonov EUR.

Preglednica 4: izterjava po preiskavi, ki jo je izvedel OLAF

Sektor | Izterjava v letu 2006 |

Carine | 0,1 |

Kmetijstvo | 1,2 |

Strukturni skladi | 17,2 |

Neposredni izdatki | 93,1 |

Notranje preiskave | 2,2 |

Skupaj | 113,8 |

4.5. Nacionalne zakonodaje o izterjavi evropskih sredstev

Prejšnje letno poročilo je vsebovalo pregled postopkov izterjave, ki obstajajo v državah članicah. Analiza prispevkov je pokazala, da se izterjava s pobotom, ki se na splošno obravnava kot odpis medsebojnih terjatev in dolgov, uporablja v skoraj vseh državah članicah za javna sredstva. Pobot je zelo učinkovito sredstvo za izterjavo javnih sredstev, zato je bil namen vprašalnika iz leta 2006 razjasniti nekatere vidike tega mehanizma.

Praviloma vsi pravni sistemi predvidevajo pobot med dolgom in terjatvijo, ki spadata v okvir istega sklada Skupnosti[132]. Nasprotno pa to ne velja za dolg in terjatev, ki spadata v okvir različnih skladov Skupnosti. V tem primeru samo polovica držav članic navaja, da je pobot mogoč[133].

Kar zadeva Jamstveni sklad EKUJS, je pobot med dolgom in terjatvijo, ki se nanašata na različna kmetijska sektorja, mogoč v skoraj vseh pravnih sistemih[134]. Kar zadeva strukturne sklade in Kohezijski sklad, je pobot na splošno omejen znotraj istega programa. V samo desetih državah članicah[135] je mogoč pobot med različnimi programi. Prav tako deset držav članic dovoljuje pobot med različnimi programskimi obdobji[136]. V štirih državah članicah je pobot mogoč, čeprav izterjava in plačilo nista v pristojnosti iste plačilne agencije[137].

V večini držav članic je mogoče izvesti pobot med dolgom Skupnosti in nacionalno terjatvijo ter nasprotno[138].

Nekatere države članice razpolagajo s statističnimi podatki o svojih praksah izterjave, ki so jih v okviru tega poročila sporočile Komisiji. Ti statistični podatki kažejo, da nekatere države članice redno uporabljajo pobot. Tako je na primer v zadnjih treh letih izterjava s pobotom znašala 75 do 90 % vseh javnih sredstev, izterjanih na področju kmetijstva na Irskem, 73 do 94 % v sektorju premij za živali v Franciji, približno 90 % na področju kmetijstva v Avstriji, več kot 50 % na področju kmetijstva in 21 do 93 % za Evropski socialni sklad na Švedskem[139]. Te številke zajemajo nacionalna sredstva, vendar znaten del predstavljajo evropska sredstva, ki so bila izterjana na ta način.

Pobot, ki se v nekaterih državah članicah zelo uporablja za izterjavo sredstev Skupnosti, se veliko manj uporablja v drugih državah članicah, čeprav je zakonsko mogoč pod nekaterimi pogoji. Komisija lahko samo spodbuja uporabo tega zelo učinkovitega instrumenta za izterjavo evropskih sredstev, kadar koli je to mogoče. Da bi povečali uporabo pobota, bi lahko organom, pristojnim za izterjavo, omogočili dostop do baz podatkov, zlasti baz drugih plačilnih agencij ali centralnih baz podatkov, kar se že uporablja v nekaterih državah članicah[140].[pic][pic][pic]

[1] „Izvajanje člena 280 Pogodbe ES s strani držav članic v letu 2006“, SEC(2007) 930.

[2] „Statistična analiza nepravilnosti“, SEC(2007) 938.

[3] http://ec.europa.eu/anti_fraud/reports/anti-fraud_en.html.

[4] Ta odstotni delež se izračuna na podlagi ocene tradicionalnih lastnih stredstev v splošnem proračunu za leto 2006 in ne na podlagi računovodskih evidenc.

[5] Odstotni delež sumov goljufije v obdobju 2000–2006 za vsa sredstva, dodeljena v tem obdobju.

[6] Za predpristopne sklade se je upošteval sorazmerni delež za obdobje 2000–2006.

[7] Številke, objavljene v poročilu za leto 2005, so bile posodobljene.

[8] Leta 2005 je bilo 2 313 pozno poravnanih tranzitnih operacij. Leta 2006 jih je bilo 1 381.

[9] Točna sklicevanja na uredbe, navedene v tem poglavju, so v navedenem delovnem dokumentu „Statistična ocena nepravilnosti“.

