52006PC0783

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.12.2006

COM(2006) 783 konč.

2006/0273 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o interoperabilnosti železniškega sistema Skupnosti

(Kodificirana različica)

(predložila Komisija)

OZADJE PREDLOGA |

110 | Utemeljitev in cilji predloga Cilj poenostaviti in posodobiti ureditveni okvir v Evropi je najpomembnejše za delo Komisije. Uresničevanje tega medsektorskega strateškega cilja je Komisijo vodilo do tega, da je razvila in izvaja program izboljšanja zakonodaje, s katerim bi prispevala k uresničevanju lizbonskih ciljev za rast in delovna mesta. V tem okviru se tudi predlaga prenova in združitev direktiv o interoperabilnosti železniškega sistema. Po drugi strani pa nacionalni postopki homologacije lokomotiv trenutno pomenijo veliko oviro pri oblikovanju novih železniških podjetij na področju tovornega prometa ter prav tako večjo oviro za interoperabilnosti evropskega železniškega sistema. Ker se nobena država članica ne more sama odločiti, da bo dovoljenje za začetek obratovanja, ki ga izda, veljavno na območju ostalih držav članic, je potrebna pobuda Skupnosti, da se nacionalni postopki uskladijo, poenostavijo in da se bolj sistematično uporabi načelo vzajemnega priznavanja. |

120 | Splošni okvir Predlog je del širše pobude, s katero se želijo doseči izboljšave tehničnega dela regulativnega okvira za železnice, tj. direktive o interoperabilnosti železniškega prometa, direktive o varnosti na železnici in uredbe o ustanovitvi Agencije. Kot prvo je eden od bistvenih vidikov, ki jih je treba izboljšati, da se olajša prosto gibanje vlakov, postopek homologacije lokomotiv. Glede na proizvajalce in prevoznike v železniškem prometu so ti postopki pogosto dolgotrajni in dragi; po njihovem mnenju so nekatere zahteve s strani pristojnih organov slabo utemeljene na docela tehnični ravni. Kot drugo, Komisija v okviru načrta za poenostavitev zakonodaje predlaga prenovo in združitev direktiv o interoperabilnosti železniškega prometa. Kot tretje ima Komisija po desetletnih izkušnjah na področju izvajanja direktiv o interoperabilnosti nalogo, da predlaga več izboljšav za tehnični del regulativnega okvira. Ta predlog zadeva konsolidacijo, prenovo in integracijo direktiv o interoperabilnosti v železniškem prometu. Treba ga je brati s skupnimi predlogi o spremembi Uredbe (ES) št. 881/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet (v nadaljevanju „Agencija“) in Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnici. |

130 | Obstoječe določbe na področju, na katerega se predlog nanaša Ta predlog zadeva prenovo in združitev naslednjih direktiv: - Direktive Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 235, 17.9.1996, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 z dne 29. septembra 2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) - Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 110, 20.4.2001, str. 1), kakor je bila popravljena v UL L 334, 18.12.2001, str. 34 (2001/16/ES). |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Poenostavitev postopkov za začetek obratovanja voznega parka omogoča železniškemu prometu, da je konkurenčnejši. Z zmanjšanjem stroškov transportne verige prispeva h konkurenčnosti celotne industrije Evropske unije. Dinamični železniški sektor prav tako krepi položaj evropske železniške industrije kot svetovnega vodje in ohranja delovna mesta v sektorju. Konkurenčnejši železniški promet prav tako prispeva k temeljnim zahtevam Evropske unije, kar zadeva trajnostni razvoj in boj proti podnebnim spremembam. Zato je ta pobuda del prenovljene strategije za rast in delovna mesta. Poleg tega omogoča znižanje upravnih stroškov, ki so povezani z ukrepanjem nacionalnih organov za varnost. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

211 | Metode posvetovanja, glavna ciljna področja in splošni profil anketirancev Komisija je aprila 2006 pripravila posvetovalni dokument, v katerem je opredelila več možnosti, in ga na delavnici predstavila vsem zadevnim stranem (pristojnim nacionalnim organom za varnost na železnici, industriji, prevoznikom, upravljavcem infrastruktur, evropskim organom za standardizacijo itd.). Pisna stališča vseh teh strani so bila zbrana in pregledana v okviru študije vpliva, izdelane v skladu z veljavnimi standardi. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Komisija je pri izdelavi svojega predloga, ki vsebuje dva dela, upoštevala različna mnenja: prvi del se nanaša na začetek del, ki jih je treba začeti takoj, in sicer preden začnejo veljati nove zakonske določbe; drugi del se nanaša na spremembo zakonodaje, da se zagotovi zanesljiv pravni okvir, ki dodeljuje pravice in pristojnosti zadevnim stranem s postopkom za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja železniškega voznega parka. |

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj |

221 | Zadevna znanstvena in strokovna področja Nacionalni postopki homologacije železniškega voznega parka, nacionalna tehnična pravila in/ali varnostni predpisi, stroški in roki, povezani s temi postopki itd. |

222 | Uporabljena metodologija Uporabljene so bile smernice Komisije SEC(2005)791 z dne 15. junija 2005 in posodobljena leta 2006. |

223 | Glavne organizacije in strokovnjaki, vključeni v posvetovanja Oceno različnih stališč zainteresiranih strani sektorja in oceno učinka raznih možnosti so opravili strokovnjaki Evropske agencije za železniški promet. |

2249 | Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj Možna nevarna tveganja z nepopravljivimi posledicami niso bila navedena. |

225 | Glej oceno učinka. |

226 | Uporabljena sredstva za javni dostop do strokovnih nasvetov Ocena učinka je objavljena na spletu. |

230 | Ocena učinka Prvotni scenarij: omejiti se na uporabo trenutne zakonodaje in posredovanje samo v primeru pritožb. Neregulativne možnosti: objaviti priporočila delovne skupine o vzajemni odobritvi obstoječega voznega parka in zahtevati od držav članic, da jih uporabijo, zahtevati od Agencije, zahtevati od Agencije, klasificira nacionalne določbe in opredeli tiste, ki so enake, zahtevati od Agencije, da prevzame posvetovalno vlogo ali vlogo v primeru pritožbe v nacionalnih postopkih za začetek obratovanja, pospešiti razvoj in prenovo evropskih standardov, preveriti pravilno uporabo načela vzajemnega priznavanja in po potrebi začeti postopke za ugotavljanje kršitev. Regulativne možnosti: spremeniti zakonodajo z namenom odpraviti obveznost pridobitve dovoljenja v vsaki državi članici, razjasniti postopek za obstoječi vozni park, omogočiti Agenciji, da izdaja dovoljenja za začetek obratovanja, omogočiti Agenciji, da prevzame usklajevalno, svetovalno vlogo in/ali vlogo v primeru priziva, omogočiti pristojnim organom za verifikacijo skladnosti, da izdajajo dovoljenja za začetek obratovanja, omogočiti upravljavcem infrastruktur, da izdajajo dovoljenja za začetek obratovanja. |

231 | Komisija je izvedla oceno učinka, kot je zapisano v zakonodajnem in delovnem programu Komisije, poročilo je na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/transport/rail/index_fr.html. |

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Treba je poenostaviti postopek za začetek obratovanja. Za začetek obratovanja vagonov in potniških vagonov po začetku veljavnosti te direktive bi moralo biti dovolj eno samo dovoljenje za začetek obratovanja s strani države članice Skupnosti. V primeru voznega parka, ki začne obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive in nima ES-izjave o verifikaciji, je treba jasno navesti, da se uporablja Direktivo o varnosti na železnici. Če ima vozni park ES-izjavo o verifikaciji, kot je določena v členu 18, je treba podrobno opredeliti samo tista merila, ki jih lahko varnostni organ preveri ob izdaji dovoljenja za začetek obratovanja. V primeru serije vozil, ki so izdelana na podlagi tipa, je treba državam članicam dovoliti, da izdajo serijsko dovoljenje za začetek obratovanja. |

310 | Pravna podlaga Člena 71 in 156. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporabi, kadar se predlog ne nanaša na področje, na katerem velja izključna pristojnost Skupnosti. |

Ciljev predloga ni mogoče zadovoljivo uresničiti z ukrepi držav članic iz naslednjih razlogov. |

321 | Ta pobuda je del skupine predlogov, s katerimi se želi regulirati problem voznega parka, katerega obratovanje je dovolila ena država članica, vendar to dovoljenje ni samodejno veljavno v drugi državi članici. Ta problem je nadnacionalnega vidika in ga ni mogoče rešiti z nacionalno pobudo, saj nobena država članica ni pooblaščena za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja voznega parka na ozemlju druge države članice. Poleg tega je naloga Komisije, da daje predloge glede poenostavitve pravnega reda Skupnosti. |

Cilje predloga je mogoče bolje uresničiti z ukrepom Skupnosti zaradi naslednjih razlogov. |

324 | Načelo teritorialnosti dovoljenj za začetek obratovanja je zapisano v direktivah o interoperabilnosti železniškega prometa in varnosti na železnici in noben ukrep na nacionalni ravni ne more doseči cilja iz tega predloga. |

325 | Trajanje in stroški homologacije voznega parka so najvidnejši pokazatelji uresničevanja ciljev, ki jih zajema ta predlog. |

327 | Sprememba člena 14 direktiv o interoperabilnosti, kot so združene v okviru tega predloga, omogoča natančno določiti del dovoljenja, ki ga je treba vzajemno priznati, in v določenih primerih poenostaviti postopek. Možnost centralizacije odločanja glede dovoljenj za začetek obratovanja, npr. s strani vodje Agencije, ni več zastopana; kar kaže na to, da se je predlog omejil na tisto, kar države članice ne morejo uresničiti z nacionalnimi pobudami. |

Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Predlog je bil osnovan z namenom, da je sprememb čim manj. |

332 | Predlog skoraj nima vpliva na operativni proračun Komisije. Za pristojne organe in industrijo se pričakujejo samo koristi, saj je eden glavnih ciljev poenostaviti postopek izdaje dovoljenj za začetek obratovanja, in sicer z odpravo odvečnih verifikacij in zmanjšanjem predpisov. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrument: direktiva. |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov: gre za spremembo direktive. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

401 | Za Agencijo je vpliv manj kot 2,2 milijona EUR za prvih pet let in nato pade na 0,5 milijona EUR (glej finančni izkaz, priložen k predlogu). |

DODATNE INFORMACIJE |

510 | Poenostavitev |

511 | Predlog vnaša poenostavitev upravnih postopkov, ki se nanašajo na organe in zasebnike. |

514 | Vozni park, ki že ima dovoljenje za začetek obratovanja v eni državi članici, ne bo potreboval dodatnega potrdila v drugi državi članici, razen kar zadeva dodatne nacionalne zahteve, ki izhajajo npr. iz značilnosti lokalnega omrežja. |

517 | Predlog je vključen v zakonodajni in delovni program Komisije pod sklicem 2006/TREN/005. |

560 | Evropski gospodarski prostor Ta osnutek akta se nanaša na področje, ki ga zajema Sporazum EGP, in ga je torej treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

