„Namen tega pisma je pojasniti naše dogovore o razlagi več določb Zavez o evidenci imen potnikov (Passenger Name Record, PNR), ki jih je 11. maja 2004 izdalo Ministrstvo za domovinsko varnost (Department of Homeland Security, DHS). Za namene tega pisma pomeni Urad za carinsko in mejno zaščito (Bureau of Customs and Border Protection), Agencijo ZDA za izvrševanje zakonodaje na področjih carine in priseljevanja (U.S. Immigration and Customs Enforcement), kabinet sekretarja (Office of the Secretary) in subjekte, ki ga neposredno podpirajo; ne vključuje pa drugih enot DHS, kot so na primer Urad za državljanstvo in priseljevanje (Citizenship and Immigration Services), Uprava za varnost v prometu (Transportation Security Administration), Tajna služba Združenih držav (United States Secret Service), Obalna straža Združenih držav (United States Coast Guard) in Zvezna agencija za ukrepanje v primeru izrednih dogodkov (Federal Emergency Management Agency). Z veseljem pričakujemo nadaljnje preučevanje teh in drugih vprašanj v okviru prihodnjih razprav, da bi bil dosežen celovit, vzajemen sporazum, ki bo temeljil na skupnih načelih.

Izmenjava in razkritje PNR

Z zakonom o reformi obveščevalnih služb in preprečevanju terorizma iz leta 2004 (The Intelligence Reform and Terrorism Prevention Act of 2004) se je od predsednika zahtevalo, da vzpostavi okolje za izmenjavo informacij, ‚that facilitates the sharing of terrorism information.‘ Ob začetku veljavnosti zakona 25. oktobra 2005 je predsednik izdal Odredbo 13388 (Executive Order 13388), ki narekuje, naj DHS in druge agencije ‚promptly give access to … terrorism information to the head of each other agency that has counterterrorism functions‘ ter uvaja mehanizem za vzpostavitev okolja za izmenjavo informacij.

V skladu z odstavkom 35 Zavez (ki navaja, da ‚No statement in these Undertakings shall impede the use or disclosure of PNR data in any criminal judicial proceedings or as otherwise required by law‘ in dovoljuje DHS, da ‚advise the European Commission regarding the passage of any U.S. legislation which materially affects the statements made in these Undertakings‘) so ZDA sedaj obvestile EU, da lahko nekatere določbe Zavez, predvsem odstavki 17, 28, 29, 30, 31, in 32, v celoti ali delno, ki omejujejo izmenjavo informacij med agencijami ZDA, ovirajo vzpostavitev okolja za izmenjavo informacij, ki ga zahtevata zakon in odredba, opisana zgoraj.

V skladu s tem razvojem in tem, kar sledi, se morajo Zaveze razlagati in uporabljati tako, da ne ovirajo izmenjave podatkov iz PNR med DHS in drugimi organi vlade ZDA, ki so odgovorni za preprečevanje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj ali boj proti temu, kot je določeno v odstavku 3 Zavez.

DHS bo zato olajšalo razkritje podatkov iz PNR (ne da bi pri tem zagotovilo neomejen neposreden elektronski dostop) organom vlade ZDA za boj proti terorizmu, ki potrebujejo PNR za preprečevanje terorizma in z njim povezanih kaznivih dejanj ali boj proti temu v zadevah, ki jih preučujejo ali raziskujejo (vključno z zadevnimi grožnjami, leti, posamezniki in potmi). DHS bo zagotovil, da takšni organi spoštujejo standarde za varstvo podatkov, ki so primerljivi s tistimi, ki se uporabljajo za DHS, zlasti kar zadeva omejitev namena, hrambo podatkov, nadaljnje razkritje, ozaveščanje in usposabljanje, varnostne standarde in kazni v primeru zlorabe ter postopke za informiranje, pritožbe in popravke. Pred uvedbo olajšanega razkrivanja podatkov bo vsak organ prejemnik v pisni obliki potrdil DHS, da spoštuje te standarde. Preden preneha veljati sporazum, bo DHS v pisni obliki obvestilo EU o izvajanju takšnega olajšanega razkritja in spoštovanju veljavnih standardov.

Obdobje zgodnjega dostopa do PNR

Medtem ko odstavek 14 omejuje, kolikokrat se lahko črpa podatke iz PNR, določba ne vsebuje nobenih omejitev glede zahtev za posredovanje podatkov DHS. Sistem zahtev za posredovanje se zdi EU manj vsiljiv s stališča zasebnosti podatkov. Vendar pa sistem zahtev za posredovanje letalskim družbam ne dopušča diskrecije da odločijo kdaj, kako in katere podatke posredujejo. V skladu z zakonodajo ZDA o tem odloča DHS. Zato je razumljivo, da bo DHS uporabilo metodo posredovanja potrebnih podatkov PNR, s katero bo lahko agencija ob upoštevanju gospodarskega učinka na letalske prevoznike učinkovito ocenila tveganje.