[10] Izdatek je „neupravičen“, če se prevzame brez upoštevanja meril, ki jih določijo države članice, ali če se ne plača v skladu s pravili Skupnosti in nacionalnimi pravili, ki se uporabljajo na tem področju.

[11] Izdatek je „neutemeljen“, če je upravičen, vendar manjkajo dokumenti, ki dokazujejo izdatek, ali če se denar porabi za namene, ki niso subvencionirani.

[12] http://ec.europa.eu/comm/anti_fraud/reports/index_en.html.

[13] Sporočilo o časovnem načrtu za integriran okvir notranje kontrole, KOM(2005) 252.

[14] Sporočilo ge. Grybauskaité v soglasju s predsednikom in podpredsednikom Kallasom Komisiji, Na poti k učinkovitemu in skladnemu obvladovanju tveganj v službah Komisije, SEC(2005) 1327.

[15] Gre za pravila, ki so bila določena že pred leti, vendar se spreminjajo. Tako so na primer španski organi navedli, da zakon iz leta 2006 o subvencijah uvaja možnost izreka kazni za kaznivo dejanje osebi, ki bi morala položiti garancijo, a tega ni storila.

[16] Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248/1, 16.9.2002), nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (UL L 390, 30.12.2006).

[17] Češka republika, Danska, Poljska, Finska in Združeno kraljestvo.

[18] Javna naročila: Irska, Nizozemska, Poljska in Združeno kraljestvo. Donacije in finančna pomoč (vključno s strukturnimi skladi in Kohezijskim skladom, predpristopnimi programi in programi prehodnih virov): Belgija, Češka republika, Malta, Nizozemska, Poljska in Slovaška. Kmetijstvo: Irska, Francija in Luksemburg.

[19] Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Francija, Italija, Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo.

[20] Nemčija in Francija. Po malteškem pravu organi lahko od osebe, katere registracija za DDV lahko ustvari posebno tveganje, zahtevajo položitev garancije.

[21] Češka republika, Danska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Avstrija, Poljska, Finska in Švedska. Na Portugalskem zakon o proračunu za leto 2006 predvideva objavo glavnih davčnih dolžnikov.

[22] Danska, Grčija (posredno), Francija, Litva, Nizozemska, Finska in Združeno kraljestvo.

[23] Grčija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Avstrija, Poljska, Portugalska in Finska.

[24] Češka republika, Danska, Grčija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Madžarska, Avstrija, Poljska, Portugalska in Finska.

[25] COM(97) 188 konč., UL C 176, 10.6.1997.

[26] Uredba Komisije (ES) št. 1875/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti, UL L 360, 19.12.2006.

[27] Sistemi izključitve so sistemi upravne kazni, s katerimi se gospodarski subjekt, ki se je znašel v eni od situacij, ki jih pokrivajo merila za izključitev, izključi iz nekaterih postopkov ali ugodnosti, kot je na primer sodelovanje v postopku za oddajo naročila ali upravičenost do donacij. Izključeni subjekti se vpišejo v bazo podatkov, ki je na voljo pristojnim organom.

[28] TI je po srečanju izrazil vrsto priporočil o izboljšanju sistema izključitve znotraj Komisije in uvedbi sistema izključitve, ki bi se upravljal centralno na evropski ravni za vse izdatke Skupnosti, vključno s sredstvi, ki se upravljajo deljeno.

[29] Ta baza podatkov bo oblikovana najpozneje do 1. januarja 2009.

[30] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe št. 1469/95 (Črna lista), COM(2005) 520, SEC(2005) 1333, 20.10.2005.

[31] Glej opombo 26.

[32] Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev in Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, UL L 134, 30.4.2004.

[33] Belgija, Češka republika, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Madžarska, Francija, Ciper, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Finska in Združeno kraljestvo.

[34] Danska, Slovenija in Slovaška (baze davčnih podatkov). Nemčija, Italija in Avstrija (baze podatkov o javnih naročilih). Litva in Poljska (strukturni skladi in Kohezijski sklad).

[35] Nemčija, Italija, Avstrija, Poljska, Slovaška in Švedska.

[36] Razen za Poljsko.

[37] Nemčija, Italija, Litva, Avstrija, Slovaška in Švedska.

[38] Danska, Slovenija, Slovaška in Švedska.

[39] Slovaška in Švedska.

[40] Slovenija in Slovaška.

[41] Danska, Slovenija in Slovaška.

[42] Slovenija in Slovaška.

[43] Danska in Slovaška.