570 | Podrobna obrazložitev predloga po poglavjih ali po členih 1. Opis geografskega področja uporabe in razširitev področja uporabe (člen 1) Direktiva 2004/50/ES je predvidela postopno razširitev področja uporabe Direktive 2001/16/ES takoj ob sprejetju novih TSI ali prenovi obstoječih. Področje uporabe te direktive se nanaša ob njenem začetku veljavnosti na vseevropska železniška omrežja za konvencionalne hitrosti in visoke hitrosti, kot so določena v Smernicah Skupnosti za vseevropska prometna omrežja, ter na železniške vozne parke, ki bodo uporabljali ta omrežja. Področje uporabe se bo postopoma razširilo na vsa omrežja in vozne parke, pod pogojem da se izvede ocena učinka in pokaže na gospodarske koristi takega ravnanja. Člen 1(3) se spremeni, da pojasni postopek, ki se uporabi za to razširitev: Kot prvo Agencija izvede oceno učinka in opredeli nove TSI, ki jih je treba razviti, ali obstoječe, ki jih je treba spremeniti, da se zajamejo proge in vozni park, ki jih še ne zajemajo obstoječe TSI. Kot drugo Komisija sprejme nalogo na podlagi priporočila Agencije in po mnenju odbora. Poleg tega to razširjeno področje uporabe zahteva manjše redakcijske spremembe po celotni direktivi. 2. Opredelitve (člen 2) Opredelitev osnovnega parametra je spremenjena, prav tako člen 6(3), da se odpravi določba, ki predvideva odločbo Komisije; izkušnje so pokazale, da taka odločba ni potrebna, saj specifikacija parametrov zahteva ekonomsko oceno, ki ne more biti popolna, dokler strategija za izvedbo zadevnih TSI ni izdelana. Tri nove predlagane opredelitve: Naročnik ni bil opredeljen in o tem vprašanju se je razpravljalo v odboru, ki se je strinjal o večji prožnosti subjekta, ki lahko začne postopek za ES-verifikacijo ali zahteva dovoljenje za začetek obratovanja; Imetnik, ki je citiran v prejšnji opredelitvi in je predmet skupnega predloga v zvezi s spremembo direktive o varnosti na železnici; Projekt v poznejši fazi razvoja. 3. Odstopanja Uporaba člena 7 v zvezi z odstopanji je bila predmet večih razprav v odboru, sestavljenem v skladu s členom 21 Direktive 96/48/ES. Priporočila so bila pripravljena zlasti v zvezi z: opredelitvijo „poznejše faze razvoja“ projekta, tj, faza, ki lahko koristi „avtomatski“ postopek za odstopanje brez odločbe s strani Komisije; vsebino dokumentacije, ki jo je treba poslati Komisiji, da lahko preveri, da je tako odstopanje upravičeno. 4. Prehodno obdobje za komponente interoperabilnosti (člen 10 – nov odstavek 5) Ko začne TSI veljati, je že določeno število komponent interoperabilnosti proizvedeno. Treba je določiti prehodno obdobje, da se lahko te komponente vgradijo v podsistem, četudi niso popolnoma v skladu z zadevno TSI. 5. Tehnične priloge za TSI (člen 6) Odobritev določenih TSI za visoke hitrosti in konvencionalne hitrosti se je izkazala za dolgotrajni postopek zaradi potrebe po prevodu obsežnih tehničnih prilog. Priloge se zaradi svojih tehničnih podatkov hitro spreminjajo, zlasti na področju informacijskih in telekomunikacijskih sistemov. To je značilno npr. za TSI za podsisteme za nadzor/vodenje in signalizacijo in za telematske aplikacije za tovor in potnike. Predlaga se nov odstavek, ki omogoča, da v nekaterih primerih eno ali več tehničnih prilog objavi Agencija. 6. Verifikacija zahtev glede uporabe in vzdrževanja po začetku obratovanja (člen 14(2)) Po začetku obratovanja podsistemov je treba zagotoviti, da se ti podsistemi uporabljajo in vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami, ki zanje veljajo. Za spoštovanje predpisov so po Direktivi o varnosti na železnici odgovorni upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, vsak za svoje podsisteme. Države članice lahko preverijo spoštovanje zahtev ob izdaji varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil v skladu s členom 10 in 11 Direktive o varnosti na železnici. 7. Postopek za začetek obratovanja voznega parka (člen 14) Kar zadeva vozni park je ekonomsko nesprejemljivo zahtevati dovoljenje za obratovanje vsakega vozila v vsaki državi članici. Zato je treba poenostaviti postopek za začetek obratovanja. 8. Posebni primeri in nacionalni predpisi (člen 16(3)) Razlago te točke je prav tako obravnaval odbor. Dogovorjeno je bilo, da če posebni primer, opredeljen v TSI, vključuje nacionalna tehnična pravila, morajo biti ta priglašena Komisiji na enak način kot pravila, ki se uporabljajo za primere odstopanj, ali če TSI vsebujejo „odprte točke“. 9. Nujna sprememba TSI (člen 17) Postopek revizije TSI lahko traja več mesecev: Komisija odobri mandat za Agencijo, Agencija pripravi projekt, ocena s strani Komisije, priprava odločbe Komisije, mnenje odbora, prevod, interni postopek Komisije, sprejetje in obvestilo državam članicam. O tem vprašanju se je razpravljalo v odboru, sklenjeno je bilo, da je potreben hitrejši postopek za nujne primere. Zato se predlaga, da se v takih primerih zahteva tehnično mnenje od Agencije in da se Komisija odloči, ali se tako tehnično mnenje sprejme do zaključka revizije TSI. 10. Potrdilo o vmesni verifikaciji (člen 18) To je bil predmet predloga za spremembo Priloge VI, ki je bil junija 2006 predložen odboru za mnenje v skladu z regulativnim postopkom. Ta sprememba omogoča, da ima postopek verifikacije podsistema več stopenj, možnost izdaje takega potrdila pa ustvarja prožnost, ki je potrebna na trgih take vrste. 11. Delovni program (člen 23) Ta člen je treba posodobiti glede na že sprejete TSI. 12. Registri infrastrukture in voznega parka (člen 24) Delo Agencije, opravljeno v letih 2005 in 2006 glede razvoja specifikacij nacionalnega registra vozil, kot določa člen 14(3), je pokazalo, da je treba razjasniti področja raznih registrov, njihove vsebine, medsebojno povezanost in način uporabe s strani raznih akterjev: organa za nacionalno varnost, upravljavcev infrastruktur, železniških podjetij, imetnikov, proizvajalcev itd. Predlaga se, da se sestavijo navodila in, če je potrebno, se jih tudi uradno sprejme. |

1. ⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 1 (prilagojeno)

2006/0273 (COD)

Predlog

DIREKTIVA 2001/16/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 19. marca 2001

o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

DIREKTIVA SVETA 96/48/ES

z dne 23. julija 1996

o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti √ Skupnosti ∏(Besedilo velja za EGP)

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 156 in 71 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

∫ novo

2. Direktiva Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti[5] in Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti železniškega sistema za konvencionalne hitrosti[6] sta bili leta 2004 bistveno spremenjeni. Zaradi novih sprememb je treba zaradi jasnosti prenoviti navedene direktive ter njihove določbe, da se jih poenostavi in zbere v enotno besedilo.

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)

3. ker je še posebej priporočljivo, da bi državljanom Unije, gospodarskim subjektom ter regionalnim in lokalnim organom omogočili polno izkoriščanje prednosti, ki izhajajo iz vzpostavitve območja brez notranjih meja - izboljšati medsebojno povezovanje in interoperabilnost državnih železniških omrežij za vlake za visoke hitrosti kot tudi dostop do njih;

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 1

4. Da bi državljanom Unije, gospodarskim subjektom, regionalnim in lokalnim oblastem v celoti omogočili uživanje koristi, ki izhajajo iz vzpostavitve območja brez notranjih meja, je smiselno, da se zlasti izboljšajo medsebojna povezanost in interoperabilnost nacionalnih železniških omrežij ter dostop do teh omrežij, pri čemer se izvedejo vsi ukrepi, ki se lahko izkažejo za potrebne na področju tehnične standardizacije, kakor predvideva člen 155 Pogodbe.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 2

5. S podpisom Protokola, sprejetega v Kjotu 12. decembra 1997, se je Evropska unija zavezala zmanjšati emisije plinov. Takšni cilji zahtevajo prilagoditev med raznimi načini prevoza in posledično večjo konkurenčnost železniškega prometa.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 3

6. Strategija Sveta za vključevanje vprašanj okoljskega in trajnostnega razvoja v prometno politiko Skupnosti poudarja potrebo po zmanjšanju vpliva prometa na okolje.

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)

7. ker je delovna skupina na visoki ravni, ki jo sestavljajo predstavniki vlad držav članic, evropskih železnic in evropske železniške industrije in ki jo je sklicala Komisija, da bi izpolnila zahtevo, ki jo je Svet izrazil v svoji resoluciji z dne 4. in 5. decembra 1989, sestavila glavni načrt za evropsko železniško omrežje za vlake za visoke hitrosti;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 3 (prilagojeno)

8. ker je decembra 1990 Komisija poslala Svetu sporočilo o omrežju za vlake za velike hitrosti in ker je Svet v svoji resoluciji 17. decembra 1990 to sporočilo ugodno sprejel[7];

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 4 (prilagojeno)

9. ker člen 129c Pogodbe predvideva, da mora Skupnost izvajati vse ukrepe, ki se lahko izkažejo za potrebne za zagotovitev interoperabilnosti omrežja, še posebej na področju tehnične standardizacije;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)

10. ker komercialna dejavnost vlakov za visoke hitrosti zahteva visoko združljivost med značilnostmi infrastrukture in voznega parka; ker so ravni delovanja, varnost, kakovost storitev in stroški odvisni od take združljivosti, prav tako še posebej interoperabilnost evropskega železniškega sistema za visoke hitrosti;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)

11. ker nacionalne uredbe in notranji predpisi železnic ter tehnične specifikacije, ki jih železnice uporabljajo, vsebujejo večje razlike; ker te nacionalne uredbe in notranji predpisi vključujejo tehnike, ki so značilne za državno industrijo; ker predpisujejo posebne dimenzije in naprave ter posebne značilnosti; ker te razmere onemogočajo, da bi lahko vlaki za visoke hitrosti normalno vozili po vsem ozemlju Skupnosti.

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)

12. ker so v teku let te razmere ustvarile tesne povezave med državnimi železniškimi industrijami in državnimi železnicami na škodo pravega odprtega sklepanja pogodb; ker zaradi povečanja konkurenčnosti na svetovni ravni te industrije zahtevajo odprt, konkurenčen evropski trg.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 4 (prilagojeno)

13. Za komercialni promet vlakov po celotnem vseevropskem železniškem omrežju se zlasti zahteva odlična združljivost med značilnostmi železniške infrastrukture in voznih parkov, pa tudi učinkovito medsebojno povezovanje informacijskih in komunikacijskih sistemov raznih upravljavcev železniške infrastrukture in železniških podjetij. Od te združljivosti in medsebojne povezanosti so odvisni raven izvedbe, varnost, kakovost storitev in stroški, zlasti pa interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 13

14. Države članice so odgovorne za zagotavljanje skladnosti s predpisi o varnosti, varovanju zdravja in varstvu potrošnikov, ki na splošno veljajo za železniška omrežja pri načrtovanju, gradnji, začetku obratovanja in obratovanju železnice.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 14

15. Med nacionalnimi predpisi, internimi pravili in tehničnimi specifikacijami, ki jih železniška podjetja uporabljajo, obstajajo velike razlike, ker izražajo tehnične posebnosti nacionalne industrije ter predpisujejo specifične dimenzije in naprave ter posebne značilnosti. Takšno stanje preprečuje neoviran železniški promet po celotnem omrežju Skupnosti.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 15

16. Zaradi takšnega stanja so se z leti izoblikovale zelo tesne povezave med nacionalno železniško industrijo in nacionalnimi železniškimi podjetji, v škodo dejanskega odpiranja trgov. Ta industrija zahteva odprt, konkurenčen evropski trg, da bi lahko izboljšala svojo konkurenčnost na svetovni ravni.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 16 (prilagojeno)

17. Zato je smiselno, da se za celotno Skupnost določijo bistvene zahteve, ki bodo veljale za vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti.

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)

18. ker zato ustreza opredeliti bistvene zahteve za celotno Skupnost, ki bodo veljale za vseevropski železniški sistem za vlake za visoke hitrosti;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)

19. ker so po Direktivi sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic v Skupnosti[8] železniška podjetja morala izboljšati dostop do železniških omrežij držav članic, kar spet zahteva interoperabilnost infrastrukture, opreme in voznega parka;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)

20. ker so države članice odgovorne za zagotavljanje izpolnjevanja pravil o zaščiti varnosti, zdravja in potrošnikov, ki se uporabljajo za železniška omrežja na splošno med projektiranjem, gradnjo, vključitvijo v obratovanje in delovanjem teh železnic; ker so skupaj z lokalnimi organi odgovorne tudi za lastninske pravice nad zemljiščem, regionalno načrtovanje in varstvo okolja; ker to velja tudi posebej v zvezi z omrežji za vlake za visoke hitrosti;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 8 (prilagojeno)

21. ker Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov določenih javnih in zasebnih projektov na okolje[9] zahteva presojo vpliva gradnje prog za železniški promet na velike razdalje na okolje;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)

22. ker se je glede na obseg in zapletenost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti iz praktičnih razlogov izkazalo, da ga je treba razčleniti na podsisteme; ker je treba za vsakega od teh podsistemov, da bi te bistvene zahteve izpolnili, opredeliti bistvene zahteve, predpisati temeljne parametre in določiti tehnične specifikacije za celotno Skupnost, še posebej v zvezi s sestavnimi deli in vmesniki; ker bodo seveda določeni podsistemi (okolje, uporabniki in obratovanje) morali upoštevati tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) samo v kolikor je to potrebno za zagotovitev interoperabilnosti na področju infrastrukture, energije, nadzora in vodenja, signaliziranja in voznega parka;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 13 (prilagojeno)

23. ker uvedba določb o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti ob upoštevanju analize stroškov glede na koristi ne sme ustvariti neupravičenih ovir za ohranjanje obstoječega železniškega omrežja vsake države članice, temveč si mora prizadevati za ohranjanje cilja kroženja vlakov za visoke hitrosti po vsej Skupnosti.