V zvezi z odločitvijo o tem, kdaj pride do prvega posredovanja podatkov, ima DHS diskrecijsko pravico pridobiti PNR prej kot 72 ur pred vzletom, če je ukrep nujen za preprečitev kaznivega dejanja, navedenega v odstavku 3. Čeprav obstajajo primeri, v katerih ima vlada ZDA specifične informacije v zvezi z določeno grožnjo, pa so razpoložljivi obveščevalni podatki v večini primerov manj natančni in lahko zahtevajo širše delovanje, da bi odkrili naravo grožnje in vpletene osebe. Odstavek 14 je zato treba razumeti tako, da dovoljuje dostop do PNR zunaj 72-urnega časovnega obdobja, če je mogoče sklepati, da bo zgodnji dostop pripomogel k ustreznemu odzivu na določeno grožnjo v zvezi z letom, skupino letov, potjo ali drugimi okoliščinami, povezanimi s kaznivimi dejanji iz odstavka 3 Zavez. Pri izvrševanju te diskrecije DHS deluje razumno in sorazmerno.

DHS bo v skladu z Zavezami takoj, ko bo izvedljivo, za prenos podatkov PNR začelo uporabljati sistem zahtev za posredovanje in bo najkasneje do konca leta 2006 izvedlo potrebne preizkuse za vsaj en sistem, ki se trenutno razvija, če bo zasnova sistema, ki naj bi se ga preizkusilo, izpolnjevala tehnične zahteve DHS. Brez odstopanja od Zavez in v izogib prejudiciranja morebitnih prihodnjih potreb sistema morajo kakršni koli filtri, ki se bodo uporabili v sistemu zahtev za posredovanje, in sama zasnova sistema v izjemnih okoliščinah, ko je širše razkritje nujno potrebno za ustrezen odziv na grožnjo življenjsko pomembnim interesom osebe, na katero se podatki nanašajo, ali drugim osebam, omogočati posredovanje vseh podatkov PNR iz sistemov letalskih družb za rezervacije ali nadzor odhodov.

Hramba podatkov

S pomočjo različnih pomembnih načinov uporabe podatkov iz PNR se lahko odkrijejo morebitni teroristi; tudi podatki, ki so stari več kot 3 leta in pol so lahko ključni za razkritje povezav med osebami, osumljenimi terorizma. Sporazum bo prenehal veljati pred pretekom obdobja iz odstavka 15 Zavez, po katerem se morajo uničiti vsi podatki, nadaljnja vprašanja ali je zbrane podatke iz PNR v skladu z Zavezami treba uničiti in kdaj, pa bodo Združene države ter Evropska unija obravnavale v okviru prihodnjih razprav.

Skupni pregled

Glede na obsežno skupno analizo Zavez, ki je bila izvedena septembra 2005, in na dejstvo, da bo sporazum prenehal veljati pred naslednjim skupnim pregledom, se bo vprašanje o morebitnem skupnem pregledu leta 2007 in načinu pregleda obravnavalo v okviru razprav o prihodnjem sporazumu.

Vrste podatkov

V polju ‚pogosti potnik‘ so lahko naslovi, telefonske številke, elektronski naslovi; vse to, kot tudi sama številka pogostega potnika, lahko zagotovi ključni dokaz za povezavo s terorizmom. Podobno je lahko v boju proti terorizmu dragocen tudi podatek o številu kosov prtljage, ki jo prevažajo potniki. Zaveze pooblaščajo DHS, da doda nove vrste podatkov k štiriintridesetim (34), ki so bile prej določene v Dodatku ‚A‘ k Zavezam, če so takšni podatki potrebni za doseganje namenov, določenih v odstavku 3.

S tem pismom so se ZDA v skladu z odstavkom 7 posvetovale z EU v zvezi s točko 11 Dodatka A o potrebi DHS, da pridobi številko pogostega potnika in kakršno koli vrsto podatkov, navedeno v Dodatku A k Zavezam, ne glede na to, kje se jo da najti.

Življenjsko pomembni interesi osebe, na katero se podatki nanašajo, ali drugih oseb

DHS ob priznavanju morebitnega pomena podatkov iz PNR v okviru nalezljivih bolezni in drugih nevarnosti za potnike ponovno potrjuje, da je dostop do takšnih podatkov dovoljen z odstavkom 34, ki določa, da Zaveze ne smejo ovirati uporabe PNR za zaščito življenjsko pomembnih interesov osebe, na katero se podatki nanašajo, ali drugih oseb, ali omejevati neposredno dostopnost PNR ustreznim organom za namene iz odstavka 3 Zavez. ‚Življenjsko pomembni interesi‘ zajemajo okoliščine, v katerih je življenje osebe, na katero se podatki nanašajo, ali življenje drugih oseb lahko ogroženo, in vključuje dostop do informacij, ki so potrebne za to, da se zagotovi, da so osebe, ki morebiti prenašajo nevarno nalezljivo bolezen ali so ji bile izpostavljene, pravočasno odkrite, izsledene in nemudoma obveščene. Takšni podatki se bodo glede na naravo na ustrezen način zaščitili in se bodo uporabljali samo za namene, za katere je bil omogočen dostop.