[44] Danska, Slovenija in Švedska. Na Slovaškem sta vpis in izbris avtomatična.

[45] Nemčija (Berlin), Italija in Avstrija.

[46] Strukturni skladi in kohezijski sklad: Litva, Malta in Poljska. Kmetijstvo: Latvija.

[47] Latvija, Litva in Poljska.

[48] Poljska

[49] Latvija.

[50] Danska, Nemčija, Avstrija, Slovenija in Švedska.

[51] Nemčija. Člen 8(2) Zakona o registru o korupciji.

[52] Poljska.

[53] Latvija in Litva.

[54] Danska, Nemčija, Italija, Latvija, Litva in Švedska.

[55] Danska, Nemčija, Italija, Latvija in Švedska.

[56] Danska, Italija in Latvija.

[57] Nemčija in Švedska.

[58] Danska, Nemčija (centralizirana na ravni dežel), Italija, Litva, Malta, Avstrija, Poljska, Slovenija in Švedska.

[59] Nemčija, Malta, Avstrija in Švedska.

[60] Danska (v izrednih primerih), Italija in Švedska.

[61] Nemčija, Irska, Grčija, Španija, Italija, Latvija, Malta, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška in Švedska.

[62] Slovaška.

[63] Avstrija.

[64] Litva.

[65] Malta.

[66] Avstrija.

[67] Slovaška.

[68] Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe št. 1469/95 (Črna lista), COM(2005) 520, SEC(2005) 1333, 20.10.2005.

[69] COM(2006) 194 konč.

[70] Na področju skupne kmetijske politike so bili na primer podatki o upravičencih javno objavljeni leta 2006 v Belgiji, na Danskem, v Estoniji, Franciji, na Nizozemskem, Portugalskem, v Španiji, Sloveniji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

[71] http://ec.europa.eu/grants/beneficiaries_en.htm.

[72] http://ec.europa.eu/public_contracts/beneficiaries_en.htm.

[73] Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Računskemu sodišču: Akcijski načrt Komisije za integriran okvir notranje kontrole, COM (2006) 9 in SEC(2006) 49. Integriran okvir kontrole pomeni zadostne dodatne nadzorne in kontrolne sisteme, ki dajejo razumna zagotovila, da se tveganje napake pravilno obvladuje na vseh ravneh transakcij.

[74] Mnenje Računskega sodišča Evropskih skupnosti št. 2/2004 o modelu enotne revizije (single audit), UL C 107, 30.4.2004.

[75] COM(2006) 378 konč.

[76] Glej tudi prvo poročilo o napredku glede akcijskega načrta, COM(2007) 86 konč.

[77] Uredba Sveta (ES) št. n°1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, 11.8.2005).

[78] http://ec.europa/anti-fraud/programmes/index_en.html.

[79] COM(2006) 339. Ob koncu sestave tega poročila Svet in Parlament predloga še nista sprejela.

[80] Člen 2 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), UL L 149, 16.6.1999.

[81] „Uradnik, ki pri opravljanju nalog ali v povezavi z njimi izve za dejstva, na podlagi katerih je mogoča domneva o obstoju možne nezakonite dejavnosti, vključno z goljufijo ali korupcijo , ki škodi interesom Skupnosti, ali o ravnanju v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog, ki lahko pomeni hudo kršenje obveznosti uradnikov Skupnosti, o tem nemudoma obvesti svojega neposredno nadrejenega ali svoj Generalni direktorat ali, če se mu zdi to koristno, generalnega sekretarja ali osebe na enakovrednih položajih ali neposredno Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF).“

[82] Belgija, Češka republika (kjer delovni zakonik vsebuje tudi zadevne določbe), Estonija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška.

[83] Belgija, Estonija, Španija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Slovenija, Slovaška.

[84] Danska, Nemčija, Irska, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo.

[85] Španija.

[86] Grčija in Švedska.

[87] Latvija, Nizozemska, Slovenija.

[88] Belgija (Flamska regija), Irska (na področju kmetijstva) in Malta. Na Švedskem mora uslužbenec Vrhovnega revizijskega sodišča obvezno poročati notranji revizijski službi.

[89] Danska, Litva („nadzornik nepravilnosti“), Madžarska („oseba, pristojna za nepravilnosti znotraj organizacije“), Avstrija (uradnik, pristojen za boj proti korupciji).

[90] Danska, Italija.

[91] Francija, Italija, Slovaška. V Grčiji mora uradnik, ki je ugotovil nepravilnost, o tem takoj opozoriti državno tožilstvo.

[92] Latvija, Malta, Poljska.