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 14 (prilagojeno)

24. ker bi bilo treba posameznim državam članicam dovoliti, da v posebnih primerih ne uporabljajo določenih tehničnih specifikacij za interoperabilnost, pod pogojem da postopki zagotavljajo, da so take možnosti odstopanja upravičene; ker člen 129c Pogodbe zahteva, da dejavnosti Skupnosti na področju interoperabilnosti upoštevajo možno ekonomsko upravičenost projektov;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 15 (prilagojeno)

25. ker morajo pogodbeni subjekti zaradi izpolnjevanja ustreznih določb o postopku javnih naročil v železniškem sektorju in še posebej Direktive 93/38/EGS[10] vključiti tehnične specifikacije v splošno dokumentacijo ali v določila in pogoje vsake pogodbe posebej; ker je treba izdelati jedro evropskih specifikacij, ki naj služijo kot priporočilo za te tehnične specifikacije;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 16 (prilagojeno)

26. ker je v okviru pomena Direktive 93/38/EGS evropska specifikacija splošna tehnična specifikacija, evropsko tehnično soglasje ali državni standard, ki izvaja evropski standard; ker mora evropski organ za standardizacijo kot je Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) po nalogu Komisije sestaviti harmonizirane evropske standarde in svoja priporočila objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

27. ker bi bilo v interesu Skupnosti, da bi obstojal mednarodni sistem standardizacije, sposoben izdelovati standarde, ki se dejansko uporabljajo v mednarodni trgovini in ki izpolnjujejo zahteve politike Skupnosti; ker morajo zato evropski organi za standardizacijo nadaljevati svoje sodelovanje z mednarodnimi organi za standardizacijo;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 18 (prilagojeno)

28. ker morajo naročniki opredeliti dodatne zahteve, potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov; ker te specifikacije ne smejo preprečevati izpolnjevanja bistvenih zahtev, ki so bile usklajene na ravni Skupnosti in jih mora izpolnjevati vseevropski sistem za vlake za velike hitrosti;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)

29. ker morajo postopki, ki urejajo presojo skladnosti ali primernosti uporabe sestavnih delov, temeljiti na uporabi modulov, zajetih v Odločbi 93/465/EGS[11] ker ustreza, v kolikor je to mogoče in zaradi pospeševanja razvoja teh industrij, razširiti postopke v zvezi s sistemom zagotavljanja kakovosti; ker pojem sestavni del zajema tako materialne kot nematerialne predmete, kot je npr. programska oprema;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 20 (prilagojeno)

30. ker je treba ovrednotiti primernost uporabe najbolj kritičnih sestavnih delov v zvezi z varnostjo, razpoložljivostjo ali ekonomičnostjo sistema;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 21 (prilagojeno)

31. ker pogodbeni subjekti z navedbo evropskih specifikacij v svojih pogodbenih dokumentih še posebej za sestavne dele predpisujejo značilnosti, ki jih morajo glede na pogodbo izpolnjevati proizvajalci; ker je tako skladnost sestavnih delov v glavnem vezana na območje njihove uporabe za zagotavljanje in jamstvo interoperabilnosti sistema in ne samo na njihovo prosto gibanje na trgu Skupnosti;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 22 (prilagojeno)

32. ker zato ni potrebno, da proizvajalec pritrdi znak CE na sestavne dele, ki morajo upoštevati določbe te direktive, ker na podlagi presoje skladnosti in/ali primernosti, opravljene v skladu s postopki, predvidenimi v ta namen v direktivi, zadostuje proizvajalčeva deklaracija o skladnosti; ker to ne vpliva na obveznost proizvajalcev, da pritrdijo znak CE na določene sestavne dele, zato da bi potrdili izpolnjevanje določb Skupnosti v zvezi z njimi;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 23 (prilagojeno)

33. ker morajo podsistemi, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem za visoke hitrosti, skozi postopek preverjanja; ker mora tako preverjanje omogočiti organom, odgovornim za odobritev njihove vključitve v obratovanje, da se prepričajo, da so na stopnjah projektiranja, gradnje in vključitve v obratovanje rezultati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi določbami za delovanje; ker mora to proizvajalcem tudi omogočiti, da lahko računajo na enako obravnavanje ne glede na državo; ker je zato treba določiti modul, ki opredeljuje načela in pogoje, ki se uporabljajo za ES overovitev podsistemov;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 24 (prilagojeno)

34. ker postopek overovitve ES temelji na TSI; ker je TSI po nalogu Komisije sestavil skupni organ, v katerem so predstavniki upravljavcev infrastrukture, železniških podjetij in industrije; ker je sklicevanje na TSI potrebno za zagotovitev interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in ker morajo ti TSIji upoštevati določbe člena 18 Direktive 93/38/EGS;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 25 (prilagojeno)

35. ker morajo prijavljeni organi, odgovorni za proučitev postopkov presojanja skladnosti ali postopkov, ki se uporabljajo za uporabo sestavnih delov, skupaj s postopkom za presojanje podsistemov, še posebej kjer ni evropske specifikacije, kolikor je mogoče uskladiti svoje odločitve;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 26 (prilagojeno)

36. ker Direktiva Sveta 91/440/EGS glede računovodstva zahteva ločitev dejavnosti izvajanja prevoznih storitev in upravljanja železniške infrastrukture; ker bi morale biti zaradi tega posebne storitve, ki jih zagotavljajo upravljavci železniške infrastrukture, imenovani za prijavljene organe, strukturirane na tak način, da bi izpolnjevale merila, ki se morajo uporabljati za tako vrsto organa; ker se lahko prijavi druge posebne organe, kadar ti izpolnjujejo enaka merila;

⎢ 96/48/ES uvodna izjava 27 (prilagojeno)

37. ker interoperabilnost v vseevropskem sistemu za vlake za visoke hitrosti po obsegu zajema vso Skupnost; ker države članice posamezno ne morejo potrebno ukrepati za dosego te interoperabilnosti; ker je zato po načelu subsidiarnosti potrebno, da se tako ukrepanje opravi na ravni Skupnosti,

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)

38. Kot začetni ukrep za doseganje teh ciljev je Svet 23. julija 1996 sprejel Direktivo 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti[12]. √Nato sta Evropski parlament in Svet sprejela Direktivo 2001/16/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. ∏

⎢ 2004/50 uvodna izjava 7

39. Na uresničevanje interoperabilnosti vpliva začetek veljavnosti Direktive 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/ES o razvoju železnic v Skupnosti, Direktive 2001/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licenc prevoznikom v železniškem prometu ter Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala. Enako kakor pri drugih načinih prevoza je treba zaradi razširitve pravic dostopa sprejeti nujne usklajevalne ukrepe. Zato je treba uresničevati interoperabilnost na celotnem omrežju ob postopni širitvi do geografskega obsega Direktive 2001/16/ES. Poleg tega je treba razširiti pravno podlago Direktive 2001/16/ES tako, da vključi člen 71 Pogodbe, na katerem temelji Direktiva 2001/12/ES.

⎢ 2004/50 uvodna izjava 10

40. Razvoj TSI v sektorju železniškega prometa za visoke hitrosti je pokazal potrebo po razjasnitvi razmerja med bistvenimi zahtevami iz Direktive 96/48/ES in TSI na eni strani ter evropskimi standardi in drugimi normativnimi dokumenti na drugi strani. Zlasti je treba razlikovati med standardi ali deli standardov – ki morajo biti obvezujoči, da bi dosegli cilje iz navedene direktive – in „usklajenimi“ standardi, ki so se razvili v duhu novega načina tehničnega usklajevanja in standardizacije.

⎢ 2004/50 uvodna izjava 11

41. Evropske specifikacije so se praviloma razvile v duhu novega načina tehničnega usklajevanju in standardizacije. Te specifikacije dopuščajo domnevo o skladnosti z nekaterimi bistvenimi zahtevami Direktive 96/48/ES, zlasti pri komponentah interoperabilnosti in vmesnikov. Evropske specifikacije ali njihovi veljavni deli niso obvezni in nanje se ni mogoče izrecno sklicevati v TSI. Sklicevanja ne te evropske specifikacije se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in države članice objavijo sklicevanja na nacionalne standarde, ki prevzemajo evropske standarde.

⎢ 2004/50 uvodna izjava 12

42. TSI lahko v nekaterih primerih vsebujejo izrecno sklicevanje na evropske standarde ali specifikacije, kadar je to nujno potrebno, da bi dosegli cilje iz te direktive. To izrecno sklicevanje ima posledice, ki jih je treba pojasniti; zlasti ti evropski standardi ali specifikacije postanejo obvezujoči z začetkom veljavnosti TSI.

⎢ 2004/50 uvodna izjava 13

43. TSI vsebuje vse pogoje, ki jih mora komponenta interoperabilnosti izpolniti, in postopek, ki ga je treba upoštevati pri ocenjevanju skladnosti. Poleg tega je treba določiti, da je za vsako komponento obvezen postopek za ocenjevanje skladnosti in primernosti za predvideno uporabo iz TSI ter da ima vsaka komponenta ustrezno potrdilo.

⎢ 2004/50 uvodna izjava 14

44. Zaradi varnostnih razlogov je treba od držav članic zahtevati, da dodelijo identifikacijsko kodo vsakemu vozilu, ki začne obratovati. Nato je treba vozilo vnesti v nacionalni register vozil. Registri morajo biti odprti za posvetovanja z državami članicami in z nekaterimi gospodarskimi subjekti v Skupnosti. Registri morajo biti dosledni glede oblike podatkov. Zato morajo biti zajeti v skupnih operativnih in tehničnih specifikacijah.

⎢ 2004/50 uvodna izjava 15

45. Določiti je treba postopek, ki ga je treba uporabiti pri bistvenih zahtevah, veljavnih za podsistem, ki še ni zajet v podrobnih specifikacijah v ustrezni TSI. V tem primeru bi morali biti organi, pristojni za oceno skladnosti in postopke verifikacije tisti, ki so priglašeni v skladu s členom 20 direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES.

∫ novo

46. Razlikovanje med železniškim sistemom za visoke hitrosti in železniškim sistemom za konvencionalne hitrosti ne upravičuje obstoja dveh različnih direktiv. Postopki za razvoj tehničnih specifikacij interoperabilnosti so za oba sistema enaki, prav tako pa tudi postopki za certificiranje komponent interoperabilnosti in podsistemov. Bistvene zahteve so praktično enake, prav tako pa tudi razdelitev sistema na podsisteme, za katere je treba pripraviti tehnične specifikacije. Ker mora biti vlakom omogočeno, da prosto prehajajo s sistema za visoke hitrosti na sistem za konvencionalne hitrosti, se tehnične specifikacije za oba sistema v veliki meri prekrivajo; delo na razvoju TSI je pokazalo, da je za nekatere podsisteme dovolj ena sama TSI za oba sistema[13]. Zato je ustrezno združiti direktivi 96/48/ES in 2001/16/ES.

47. Direktiva 2004/50/ES je predvidela postopno razširitev področja uporabe Direktive 2001/16/ES takoj ob sprejetju novih TSI ali prenovi obstoječih. Področje uporabe te direktive se nanaša ob njenem začetku veljavnosti na vseevropska železniška omrežja za konvencionalne hitrosti in visoke hitrosti, kot so določena v Smernicah Skupnosti za vseevropska prometna omrežja[14], ter na železniški vozni park, ki bo uporabljal ta omrežja. Področje uporabe se bo postopoma razširilo na vsa omrežja in vozne parke, pod pogojem da se bo analiza vpliva pokazala na gospodarske koristi takega ravnanja.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)

48. Komisija je v svoji Beli knjigi leta 1996 pod naslovom „Strategija za ponovno oživitev železnic Skupnosti“ objavila drugi ukrep v sektorju železniškega prometa za konvencionalne hitrosti in nato naročila izdelavo študije o vključevanju nacionalnih železniških sistemov, katere rezultati so bili objavljeni maja 1998 in ki priporoča sprejetje direktive na podlagi enakega pristopa kakor v sektorju železniškega prometa za visoke hitrosti. Ta študija tudi priporoča, naj se problemi v zvezi z interoperabilnostjo ne rešujejo naenkrat, temveč postopno glede na prednost, ki temelji na razmerju med stroški in koristmi vsakega predlaganega ukrepa posebej. Ta študija je pokazala, da sta usklajevanje uporabljenih postopkov in pravil ter medsebojna povezanost informacijskih in komunikacijskih sistemov bolj učinkovita kakor na primer ukrepi v zvezi z infrastrukturo.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)

49. Sporočilo Komisije o „Vključevanju železniških sistemov za konvencionalne hitrosti“ priporoča sprejetje te direktive ter utemeljuje podobnosti in glavne razlike v primerjavi z Direktivo 96/48/ES. Glavne razlike so v prilagoditvi geografskega okvira uporabe, v razširitvi tehničnega področja uporabe, s čimer je mogoče upoštevati rezultate prej navedene študije, in v sprejetju postopnega odpravljanja ovir za interoperabilnost železniškega sistema, ki vključuje določitev zaporedja prednostnih nalog in časovnega načrta za njegovo izdelavo.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 8

50. Glede na to postopnost in čas, ki je posledično potreben za sprejetje vseh tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI), je treba preprečiti, da bi države članice sprejemale nova pravila ali projekte, ki bi povečali heterogenost sedanjega sistema.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)

51. Sprejetje načela postopnosti ustreza posebnim potrebam zastavljenega cilja interoperabilnosti železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, za katerega sta značilna stara nacionalna infrastruktura in vozni parki, ki za prilagoditev ali obnovo zahtevajo velike naložbe, in potrebna je posebna previdnost, da železnice ne bi bile ekonomsko prikrajšane nasproti drugim načinom prevoza.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 10

52. Parlament je v svoji resoluciji z dne 10. marca 1999 o železniškem paketu zahteval, da se postopno odpiranje železniškega sektorja izvaja hkrati z najhitrejšimi in najučinkovitejšimi tehničnimi usklajevalnimi ukrepi.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 11

53. Svet je 6. oktobra 1999 zaprosil Komisijo, da predlaga strategijo o izboljšanju interoperabilnosti železniškega prometa in o zmanjšanju ozkih grl, da bi se lahko nemudoma odpravile tehnične, upravne in ekonomske ovire za interoperabilnost omrežij ob zagotavljanju visoke ravni varnosti ter izobraževanja in usposobljenosti osebja.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 12

54. V skladu z Direktivo Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic v Skupnosti[15] morajo imeti železniška podjetja povečan dostop do železniških omrežij držav članic, kar zahteva interoperabilnost infrastrukture, opreme, voznih parkov ter sistemov upravljanja in vodenja, vključno s strokovno usposobljenostjo, higienskimi in varnostnimi pogoji pri delu za tisto osebje, ki je potrebno za vodenje in vzdrževanje zadevnih podsistemov ter za izvajanje posameznih TSI. Vendar pa namen te direktive ni neposredno ali posredno usklajevanje delovnih pogojev v železniškem sektorju.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

55. vseevropskega Železniški sistem je treba zaradi obsega in kompleksnosti iz praktičnih razlogov razdelitiza konvencionalne hitrosti na podsisteme. Za vsakega od teh podsistemov je za celotno Skupnost treba natančno določiti bistvene zahteve in tehnične specifikacije, zlasti za njihove komponente in vmesnike, s katerimi se te zahteve izpolnijo.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 18 (prilagojeno)

56. Izvajanje določb o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistemasistema za konvencionalne hitrosti glede stroškov in koristi ne sme neupravičeno ovirati ohranitve obstoječega železniškega omrežja vsake države članice, ampak mora težiti k cilju interoperabilnosti.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 19

57. Tehnične specifikacije za interoperabilnost vplivajo tudi na pogoje, pod katerimi uporabniki uporabljajo železniški prevoz, in se je zato treba posvetovati z njimi o vidikih, ki jih zadevajo.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 20

58. Vsaki zadevni državi članici bi bilo treba dovoliti, da v posebnih primerih ne uporablja nekaterih tehničnih specifikacij za interoperabilnost, in predvideti postopke za zagotovitev upravičenosti takšnih odstopanj. Člen 155 Pogodbe zahteva, da Skupnost pri svojih ukrepih na področju interoperabilnosti upošteva potencialno ekonomsko izvedljivost projektov.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 21 (prilagojeno)

59. Izdelava in uporaba TSI za železniški sistem za konvencionalne hitrosti ne bi smeli ovirati tehnološke inovativnosti, ki bi morala biti usmerjena v izboljšanje ekonomske učinkovitosti.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 22 (prilagojeno)

60. Izkoristiti bi bilo treba prednosti interoperabilnosti železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, zlasti v prevozu blaga, da se vzpostavijo pogoji za večjo interoperabilnost med raznimi načini prevoza.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 23

61. Naročniki morajo za skladnost z ustreznimi določbami o postopkih javnega naročanja v železniškem sektorju in zlasti z Direktivo 93/38/EGS[16] vključiti tehnične specifikacije v splošno dokumentacijo ali v pogoje vsake pogodbe. V ta namen je treba izdelati niz evropskih specifikacij, na katere se bodo sklicevale te tehnične specifikacije.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 24

62. V interesu Skupnosti je vzpostaviti sistem mednarodne standardizacije, ki lahko oblikuje takšne standarde, ki jih partnerji v mednarodni trgovini dejansko uporabljajo, in ki izpolnjuje zahteve politike Skupnosti. Zato morajo evropski organi za standarde še naprej sodelovati z mednarodnimi organi za standarde.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 25 (prilagojeno)

63. Naročniki morajo opredeliti dodatne zahteve, potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov. Te specifikacije morajo izpolnjevati bistvene zahteve, usklajene na ravni Skupnosti, katerim mora vseevropski ustrezati železniški sistem za konvencionalne hitrosti.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 26

64. Postopki ocenjevanja skladnosti ali primernosti za uporabo komponent morajo temeljiti na uporabi modulov, ki jih ureja Sklep 93/465/EGS[17]. Za spodbujanje industrijskega razvoja je smiselno, kolikor je mogoče, oblikovati postopke, ki vključujejo sistem zagotavljanja kakovosti.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 27

65. Skladnost komponent je povezana predvsem z njihovim področjem uporabe, da se zagotovi ne le njihov prosti pretok na trgu Skupnosti, ampak tudi interoperabilnost sistema. Pri komponentah, ki so najpomembnejše za varnost, razpoložljivost ali učinkovitost sistema, je treba oceniti njihovo primernost za uporabo. Zato proizvajalcu na komponente, ki jih urejajo določbe te direktive, ni treba pritrditi oznake CE. Zadošča izjava o skladnosti, ki jo da proizvajalec na podlagi ocene skladnosti in/ali primernosti za uporabo.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 28

66. To pa ne vpliva na obveznost proizvajalcev, da na nekatere komponente pritrdijo oznako CE za potrditev njihove skladnosti z drugimi predpisi Skupnosti, ki so povezane z njimi.

∫ novo

67. Ko začne TSI veljati, je na trgu že določeno število komponent interoperabilnosti. Treba je določiti prehodno obdobje, da se lahko te komponente integrirajo v podsistem, četudi niso popolnoma v skladu z zadevno TSI.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 29 (prilagojeno)

? novo

68. Podsistemi, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, so predmet verifikacijskega postopka; ta verifikacija mora organom, pristojnim za izdajo dovoljenja za začetek obratovanja, omogočiti, da se prepričajo, da so rezultati v fazah načrtovanja, gradnje in začetka obratovanja v skladu z veljavnimi pravnimi, tehničnimi in operativnimi predpisi. Prav tako mora proizvajalcem zagotoviti enako obravnavanje ne glede na državo. Zato je treba določiti modul ? enega ali več modulov ⎪, ki opredeljujejo načela in pogoje za ES-verifikacijo podsistemov.

∫ novo

69. Po začetku obratovanja podsistemov je treba zagotoviti, da se ti sistemi uporabljajo in vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami, ki zanje veljajo. Za spoštovanje predpisov so po Direktivi o varnosti na železnici odgovorni upravljavec infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu, vsak za svoje podsisteme. Države članice lahko preverijo spoštovanje zahtev ob izdaji varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil v skladu s členom 10 in 11 Direktive o varnosti na železnici.

70. Kar zadeva vozni park je ekonomsko nesprejemljivo zahtevati dovoljenje za obratovanje vsakega vozila v vsaki državi članici. Zato je treba poenostaviti postopek za začetek obratovanja. Za začetek obratovanja vagonov in potniških vagonov po začetku veljavnosti te direktive bi moralo biti dovolj eno samo dovoljenje za začetek obratovanja s strani države članice Skupnosti. V primeru voznega parka, ki začne obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive in nima ES-izjave o verifikaciji, je treba jasno navesti, da se uporablja Direktivo o varnosti na železnici. Če ima vozni park ES-izjavo o verifikaciji, kot je določena v členu 18, je treba podrobno opredeliti samo tista merila, ki jih lahko varnostni organ preveri ob izdaji dovoljenja za začetek obratovanja. V primeru serije vozil, ki so izdelane na podlagi tipa, je treba državam članicam dovoliti, da izdajo serijsko dovoljenje za začetek obratovanja.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 30

71. Postopek ES-verifikacije mora temeljiti na TSI. Za TSI veljajo določbe člena 18 Direktive 93/38/EGS. Priglašeni organi, pooblaščeni za izvajanje ocenjevanja skladnosti in primernosti za uporabo komponent ter verifikacijo podsistemov, morajo, zlasti če ni evropskih specifikacij, čim tesneje usklajevati svoje odločitve.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 31 (prilagojeno)

72. Te TSI na podlagi mandata Komisije izdela skupno predstavniško telo upravljavcev infrastrukture, prevoznikov v železniškem prometu in železniške industrije. Predstavnikom držav nečlanic, zlasti držav prosilk, se lahko že od začetka dovoli, da se udeležujejo sestankov skupnega predstavniškega telesa kot opazovalci.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 32 (prilagojeno)

? novo

73. Direktiva 91/440/EGS zahteva ločene račune za opravljanje železniških prevoznih storitev in upravljanje železniške infrastrukture. Zato je treba specializirane službe upravljavcev železniške infrastrukture, ki so imenovani za Priglašene organe je treba organizirati tako, da izpolnjujejo merila, ki veljajo za to vrsto organov ? v vseh sektorjih novega pristopa k tehničnemu usklajevanju in preverjanju skladnosti, zlasti merila glede neodvisnosti in pristojnosti ⎪. Drugi specializirani organi se lahko priglasijo, kadar izpolnjujejo enaka merila.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 33

74. Ukrepi, potrebni za uporabo te direktive, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[18].

∫ novo

75. Zlasti je treba pooblastiti Komisijo za sprejemanje in posodabljanje TSI. Ti ukrepi, ki so splošne narave in imajo namen dopolniti to direktivo z dodajanjem novih nebistvenih elementov, morajo biti sprejeti z regulativnim postopkom s podrobnim pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

⎢ 2001/16/ES uvodna izjava 34 (prilagojeno)

76. Interoperabilnost znotraj vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti obstaja na ravni Skupnosti. Nobena posamezna država članica ne more sprejeti potrebnega ukrepa za doseganje te interoperabilnosti. V skladu z načelom subsidiarnosti države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov in jih zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lahko laže doseže Skupnost.

∫ novo

77. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv –

⎢ 2001/16/ES

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOšNE DOLOčBE

Člen 1

⎢ 2004/50/ES Čl. 2, tč. 2 a (prilagojeno)

? novo

1. Namen te direktive je določiti pogoje, ki jih je treba izpolniti za uresničitev interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti iz Priloge I na ozemlju Skupnosti. Ti pogoji zadevajo zasnovo, gradnjo, začetek obratovanja, modernizacijo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, ki začne obratovati po začetku veljavnosti te direktive, pa tudi kvalifikacije ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju in vzdrževanju. ?Ti pogoji prav tako veljajo za obstoječi železniški sistem, in sicer v okvirih, določenih v zadevnih členih, zlasti v členu 14(3) in členu 24 o registrih. ï

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 1

Ti pogoji zadevajo zasnovo, gradnjo, zagon obratovanja, nadgradnjo, obnovo, obratovanje in vzdrževanje delov tega sistema, ki začne obratovati po 30. aprilu 2004, pa tudi kvalifikacije ter zdravstvene in varnostne pogoje za osebje, ki sodeluje pri njegovem obratovanju.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 1 in čl. 2, tč. 2 b

2. Prizadevanje za dosego tega cilja bi moralo voditi do optimalne ravni tehnične usklajenosti in omogočiti:

⎢ 2001/16/ES

(a) lajšanje, izboljšanje in razvoj mednarodnih železniških prevoznih storitev znotraj Evropske unije in s tretjimi državami;

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 1 (prilagojeno)

(b) sodelovanje pri postopnem oblikovanju notranjega trga opreme in storitev za gradnjo, obratovanje, obnovo in izpopolnitev vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti;

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

b) prispevek k postopnemu oblikovanju notranjega trga opreme in storitev za gradnjo, obnovo, dograditev in obratovanje vseevropskega železniškega sistema sistema za konvencionalne hitrosti;

c) prispevek k interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 2 c (prilagojeno)

? novo

3. Področje uporabe te direktive se postopno razširja na celoten železniški sistem sistem za konvencionalne hitrosti, vključno z dostopom po tirih do terminalov in glavnih pristaniških naprav, ki jih lahko uporablja več kakor en uporabnik, razen infrastrukture in voznih parkov, predvidenih izključno za lokalno, zgodovinsko ali turistično uporabo, ki je funkcionalno ločena od preostalega železniškega sistema, in brez poseganja v odstopanje od uporabe TSI iz člena 7.

?Izven vseevropskega železniškega sistema se ⎪ ta direktiva uporablja za dele omrežja, ki še niso zajeti v odstavku 1, šele od datuma začetka veljavnosti ustreznih TSI, ki jih je treba sprejeti v skladu s spodaj opisanim postopkom, in za področja uporabe, ki so v njih določena.

Do 1. januarja 2006 Komisija po postopku iz člena 21(2 ? 3 ⎪ ) sprejme delovni program? enega ali več nalogov ⎪, katerih cilj je izdelava √ razvoj ∏ novih TSI in/ali pregled in prenova že sprejetih TSI zaradi zajema še nevključenih prog in voznih parkov.

Ta delovni program? Ta prvi nalog ⎪ bo navajal prvo skupino novih TSI in/ali spremembe TSI, ki jih je treba pripraviti najpozneje do januarja 2009 ? 2012 ⎪ , brez poseganja v člen 5(5) glede možnosti sprejetja določb za posebne primere in brez poseganja v člen 7, ki dovoljuje odstopanja v posebnih okoliščinah. Izbira področij, ki jih je treba zajeti s TSI, ? Prvi nalog je izdelan na podlagi priporočila Agencije, z njim se bodo določile nove TSI, ki se bodo razvile, in/ali obstoječe, ki bodo spremenjene, ⎪ upoštevala se bo predvidena stroškovna učinkovitost vsakega predlaganega ukrepa in načelo sorazmernosti ukrepov, sprejetih na ravni Skupnosti. Zato bo primerna pozornost namenjena točki 4 Priloge I in potrebno ravnovesje med cilji neprekinjenega prometa vlakov in tehničnega usklajevanja na eni strani ter vseevropskim, nacionalnim, regionalnim ali lokalnim prometom na drugi strani.