[93] Nizozemska, Portugalska (disciplinski organ).

[94] Belgija.

[95] Nemčija, Slovenija.

[96] Grčija, Italija, Ciper, Luksemburg in Malta.

[97] Litva (za strukturne sklade in Kohezijski sklad). V Nemčiji tak sistem obstaja v Spodnji Saški in Hannovru; načrtuje se, da bo tak sistem kmalu vzpostavljen na nacionalni ravni.

[98] Poljska.

[99] Češka republika, Latvija, Avstrija, Portugalska in Združeno kraljestvo.

[100] Španija, Irska.

[101] Irska.

[102] Irska in Finska.

[103] Belgija, flamska skupnost.

[104] Danska in Latvija.

[105] Francija in Avstrija.

[106] Češka republika, Luksemburg, Portugalska, Slovenija, Slovaška.

[107] Nizozemska.

[108] Latvija in Avstrija.

[109] Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1073/1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), COM(2006) 244 konč.

[110] COM(2004) 103 in 104.

[111] COM(2006) 866 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 515/97 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje, UL L 82, 22.3.1997.

[112] CIS - Customs Information System.

[113] Svetovna carinska organizacija.

[114] FIDE – Customs File Identification Database.

[115] EU Container Targeting System.

[116] COM(2006) 473.

[117] Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Madžarska in Švedska.

[118] Belgija, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Finska.

[119] Z Romunijo in Bolgarijo, ki sta k sporazumu pristopili marca 2007, je pogodbenic šestindvajset.

[120] http://ec.europa/anti-fraud/programmes/pericles/2006/index_en.html.

[121] Sklep Sveta 849/2006 z dne 20. novembra 2006 o spremembah in podaljšanju Sklepa 2001/923/ES o vzpostavitvi programa izmenjave, pomoči in usposabljanja za zaščito eura proti ponarejanju (program „Perciles“).

[122] Belgija in Danska za odgovornost direktorjev podjetij, Španija o solidarni odgovornosti skupin podjetij.

[123] Belgija je podpisala sporazuma z Belorusijo in Kongom, Portugalska s Španijo, Slovaška s Slovenijo in Albanija z Izraelom.

[124] Odločba Komisije 2006/678/ES z dne 3. oktobra 2006, UL L 278, 10.10.2006, str. 24.

[125] C(2006)4801.

[126] Odločba Komisije 2007/327/ES z dne 27. aprila 2007, UL L 122, 11.5.2007.

[127] Odločbe 2006/334/ES, 2006/554/ES in 2006/932/ES, UL L 124, 11.5.2006, UL L 218, 9.8.2006 in UL L 355, 15.12.2006.

[128] Odločbi Komisije C(2005)3702 in C(2006)2405, še neobjavljeni v UL.

[129] Gre za večletne programe. Ta številka ne zajema neposrednih projektov, ki se financirajo v okviru strukturnih skladov, niti projektov, ki jih sofinancira Kohezijski sklad.

[130] UL L 178, 12.7.1994.

[131] Situacija glede na podatke v bazi ECR na dan 18. 5. 2007.

[132] Nekatere države članice vseeno navajajo, da je pobot omejen na kmetijski sektor: Češka republika, Grčija, Luksemburg, Madžarska in Malta.

[133] Belgija (flamska vlada), Danska, Nemčija, Irska (med dvema oddelkoma EKUJS, vendar se v praksi ne uporablja), Španija, Francija (med dvema oddelkoma EKUJS), Italija, Nizozemska, Poljska (kadar sklade upravlja isti organ), Portugalska, Slovaška in Švedska.

[134] Razen Estonije, Malte in Slovenije. V Avstriji je pobot mogoč, vendar samo znotraj iste plačilne agencije.

[135] Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska in Združeno kraljestvo.

[136] Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Italija, Nizozemska, Poljska, Finska in Združeno kraljestvo.

[137] Belgija (Flamska regija), Danska, Nemčija in Italija.

[138] To ni mogoče v Grčiji, Latviji, Litvi, na Malti, Nizozemskem, v Avstriji, na Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu. V nekaterih državah članicah je ta vrsta pobota omejena na kmetijski sektor. V Sloveniji in na Slovaškem je mogoče izterjati znesek, ki se dolguje v proračun Skupnosti, s terjatvijo do nacionalnega proračuna, nasprotno pa ni mogoče.

[139] Za vse statistične podatke, ki so jih sporočile države članice, glej SEC(2007) 930.

[140] Belgija (Valonska regija), Češka republika, Danska, Estonija, Grčija, Francija, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Švedska in Združeno kraljestvo.