Po izdelavi te prve skupine TSI ? tem prvem nalogu ⎪ bodo v skladu s postopkom iz člena 21(2 ? 3 ⎪ ) določene prednostne naloge v zvezi s pripravo novih TSI ali revizijo obstoječih TSI.

Državi članici ni treba uporabljati tega odstavka za projekte v poznejši fazi izvedbe ali za projekte, ki so predmet pogodbe med izvajanjem, kadar je zadevna skupina TSI objavljena.

⎢ 2001/16/ES in 96/48/ES

Člen 2

V tej direktivi:

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

a) „vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti“ pomeni celotno vseevropsko prometno omrežje, opisano v točkah 1 in 2 Priloge I, ki je sestavljeno iz železniških infrastruktur, ki obsegajo proge in stabilne naprave, zgrajeno ali dograjeno za klasični in kombinirani železniški prevoz √ ali za promet pri velikih hitrostih , ter iz voznega parka, projektiranega za vožnjo po teh infrastrukturah;

b) „interoperabilnost“ pomeni zmožnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, da zagotovi varen in neprekinjen promet vlakov ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti teh prog. Ta zmožnost temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam;

c) „podsistemi“ pomenijo razdelitev vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, kot je opisano v Prilogi II. Ti podsistemi, za katere je treba določiti bistvene zahteve, so strukturalni in funkcionalni podsistem;

d) „komponente interoperabilnosti“ pomenijo vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v podsistem, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. Pojem „komponenta“ zajema opredmetena in neopredmetena sredstva, kakršna je npr. programska oprema;

e) „bistvene zahteve“ pomeni vse pogoje, opisane v Prilogi III, ki jih morajo izpolnjevati vseevropski železniški sistemi za konvencionalne hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki;

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

f) „evropska specifikacija“ pomeni skupno tehnično specifikacijo, evropsko tehnično soglasje ali nacionalni standard, ki uvaja evropski standard, kakor opredeljujejo točke 8 do 12 člena 1 Direktive 93/38/EGS;

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

(g)tehnične specifikacije za interoperabilnost (v nadaljnjem besedilu TSIji): pomenijo specifikacije, ki veljajo za vsak podsistem za izpolnjevanje bistvenih zahtev z določitvijo potrebnih vzajemnih funkcionalnih odnosov med podsistemi vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in zagotavljanjem združljivosti le-tega;

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

g) „tehnične specifikacije za interoperabilnost“, (v nadaljnjem besedilu „TSI“) pomeni specifikacije, ki veljajo za vsak podsistem ali del podsistema, da bi zadostil bistvenim zahtevam in zagotovil interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti;

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

i) „priglašeni organi“ pomeni organe, ki so pooblaščeni za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ali za postopke ES-verifikacije podsistemov;

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

? novo

j) „osnovni parameter“ pomeni vsak pravni, tehnični ali operativni pogoj, ki je bistvenega pomena za interoperabilnost in ð mora biti določen v TSI ï zahteva odločanje po postopku iz člena 21(2), preden skupno predstavniško telo izdela osnutke TSI;

k) „posebni primer“ pomeni vsak del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, za katerega so v TSI potrebni posebni začasni ali končni ukrepi zaradi geografskih, topografskih ali urbanističnih omejitev ali takih, ki vplivajo na združljivost z obstoječim sistemom. Vključuje lahko zlasti železniške proge in omrežja, ki so ločena od omrežja Skupnosti, nakladalni profil, tirno širino ali razdaljo med tiri in železniški vozni park, ki je namenjen izključno lokalni, regionalni ali zgodovinski uporabi, ter železniški vozni park, ki prihaja iz tretjih držav ali je namenjen v tretje države pod pogojem, da ta vozni park ne prečka meje med dvema državama članicama;

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 2 in čl. 2, tč. 3 b

l) „nadgradnja“ pomeni vsako večjo spremembo podsistema ali dela podsistema, ki izboljša celotno obratovanje podsistema;

m) „obnova“ pomeni vsako večje obnovitveno delo na podsistemu ali delu podsistema, ki ne spremeni celotnega delovanja podsistema;

⎢ 2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 2

n) „obstoječi železniški sistem“ pomeni sestav iz prog in stabilnih naprav obstoječega železniškega sistema ter voznega parka vseh kategorij in izvorov za vožnjo po tej infrastrukturi;

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 2 in čl. 2, tč. 3 c

o) „zamenjava v okviru vzdrževanja“ pomeni vsako nadomestitev komponent pri preventivnem ali korektivnem vzdrževanju z deli, ki imajo enako funkcijo in enako delujejo;

p) „začetek obratovanja“ pomeni vse dejavnosti, s katerimi se podsistem postavi v stanje načrtovanega delovanja.

ò novo

q) „naročnik“ pomeni vsako javno ali zasebno podjetje, ki naroči projektiranje in/ali izgradnjo podsistema pod pogoji transparentnosti in konkurenčnosti. Glede na podsistem, ki ga je treba izgraditi ali spremeniti, je to lahko prevoznik v železniškem podjetju, upravljavec železniške infrastrukture, imetnik ali koncesionar, ki je odgovoren za izvedbo projekta;

r) „imetnik“ pomeni osebo, ki je lastnik ali ima pravico do koriščenja vozila kot prevoznega sredstva na trajnostni način v ekonomskem smislu;

s) „projekt v poznejši fazi razvoja “ pomeni vsak projekt, ki je predmet finančne odločitve in za katerega je projektiranje/izgradnja v fazi, kjer je sprememba tehnične specifikacije nesprejemljiva. Ta zadržek je lahko pogodbenega, ekonomskega, socialnega ali okoljskega značaja in ga je treba upravičiti;

t) „usklajeni standardi“ pomeni vse evropske standarde, ki jih je sprejel eden od evropskih organov za standardizacijo, naštetih v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES, po nalogu Komisije, sestavljenem v skladu s postopkom iz člena 6(3) navedene direktive in ki sam ali skupaj z ostalimi standardi tvori rešitev za skladnost s pravnimi določbami.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

Člen 3

1. Ta direktiva vsebuje določbe, ki se za vsak podsistem nanašajo na komponente interoperabilnosti, vmesnike in postopke ter na pogoje združljivosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti v celoti, ki so potrebni za doseganje njegove interoperabilnosti.

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

1. Direktiva se uporablja za določbe v zvezi s parametri, sestavnimi deli interoperabilnosti, vmesniki (interfaces) in postopki za vsak podsistem kot tudi pogoji za celotno združljivost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, potrebne za dosego njegove interoperabilnosti.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

2. Določbe te direktive se uporabljajo, ne da bi to vplivalo na druge določbe Skupnosti. Vendar je za izpolnitev bistvenih zahtev te direktive pri komponentah interoperabilnosti in vmesnikih morda treba uporabiti posamezne evropske specifikacije, določene v ta namen.

Člen 4

1. Vseevropski Železniški sistem za konvencionalne hitrosti, podsistemi in komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki, morajo izpolnjevati ustrezne bistvene zahteve.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

2. Dodatne tehnične specifikacije, navedene v členu 18(4) Direktive 93/38/EGS, potrebne za dopolnitev evropskih specifikacij ali drugih standardov, ki se uporabljajo v Skupnosti, ne smejo biti v nasprotju z bistvenimi zahtevami.

POGLAVJE II

TEHNIčNE SPECIFIKACIJE ZA INTEROPERABILNOST (TSI)

Člen 5

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 4 a in čl. 2, tč. 4 a (prilagojeno)

1. Vsak podsistem mora imeti eno TSI. Kadar je potrebno, lahko več TSI zajame en podsistem in ena TSI več podsistemov. Za sklep o izdelavi √ razvoju ∏ ali ponovnem pregledu in prenovi TSI ter določitvi njenega tehničnega in geografskega področja uporabe je potrebno pooblastilo v skladu s členom 6(1).

⎢ 2001/16/ES

2. Podsistemi morajo biti v skladu s TSI. Ta skladnost se med uporabo vsakega podsistema stalno vzdržuje.

⎢ 2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 4 b

3. Vsaka TSI mora v obsegu, potrebnem za doseganje ciljev iz člena 1:

(a) navesti predvideno področje uporabe (del omrežja ali železniškega voznega parka, kakor navaja Priloga I; podsistem ali del sistema, kakor navaja Priloga II);

(b) določiti bistvene zahteve za vsak zadevni podsistem in njegove vmesnike glede na druge podsisteme;

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

(c) določiti funkcionalne in tehnične specifikacije, ki jih morajo izpolnjevati podsistem in njegovi vmesniki glede na druge podsisteme. Po potrebi se te specifikacije lahko razlikujejo glede na uporabo podsistema, na primer glede na kategorije prog, vozlišč in/ali železniškega voznega parka, kakor je predvideno v Prilogi I;

d) določiti komponente interoperabilnosti in vmesnike, ki morajo biti predmet evropskih specifikacij, vključno evropskih standardov, potrebnih za doseganje interoperabilnosti znotraj vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti;

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 4 b in čl. 2, tč. 4 b

e) za vsak obravnavan primer navesti postopke za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na eni strani ali ES-verifikacije podsistemov na drugi strani. Ti postopki morajo temeljiti na modulih iz Sklepa 93/465/EGS;

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

(f) navesti strategijo za izvajanje TSI. Zlasti je treba določiti dosežene faze za izvedbo postopnega prehoda iz obstoječega stanja do končnega, ko bo skladnost s TSI postala standard;

(g) navesti pogoje glede strokovne usposobljenosti, zdravja in varnosti pri delu, ki se zahtevajo za zadevno osebje pri vodenju in vzdrževanju navedenih podsistemov, pa tudi pri izvajanju TSI.

4. Vsaka TSI je izdelan na podlagi ocene obstoječega podsistema in navaja ciljni podsistem, ki ga je mogoče doseči postopno v razumnem roku. Tako postopno sprejemanje TSI in skladnost z njimi bosta omogočila postopno uresničevanje interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

5. TSI morajo na primeren način ohraniti združljivost obstoječega železniškega sistema vsake države članice. S tem namenom se lahko za vsak sklop TSI predvidijo posebni primeri za infrastrukturo, pa tudi za železniški vozni park; posebna pozornost mora biti namenjena nakladalnemu profilu, tirni širini ali razdalji med tiri in vagoni, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjeni v tretje države. Za vsak poseben primer TSI navajajo izvedbene določbe za elemente TSI, ki so navedeni v odstavku 3(c) do (g).

6. TSI ne smejo biti v nasprotju z odločitvami držav članic v zvezi z uporabo železniške infrastrukture za promet z železniškim voznim parkom, ki ga ne urejajo TSI.

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

4. TSI ne sme biti ovira pri odločitvah držav članic v zvezi z uporabo novih ali nadgrajenih infrastruktur za vožnjo drugih vlakov.

5. Izpolnjevanje vseh TSI omogoča postavitev združljivega vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, ki bo ustrezno ohranil združljivost obstoječega železniškega omrežja vsake države članice.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 4 c in čl. 2, tč. 4 c

? novo

7. TSI lahko vsebujejo izrecno sklicevanje na evropske ? ali mednarodne ⎪ standarde ali specifikacije, kadar je to nujno potrebno, da bi dosegli cilje iz te direktive. V teh primerih se evropski standardi ali specifikacije (ali njihovi zadevni deli) obravnavajo kot priloge k zadevnim TSI in postanejo obvezujoči od začetka veljavnosti TSI. Če evropskih ? takih ⎪ standardov ali evropskih specifikacij ni, se je do njihove izdelave mogoče sklicevati na jasno prepoznavne normativne dokumente; v tem primeru na dokumente, ki so zlahka dostopni in so v javni uporabi.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 5 in čl. 2, tč. 5 (prilagojeno)

? novo

Člen 6

1. Osnutki TSI in njihove poznejše spremembe pripravi ? Agencija ⎪ na podlagi naloga Komisije v skladu s postopkom iz člena 21(2? 3 ⎪). Pripravijo se v okviru pristojnosti Agencije v skladu s členoma 3 in 12 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 881/2004 z dne 29. aprila 2004. o ustanovitvi Evropske agencije za železniški promet (Uredba o Agenciji)[19] in s sodelovanjem delovnih skupin iz teh členov.

?Ukrepi za spremembo nebistvenih sestavin te direktive, da se jo dopolni s TSI, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s podrobnim pregledom iz člena 21(4). ⎪

TSI se sprejmejo ali ponovno pregledajo in prenovijo v skladu z ? istim ⎪ postopkom iz člena 21(2). Komisija jih objavi v Uradnem listu Evropske unije .

2. Agencija je pristojna za pripravo pregleda TSI in njegovo posodabljanje ter tudi za dajanje priporočil odboru iz člena 21 ? Komisiji ⎪, da se upošteva tehnološki razvoj ali družbene zahteve. ?Komisija o tem takoj obvesti odbor iz člena 21 ⎪.

3. Vsak osnutek TSI se izdela v dveh fazah.

Agencija najprej določi osnovne parametre za TSI, prav tako za vmesnike z drugimi podsistemi ter po potrebi tudi za vsak drug poseben primer. Za vsakega od teh parametrov in vmesnikov se predložijo najprimernejše alternativne rešitve skupaj s tehnično in ekonomsko utemeljitvijo. Odločba se sprejme v skladu s postopkom iz člena 21(2); po potrebi se navedejo posebni primeri.

Agencija nato na podlagi teh osnovnih parametrov izdela osnutek TSI. Po potrebi upošteva tehnični napredek, že opravljeno delo pri standardizaciji, že vzpostavljene delovne skupine in priznano raziskovalno delo. Osnutku TSI se priloži celovita ocena predvidenih stroškov in koristi v zvezi s TSI; ta ocena navaja pričakovani učinek na vse vpletene izvajalce in gospodarske udeležence.

4. Za ugotavljanje in izvajanje najprimernejših rešitev se pri pripravi osnutka, sprejemanju ter ponovnem pregledu in prenovi vsake TSI (vključno z osnovnimi parametri) upoštevajo predvideni stroški in koristi vseh upoštevanih tehničnih rešitev, skupaj z vmesniki med njimi. Države članice pri tem ocenjevanju sodelujejo tako, da priskrbijo potrebne podatke.

5. Odbor iz člena 21 je treba redno obveščati o delu glede priprave TSI. Med izdelavo TSI lahko ? Komisija na zahtevo ⎪ odbora oblikuje vse pristojnosti in naloge ali koristna priporočila, ki so uporabna pri izdelavi TSI ter analizi stroškov in koristi. Odbor ? Komisija ⎪ lahko zlasti na prošnjo države članice zahteva preučitev drugih možnih rešitev ter navedbo ocene stroškov in koristi v zvezi s temi drugimi rešitvami v poročilu, ki se priloži osnutku TSI.

6. Po sprejemu vsake TSI se datum začetka njene veljavnosti določi po postopku iz člena 21(2? 4 ⎪). Kadar morajo zaradi tehnične združljivosti razni podsistemi začeti obratovati hkrati, morajo biti isti tudi datumi začetka veljavnosti ustreznih TSI.

7. Pri pripravi osnutka, sprejemanju ter ponovnem pregledu in prenovi vsake TSI je treba upoštevati uporabnike v zvezi z značilnostmi, ki imajo neposreden vpliv na razmere, v katerih uporabljajo podsisteme. V ta namen se Agencija na stopnji priprave osnutkov ter ponovnega pregleda in prenove TSI posvetuje z združenji in organi, ki zastopajo uporabnike. K osnutku TSI priloži poročilo o rezultatih tega posvetovanja.

Seznam združenj in organov, s katerimi se opravi posvetovanje √ sestavi ∏ dokončno oblikuje odbor iz člena 21 pred sprejetjem mandata za prvi ponovni pregled in popravo TSI ? Komisija po mnenju odbora po postopku iz člena 21(2), ⎪ ter ga je na zahtevo države članice ali ? pobudo ⎪ Komisije mogoče ponovno pregledati in posodobiti.

8. Pri pripravi osnutka, sprejemanju ter ponovnem pregledu in prenovi vsake TSI je treba v zvezi z razmerami iz člena 5(3)(g) upoštevati socialne partnerje.

V ta namen se opravi posvetovanje s socialnimi partnerji, preden se osnutek TSI predloži v sprejetje ali ponovni pregled in prenovo odboru iz člena 21.

Posvetovanje s socialnimi partnerji poteka v okviru odbora za sektorski dialog, ustanovljenega v skladu s Sklepom Komisije 98/500/ES[20]. Socialni partnerji dajo svoje mnenje v treh mesecih.

∫ novo

9. Ob sprejetju in prenovi vsake TSI se odloči, če in katere tehnične priloge objavi Agencija ločeno, ter za katere od teh prilog lahko glede na njihov nadaljnji razvoj in tehnično vsebino veljajo posebna jezikovna pravila in postopki posodabljanja. V tem primeru se jezikovni predpisi in postopek posodabljanja vključijo v ukrepe, ki sprejemajo TSI.

⎢ 2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 6

? novo

Člen 7

1. Državi članici ni treba uporabljati ene ali več TSI, vključno s tistimi za vozne parke, pod ? pogoji iz tega člena ⎪ in v naslednjih primerih in okoliščinah:

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 6 in čl. 2, tč. 6 (prilagojeno)

a) za predlagano novo progo, za obnovo ali nadgradnjo obstoječe proge ali za vsak element iz člena 1(1), ki je ob izdaji teh TSI v poznejši fazi izvedbe √ razvoja ∏ ali je predmet pogodbe med izvajanjem;

⎢ 2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 6

b) za vsak projekt obnove ali dograditve obstoječe proge, kadar je nakladalni profil, tirna širina, razdalja med tiri ali elektrifikacijska napetost v teh TSI nezdružljiva s specifikacijami obstoječe proge;

c) za predlagano novo progo ali za predlagano obnovo ali dograditev obstoječe proge na območju te države članice, če morje ločuje ali osami njeno železniško omrežje od omrežja preostale Skupnosti;

d) za vsako predlagano obnovo, podaljšanje ali dograditev obstoječe proge, če bi bila uporaba teh TSI v škodo ekonomski upravičenosti projekta in/ali združljivosti železniškega sistema v tej državi članici;

e) če po nesreči ali naravni katastrofi pogoji za hitro obnovo omrežja ekonomsko ali tehnično ne dopuščajo delne ali popolne uporabe ustreznih TSI;

⎢ 2001/16/ES

(f) za vagone, ki prihajajo iz tretjih držav ali so namenjeni v tretje države, v katerih se tirna širina razlikuje od tiste na glavnem železniškem omrežju Skupnosti.

∫ novo

2. V vsakem primeru zadevna država članica pošlje Komisiji dokumentacijo z informacijami iz Priloge VIII. Komisija analizira ukrepe, ki jih predlaga država članica, in obvesti odbor iz člena 21.

3. V primerih iz točk c) in e) Komisija preveri, da je dokumentacija točna, in obvesti državo članico o rezultatih analize. Država članica lahko takoj uporabi alternativne določbe.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

? novo

V vseh primerih zadevna država članica predhodno obvesti Komisijo o svojem nameravanem odstopanju in ji pošlje dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne želi uporabiti, in ustrezne specifikacije, ki jih želi uporabiti. 4. V primerih iz točk ? (a) ⎪ (b), (d) in (f) Komisija sprejme odločitev odloči po postopku iz člena 21(2 ? 3 ⎪ ), ? če se zahteva po odstopanju odobri ⎪ ; po potrebi se izdela priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Vendar se v primeru (b) sklep Komisije ne nanaša na nakladalni profil in tirno širino. ?Komisija poda svojo odločitev v šestih mesecih po prejemu zahtevka s popolno dokumentacijo. Država članica ne more uporabiti zahtevanega odstopanja, dokler Komisija ne poda svoje odločitve. ⎪

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 6 (prilagojeno)

V vseh primerih zadevna država članica predhodno obvesti Komisijo o svojem nameravanem odstopanju in ji pošlje dokumentacijo z navedbo TSI ali delov TSI, ki jih ne želi uporabiti, in ustrezne specifikacije, ki jih želi uporabiti. Komisija analizira nameravane ukrepe države članice. V primerih (b) in (d) Komisija sprejme sklep v skladu s postopkom iz člena 21(2). Po potrebi se pripravi priporočilo v zvezi s specifikacijami, ki jih je treba uporabiti. Vendar se v primeru (b) sklep Komisije ne nanaša na nakladalni profil in tirno širino.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

POGLAVJE III

KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

Člen 8

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se komponente interoperabilnosti:

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

a) dajo na trg le, če omogočajo doseči interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in hkrati izpolnjujejo bistvene zahteve;

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

b) uporabljajo na področju uporabe, ki so mu namenjene, ter primerno vgradijo in vzdržujejo.

⎢ 2001/16/ES

Te določbe ne smejo ovirati, da bi se te komponente dale na trg za drugo uporabo.

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

Te določbe ne izključujejo trženja teh sestavnih delov za druge namene, niti njihove uporabe za navadne železniške proge.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

Člen 9

Države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja komponent interoperabilnosti na trg za uporabo v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti, če so v skladu s to direktivo. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, katerega elementi so navedeni v Prilogi IV.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 7

Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo.

⎢ 2001/16/ES

Člen 10

1. V državah članicah velja, da tiste komponente interoperabilnosti, ki imajo ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo, izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve te direktive.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 7 a

2. Vsaka komponenta interoperabilnosti je predmet postopka za ocenjevanje skladnosti in primernosti za predvideno uporabo iz posamezne TSI ter jo mora spremljati ustrezno potrdilo.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 8 b in čl. 2, tč. 7 b

3. Države članice štejejo, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo bistvene pogoje, če so v skladu s pogoji iz ustrezne TSI ali evropskih specifikacij, izdelanih zaradi uskladitve s temi pogoji.

⎢ 2001/16/CE (novo)

6 Kadar evropska specifikacija ob sprejetju TSI še ni na voljo, skladnost s to specifikacijo pa je bistveni prvi pogoj za jamstvo interoperabilnosti, se lahko TSI sklicuje na zadnjo razpoložljivo različico osnutka evropske specifikacije, ki se mora upoštevati, ali različico, ki vključuje cel osnutek ali del tega osnutka.

ò novo

4. TSI predvidevajo prehodno obdobje za komponente interoperabilnosti, ki bodo že na trgu, ko TSI začnejo veljati. Za vgradnjo takih komponent v podsistem morajo te komponente izpolnjevati zahteve iz člena 8.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 8

? novo

Člen 11

Kadar država članica ali Komisija meni, da evropske specifikacije, ki se neposredno ali posredno uporabljajo za doseganje ciljev iz te direktive, ne izpolnjujejo bistvenih zahtev, ? se o tem obvesti odbor iz člena 21 in Komisija sprejme najustreznejše ukrepe, tj.: ⎪

78. delni ali popolni umik zadevnih specifikacij ali njihovih sprememb iz publikacij, v katerih so objavljene, v skladu s postopkom iz člena 21(2) v primeru evropskih standardov po posvetovanju z odborom, ustanovljenim v skladu z Direktivo 98/34/ES ali

79. ?pregled in prenova TSI v skladu s členom 6(1) ⎪ .

⎢ 2001/16/ES

Člen 12

1. Kadar država članica ugotovi, da komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti ali primernosti za uporabo in ki je dana na trg ter uporabljena v skladu z namenom, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, ukrene vse potrebno za omejitev področja njene uporabe, prepoved njene uporabe ali umik s trga. Država članica takoj obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela, in navede razloge svoje odločitve, pri čemer zlasti navede, ali neskladnost izhaja iz:

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

a) neizpolnjevanja bistvenih zahtev;

b) nepravilne uporabe evropskih specifikacij, kadar se sklicuje na uporabo takšnih specifikacij;

c) neprimernosti evropskih specifikacij.

2. Komisija se mora kakor hitro je mogoče posvetovati s prizadetimi stranmi. Kadar po posvetovanju ugotovi, da je ukrep upravičen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je ukrep sprejela, in druge države članice. Kadar Komisija po posvetovanju ugotovi, da je ukrep neupravičen, takoj obvesti državo članico, ki je ukrep sprejela, in proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti. Kadar je odločitev iz odstavka 1 utemeljena z obstojem vrzeli v evropskih specifikacijah, se uporablja postopek iz člena 11.

3. Ko komponenta interoperabilnosti, ki ima ES-izjavo o skladnosti, ni ustrezna, mora pristojna država članica sprejeti ustrezne ukrepe proti sestavljavcu ES-izjave, kdorkoli že to je, in o tem obvestiti druge države članice in Komisijo.

4. Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o poteku in rezultatih takega postopka.

⎢ 2001/16/ES

Člen 13

1. Za izdajo ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s stalnim prebivališčem v Skupnosti uporabljata določbe iz ustreznih TSI.

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

2. Kjer TSI tako zahteva, bo presojo skladnosti ali primernosti sestavnega dela interoperabilnosti za uporabo opravil prijavljeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti vložil prošnjo.

⎢ 2001/16/ES

2. Ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo komponente interoperabilnosti opravi priglašeni organ, pri katerem je proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti vložil zahtevo.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

3. Ko morajo komponente interoperabilnosti upoštevati druge direktive Skupnosti, ki zajemajo druge vidike, ES-izjava o skladnosti in primernosti za uporabo v takih primerih navaja, da komponente interoperabilnosti izpolnjujejo tudi zahteve teh drugih direktiv.

4. Kadar niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik s stalnim prebivališčem v Skupnosti nista izpolnila obveznosti iz točk 1, 2 in 3, je te obveznosti dolžna izpolniti katera koli oseba, ki da komponente interoperabilnosti na trg. Za namene te direktive veljajo enake obveznosti za vsakogar, ki združi komponente interoperabilnosti ali njihove dele različnega izvora ali proizvaja komponente interoperabilnosti za lastno uporabo.

5. Brez vpliva na določbe člena 12:

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

? novo

a) kadar država članica ugotovi, da je bila ES-izjava o skladnosti izdana neustrezno, zahteva od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti, da, ? če je potrebno, ⎪ponovno vzpostavi skladnost komponente interoperabilnosti in opusti kršitev pod pogoji, ki jih določi ta država članica;

b) če neskladnost ostane, država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da omeji ali prepove dajanje komponente interoperabilnosti na trg ali zagotovi umik komponente s trga po postopku iz člena 12.

POGLAVJE IV

PODSISTEMI

Člen 14

1. Vsaka država članica dovoli začetek obratovanja tistih strukturnih podsistemov, ki so del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti in so oziroma obratujejo na njenem ozemlju.

V ta namen države članice izvedejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev obratovanja teh podsistemov samo, če so načrtovani, zgrajeni in vgrajeni tako, da ob vključitvi v vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve. Zlasti preverijo združljivost teh podsistemov s sistemom, v katerega se vključujejo.

2. Vsaka država članica ob začetku obratovanja in nato redno preverja, da ? se spoštujejo predpisi TSI, ki zagotavljajo, da ⎪ ti podsistemi obratujejo in se vzdržujejo v skladu z ustreznimi bistvenimi zahtevami.? Po začetku obratovanja teh podsistemov se verifikacija izvaja v okviru podeljevanja varnostnih pooblastil in varnostnih spričeval v skladu s členom 10 in 11 Direktive o varnosti na železnici[21] ï .

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 9 a

Zato se uporabljajo postopki za ocenjevanje in verifikacijo, ki so določeni v strukturnih in funkcionalnih TSI.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 9 b (prilagojeno)

? novo

3. Pri obnovi ali nadgradnji upravljavec železniške infrastrukture ali prevoznik v železniškem prometu ? naročnik ⎪ pošlje zadevni državi članici dokumentacijo o projektu. Država članica to dokumentacijo preuči in ob upoštevanju izvedbene strategije iz veljavne TSI odloči, ali je obseg del tolikšen, da je potrebno novo dovoljenje za začetek obratovanja v smislu te direktive.

To novo dovoljenje za začetek obratovanja je potrebno, kadar koli predvidena dela lahko vplivajo na celotno varnost zadevnega podsistema. Če je potrebno novo dovoljenje, države članice določijo obseg uporabe TSI za projekt. Država o svoji odločitvi obvesti Komisijo in druge države članice ? in navede: ⎪

ò novo

- razlog, da se TSI ali TSI-ji ne uporabljajo v celoti;

- tehnične značilnosti, ki se uporabljajo namesto TSI;

- organe, ki so v primeru teh značilnosti pristojni za uporabo postopka verifikacije iz člena 18.

Komisija te informacije pošlje Agenciji, ki jih objavi.

Če se država članica odloči, da dovoljenje za začetek obratovanja ni potrebno, ali če se TSI samo delno uporablja v skladu s tem odstavkom, sta zahtevek ali priglasitev odstopanja v smislu člena 7 obvezna.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 10 in čl. 2, tč. 9 c (prilagojeno)

? novo

4. Ko države članice dovolijo začetek obratovanja voznih parkov, morajo zagotoviti, da se vsakemu vozilu dodeli alfanumerična identifikacijska koda. Ta koda mora biti označena na vsakem vozilu in evidentirana v nacionalnem registru vozil, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

a) register je v skladu s skupnimi specifikacijami iz odstavka 5;

b) register hrani in posodablja organ, ki ni odvisen od nobenega prevoznika v železniškem prometu;

c) register je na voljo varnostnim organom in preiskovalnim organom iz členov 16 in 21 Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/49/ES z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti (Direktiva o varnosti na železnici)[22]. na voljo je tudi na vsako upravičeno zahtevo izvršilnim organom iz člena 30 Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala[23], Agenciji, železniškim družbam in upravljavcu železniške infrastrukture.

Pri voznih sredstvih, ki začnejo prvič obratovati v tretji državi, lahko države članice sprejmejo vozila, ki so jasno prepoznavna na podlagi različnega sistema šifrskih oznak. Vendar je treba, ko država članica dovoli začetek obratovanja teh vozil na svojem ozemlju, omogočiti, da se iz registra pridobijo ustrezni podatki iz odstavka 5(c), (d) in (e).

5. Skupne specifikacije za register se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2 ? 3 ⎪ ) na podlagi osnutkov specifikacij, ki jih pripravi Agencija. Ti osnutki skupnih specifikacij navajajo: vsebino, obliko podatkov, funkcionalno in tehnično arhitekturo, način delovanja ter pravila za vnos in iskanje podatkov. Register vsebuje vsaj naslednje informacije:

a) sklicevanja na ES-izjavo o verifikaciji in organ izdaje;

b) sklicevanja na register voznih parkov iz člena 24;

c) identifikacijo lastnika vozila ali najemnika ? njegovega imetnika ⎪ ;

d) vse omejitve glede načina uporabe vozila;

e) kritične varnostne podatke v zvezi z načrtom vzdrževanja vozila ? subjekt, pristojen za vzdrževanje. Če te informacije niso na voljo ob izdaji dovoljenja za začetek obratovanja, se lahko dodajo kasneje, toda najkasneje preden prevoznik v železniškem prometu uporabi vozilo. ï

∫ novo

6. Za začetek obratovanja vagonov in potniških vagonov po začetku veljavnosti te direktive, je v TSI navedeno, če je eno samo dovoljenje za začetek obratovanja s strani države članice Skupnosti dovolj in pod katerimi pogoji.

7. V primeru voznega parka, ki začne obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive in nima ES-izjave o verifikaciji, kot je določena v členu 18 te direktive, se uporablja Direktiva o varnosti na železnici. Še zlasti:

- če varnostni organ države članice tako zahteva, je treba pridobiti dodatno dovoljenje o začetku obratovanja v skladu z določbami člena 14 Direktive o varnosti na železnici;

- v nasprotnem primeru varnostno spričevalo, ki je bilo prevozniku v železniškem prometu podeljeno v skladu s členom 10 Direktive o varnosti na železnici, služi kot dovoljenje za začetek obratovanja obstoječega voznega parka.

8. V primeru voznega parka z ES-izjavo o verifikaciji, kot je določena v členu 18, lahko merila, ki jih varnostni organ preveri z namenom izdaje dovoljenja za začetek obratovanja, zadevajo le:

- tehnično usklajenost med tem voznim parkom in zadevno infrastrukturo;

- pravila, ki se uporabljajo za odprte točke iz člena 17(2);

- pravila, ki se uporabljajo za posebne primere, ustrezno opredeljene v zadevnih TSI;

- odstopanja, ustrezno priglašena v skladu s členom 7 te direktive.

9. Ne glede na postopek iz člena 18 lahko države članice izdajo dovoljenja za začetek obratovanja serije voznih parkov.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

Člen 15

Brez poseganja v določbe člena 19 države članice na svojem ozemlju in na podlagi te direktive ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati gradnje, začetka obratovanja ali obratovanja strukturnih podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti in izpolnjujejo bistvene zahteve. Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji, katerega elementi so navedeni v Prilogi V.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 11

Zlasti ne smejo zahtevati verifikacij, ki so že bile opravljene v okviru postopka za pridobitev ES-izjave o verifikaciji.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

Člen 16

1. V državah članicah velja, da so tisti strukturni podsistemi, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti in imajo ES-izjavo o verifikaciji, interoperabilni in izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve, ki veljajo zanje.

2. Verifikacija interoperabilnosti strukturnega podsistema, ki sestavlja vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti se glede na izpolnjevanje bistvenih zahtev opravi s sklicevanjem na TSI, če obstajajo.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 12 in čl. 2, tč. 10 (prilagojeno)

? novo

3. Če TSI ne obstajajo, vključno kadar države članice je odstopanje bilo priglašeno v skladu s členom 7, ? ali kadar posebni primer zahteva uporabo tehničnih predpisov, ki niso vključeni v zadevno TSI, ⎪države članice za vsak podsistem pošljejo drugim državam članicam in Komisiji seznam tehničnih predpisov, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev

To obvestilo se pošlje ? , glede na okoliščine, ⎪ bodisi najpozneje 30. aprila 2005 ? dve leti po začetku veljavnosti te direktive ⎪ in nato vsakič, kadar se spremeni seznam tehničnih predpisov ? , bodisi po priglasitvi odstopanja ali po objavi zadevne TSI ⎪ . Ob tej priložnosti države članice imenujejo tudi pristojne organe za izvedbo postopka za verifikacijo iz člena 18 v zvezi s temi tehničnimi predpisi.

∫ novo

Komisija te informacije pošlje Agenciji, ki jih objavi.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

? novo

Člen 17

1. Če se izkaže, da TSI v celoti ne izpolnjuje bistvenih zahtev, se na zahtevo države članice ali na pobudo Komisije lahko ? v zvezi s postopkom pregleda ⎪ opravi posvetovanje z odborom, navedenim v členu 21.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 13 in čl. 2, tč. 11

V tem primeru se TSI ponovno pregledajo in popravijo v skladu s členom 6(2).

2. Če nekaterih tehničnih vidikov, ki ustrezajo bistvenim zahtevam, ni mogoče izrecno zajeti s TSI, se jasno navedejo v prilogi k TSI. Za te vidike se uporablja člen 16(3).

∫ novo

3. Ko država članica ali Komisija meni, da je nujno spremeniti TSI, zahteva od Agencije tehnično mnenje. Komisija se po posvetovanju z odborom po postopku iz člena 21(2) odloči, ali se tehnično mnenje lahko uporabi do pregleda in prenove TSI; v tem primeru Agencija objavi tehnično mnenje.

⎢ 2001/16/ES

? novo

Člen 18

1. Za izdajo ES-izjave o verifikaciji naročnik ali njegov uradni zastopnik ? prosilec ⎪ povabi priglašeni organ, katerega je v ta namen izbral, da začne postopek za ES-verifikacijo, naveden v Prilogi VI. ? Prosilec je lahko naročnik ali gradbenik ali njun pooblaščeni predstavnik v Skupnosti. ⎪

2. Dejavnosti prijavljenega organa, odgovornega za ES-verifikacijo podsistema, se začnejo na stopnji projektiranja in zajemajo celotno obdobje proizvodnje do stopnje odobritve, preden se podsistem vključi v obratovanje. Obsega tudi verifikacijo vmesnikov zadevnega podsistema s sistemom, v katerega se vključuje in ki temelji na informacijah, na voljo v ustreznih TSI in registrih iz člena 24.

3. Priglašeni organ je odgovoren za zbiranje tehnične dokumentacije, ki mora spremljati ES-izjavo o verifikaciji. Tehnična dokumentacija mora vsebovati vse potrebne dokumente v zvezi z značilnostmi podsistema in po potrebi vse dokumente, ki potrjujejo skladnost komponent interoperabilnosti. Vsebovati mora tudi elemente v zvezi s pogoji in omejitvami uporabe ter z navodili o servisiranju, o stalnem in rednem spremljanju, prilagajanju in vzdrževanju.

∫ novo

4. Priglašeni organ lahko izda vmesna potrdila o verifikaciji, da pokrije določene faze proizvodnega cikla ali določene dele podsistema. V tem primeru se uporablja postopek iz Priloge VI.

5. Če poglavje 6 ustrezne TSI to omogoča, lahko priglašeni organ izda potrdila o verifikaciji za serijo voznih parkov.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

Člen 19

1. Ko država članica ugotovi, da strukturni podsistem z ES-izjavo o verifikaciji, ki jo spremlja tehnična dokumentacija, ne izpolnjuje v celoti te direktive in še posebej ne izpolnjuje bistvenih zahtev, lahko zahteva, da se opravijo dodatne verifikacije.

2. Država članica, ki je vložila zahtevo, takoj obvesti Komisijo o vseh dodatno zahtevanih verifikacijah in navede tehtne razloge. Komisija mora brez odlašanja začeti postopek, predviden v členu 21(2). Komisija se nemudoma posvetuje z zadevnimi strankami.

ò novo

3. Država članica, ki vloži zahtevek, navede, ali je neskladnost posledica:

80. nespoštovanja bistvenih zahtev ali TSI ali nepravilne uporabe TSI. V tem primeru Komisija takoj obvesti državo članico, v kateri prebiva oseba, ki je sestavila nepravilno ES-izjavo o verifikaciji, in od nje zahteva, da sprejme ustrezne ukrepe;

81. neustreznosti TSI; v tem primeru se v skladu s členom 6(1) začne postopek o pregledu in prenovi TSI.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

POGLAVJE V

PRIGLAšENI ORGANI

Člen 20

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so pooblaščeni za izvajanje postopka za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo, navedenega v členu 13, in postopka verifikacije, navedenega v členu 18, pri čemer za vsakega od organov navedejo področje pristojnosti in identifikacijsko številko, predhodno pridobljeno od Komisije. Komisija objavi seznam organov, njihove identifikacijske številke in njihova področja pristojnosti v Uradnem listu Evropskih skupnosti √ Evropske unije ∏ ter seznam ažurira.

2. Države članice pri ocenjevanju organov za priglasitev uporabljajo merila iz Priloge VII. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz ustreznih evropskih standardov, izpolnjujejo navedena merila.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

ð novo

3. Država članica odvzame odobritev organu, ki ne izpolnjuje več meril, navedenih v Prilogi VII. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

4. Če država članica ali Komisija menita, da organ, ki ga je priglasila druga država članica, ne izpolnjuje ustreznih meril, pošlje zadevo odboru, navedenemu v členu 21, ki da svoje mnenje v treh mesecih glede na mnenje odbora ð se Komisija nemudoma posvetuje z zadevnimi stranmi. Komisija po posvetovanju z odborom v skladu s postopkom iz člena 21(2) ï Komisija obvesti državo članico o vseh spremembah, ki so potrebne, da priglašeni organ ohrani status, ki mu je bil dodeljen.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 15 in čl. 2, tč. 12

5. Komisija ustanovi koordinacijsko skupino priglašenih organov (v nadaljevanju „koordinacijska skupina“), ki razpravlja o vseh vprašanjih, povezanih z uporabo postopkov za ocenjevanje skladnosti ali primernosti za uporabo iz člena 13 in postopkom verifikacije iz člena 18 ali z uporabo zadevnih TSI. Predstavniki držav članic lahko kot opazovalci sodelujejo pri delu koordinacijske skupine.

Komisija in opazovalci obvestijo odbor iz člena 21 o opravljenem delu v okviru te koordinacijske skupine. Komisija, kadar je to primerno, predlaga potrebne ukrepe za rešitev problema.

Po potrebi se koordinacija priglašenih organov izvaja v skladu s členom 21(5).

⎢ 2001/16/ES

POGLAVJE VI

ODBOR IN DELOVNI PROGRAM

Člen 21

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen po členu 21 Direktive 96/48/ES (v nadaljnjem besedilu „odbor“).

ò novo

2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 16

3. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, predvideno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

∫ novo

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

⎢ 2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 16

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 13

4 5. Po potrebi lahko odbor ustanovi delovne skupine, da mu pomagajo pri opravljanju njegovih nalog, zlasti v zvezi s koordinacijo priglašenih organov.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 14

? novo

Člen 21a

6. Odbor lahko Komisiji predloži katero koli zadevo, ki je povezana z izvedbo te direktive. Po potrebi Komisija sprejme priporočila za izvedbo v skladu s postopkom iz člena 21(? 2 ⎪).

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 17 (prilagojeno)

1. Odbor lahko razpravlja o vsakem vprašanju, ki se nanaša na interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti, vključno z vprašanji v zvezi z interoperabilnostjo med tem sistemom in železniškim sistemom tretjih držav.

2. Odbor lahko razpravlja o vsakem vprašanju, ki se nanaša na izvajanje te direktive. Po potrebi Komisija sprejme priporočila za izvedbo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Člen 21b

1. Na zahtevo države članice ali na svojo lastno pobudo lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) odloči, da odobri izdelavo osnutka TSI za dodatni element, če zadeva podsistem iz Priloge II.

2. V skladu s postopkom iz člena 21(2) odbor na podlagi priporočil Komisije sprejme delovni program, ki je v skladu s cilji iz te direktive in Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti[24].

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 17 in čl. 2, tč. 14

? novo

Člen 11b

7. Priloge II do VI se lahko dopolnijo v skladu s postopkom iz člena 21(2). ?Ukrepi za spremembo nebistvenih sestavin te direktive, določeni v Prilogah II do VIII se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s podrobnim pregledom iz odstavka 4 tega člena. ⎪

2001/16/CE (novo)

ð novo

Člen 22

Z začetkom veljavnosti te direktive lahko odbor razpravlja o vsakem vprašanju, ki se nanaša na interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, vključno z vprašanji v zvezi z interoperabilnostjo med vseevropskim železniškim sistemom ? Skupnosti ⎪ in železniškim sistemom tretjih držav.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 15

? novo

Člen 23

1. Pri sprejemanju TSI, brez poseganja v vrstni red za sprejemanje mandatov po členu 6(1), velja naslednji prednostni vrstni red:

(a) prva skupina TSI zajema nadzor/krmiljenje in signalizacijo, telematske aplikacije za tovorni promet, vodenje in upravljanje prometa (vključno z usposobljenostjo osebja za čezmejne storitve ob upoštevanju meril iz prilog II in III), tovorne vagone; probleme emisij hrupa, ki ga povzročata železniški vozni park in železniška infrastruktura. Za vozna sredstva se oblikujejo najprej tiste specifikacije, ki se nanašajo na vozna sredstva, namenjena mednarodni uporabi;

(b) glede na vire Komisije in Agencije se obravnavajo tudi naslednji vidiki: telematske aplikacije za potniške storitve, vzdrževanje s posebnim upoštevanjem varnosti, potniški vagoni, vlečna vozila in lokomotive, infrastruktura, energija in onesnaževanje zraka. Za vozna sredstva se oblikujejo najprej tiste specifikacije, ki se nanašajo na vozna sredstva, namenjena mednarodni uporabi;

(c) na zahtevo Komisije, države članice ali Agencije lahko odbor v skladu s postopkom iz člena 21(2) odloči, da se brez poseganja v zgoraj navedeni prednostni vrstni red izdela TSI za dodatni element, če zadeva podsistem iz Priloge II.

21. Komisija, v skladu s postopkom iz člena 21(2), izdela delovni program ? ob upoštevanju razširitve področja uporabe iz člena 1(3), pregleda in prenove STI iz člena 6(2) ⎪ ob upoštevanju prednostnega vrstnega reda iz odstavka 1 in ostalih nalog, ki so ji bile zaupane s to direktivo.

TSI iz delovnega programa iz odstavka 1(a) se izdelajo najpozneje do 20. aprila 2004.

32. Delovni program zajema naslednje stopnje:

a) razvoj reprezentativne arhitekture železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, temelječ na osnutku, ki ga je pripravila Agencija na podlagi seznama podsistemov (Priloga II), da se zajamči skladnost med TSI. Ta arhitektura mora vključevati zlasti različne komponente sistema in njihove vmesnike; biti mora referenčni okvir pri opredelitvi področja uporabe vsakega TSI;

(b) sprejetje modelne strukture za izdelavo TSI;

c) sprejetje metode za analizo stroškov in koristi rešitev, predvidenih v TSI;

d) sprejetje mandatov, potrebnih za izdelavo TSI;

e) sprejetje ? opredelitev ⎪ osnovnih parametrov za vsako TSI;

f) odobritev osnutkov programov za standardizacijo;

g) vodenje prehodnega obdobja med datumom začetka veljavnosti Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/50/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 96/48/ES o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti in Direktive 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti[25] in objavo TSI, vključno s sprejetjem referenčnega sistema iz člena 25.

⎢ 2001/16/ES

? novo

POGLAVJE VII

REGISTRI žELEZNIšKE INFRASTRUKTURE IN žELEZNIšKEGA VOZNEGA PARKA

Člen 24

1. Države članice zagotovijo, da so registri železniške infrastrukture in železniškega voznega parka objavljeni ter ? redno ⎪ vsako leto ažurirani. Ti registri navajajo glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovne parametre) in njihovo soodvisnost z značilnostmi, določenimi z uporabnimi TSI. V ta namen vsaka TSI natančno navaja, katere informacije morajo vsebovati registri infrastrukture in voznega parka.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 16

2. Kopija teh registrov se pošlje zadevnim državam članicam in Agenciji ter je na voljo v pregled zainteresiranim stranem, vključujoč vsaj poklicne akterje iz zadevnega sektorja.

∫ novo

3. Agencija izdela navodila za izvedbo registrov infrastrukture in voznih parkov; navodila natančno določajo vsebino registrov in priporočajo njihovo obliko, časovne roke za posodobitev in način uporabe. Navodila prav tako določajo izvedbena pravila za ta člen glede infrastrukture in voznih parkov, ki začnejo obratovati pred začetkom veljavnosti te direktive. Komisija sprejme navodila po posvetovanju z odborom po postopku iz člena 21(2).

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 18

Člen 22a

1. Države članice zagotovijo, da se register infrastrukture in register voznih sredstev objavita in posodabljata vsako leto. Ti registri navajajo glavne značilnosti vsakega podsistema ali ustreznega delnega podsistema, npr. osnovne parametre in njihove korelacije z lastnostmi iz veljavnih TSI. Zato vsaka TSI natančno navaja, katere informacije morata registra infrastrukture in voznih sredstev vsebovati.

2. Kopija teh registrov se pošlje zadevnim državam članicam in Agenciji ter je na voljo v pregled zainteresiranim stranem, vključujoč vsaj poklicne akterje iz zadevnega sektorja.

⎢ 2001/16/ES

POGLAVJE VIII

PREHODNE DOLOčBE

Člen 25

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 17

? novo

1. Agencija - v skladu s členoma 3 in 12 Uredbe (ES) št. 881/2004 in na podlagi informacij držav članic, uradno sporočenih po členu 16(3), tehnične dokumentacije stroke in besedil ustreznih mednarodnih sporazumov - pripravi osnutek referenčnega sistema tehničnih predpisov za zagotovitev sedanje stopnje interoperabilnosti prog in voznih parkov, ki so zajeti v področje uporabe te direktive v skladu s členom 1(3). Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) preuči ta osnutek in odloči, ali se lahko uporablja kot referenčni sistem do sprejetja TSI. ? Komisija po potrebi sprejme referenčni sistem po postopku iz člena 21(2). ⎪

2001/16/CE (novo)

ð novo

2. Po sprejetju zgoraj navedenega referenčnega sistema države članice obvestijo odbor ? Komisijo ⎪ o svojem namenu, da bodo na svojem ozemlju sprejele nacionalni predpis ali izdelale projekt, ki se razlikuje od referenčnega sistema.

POGLAVJE IX

KONčNE DOLOčBE

Člen 26

V vsaki odločitvi na podlagi te direktive v zvezi z ocenjevanjem skladnosti ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti, verifikacijo podsistemov, ki sestavljajo vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, ter v vsaki odločitvi na podlagi členov 11, 12, 17 in 19 je treba podrobno opredeliti razloge, na katerih temelji. O odločitvi je treba zadevno stranko čim prej obvestiti ter jo seznaniti s pravnimi sredstvi, ki jih ima na voljo po veljavnih predpisih zadevne države članice, in z roki za njihovo uveljavitev.

⎢

Člen 27

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2 (točke q, r, s), 7, 10(5), 14,16(3), 18 (4) in (5), 24(1) in prilogama II in VIII najpozneje do […][26]. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

? novo

Člen 28

Komisija vsaka dve ? tri ⎪ leta in prvič 20. aprila 2005 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku pri doseganju interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. Poročilo vsebuje tudi analizo primerov po členu 7.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

? novo

Skupno predstavniško telo ? Agencija ⎪ izdela in redno ažurira orodje, s katerim bo mogoče na zahtevo države članice ali Komisije priskrbeti pregled stopnje interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti. To orodje uporablja informacije, ki so na voljo v registrih po členu 24.

∫ novo

Člen 29

Direktivi 96/48/ES in 2001/16/ES, kakor sta bili spremenjeni z Direktivo 2004/50/ES, se razveljavita z dnem […][27] brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi s časovnimi roki za prenos navedenih direktiv v nacionalno zakonodajo in njihovo uporabo.

Sklicevanja na razveljavljeni direktivi se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s primerjalno razpredelnico v Prilogi X.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES (prilagojeno)

Člen 2930

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti √ Evropske unije ∏ .

⎢

Členi 1, 2 (od a) do p)), 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10 odstavki 1 – 4, 11, 12, 13, 15, 16 odstavki 1 in 2, 17, 18 odstavki 1 – 3, 19 – 23, 24 odstavki 2 in 3, 25 – 31 in priloge I, III – VII se uporabljajo od zgoraj navedenega začetka veljavnosti.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

Člen 3031

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 18 in Priloga III (prilagojeno)

PRILOGA I

√ PODROČJE UPORABE ∏

1. VSEEVROPSKI ŽELEZNIŠKI SISTEM ZA KONVENCIONALNE HITROSTI

1.1. INFRASTRUKTURA

Infrastruktura vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti je infrastruktura prog vseevropskega železniškega omrežja, opredeljenega v Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1692/96/ES z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja[28] ali navedenega na seznamu v kateri koli posodobitvi te odločbe zaradi revizije iz njenega člena 21.

Za namene te direktive je mogoče to omrežje razdeliti na naslednje kategorije:

- proge, namenjene potniškemu prometu,

- proge, namenjene mešanemu prometu (prevoz potnikov in blaga),

- proge, namensko zasnovane ali izpopolnjene za tovorni promet,

- vozlišča potniškega prometa,

- vozlišča tovornega prometa, vključno z intermodalnimi terminali,

- proge, ki povezujejo zgoraj navedene elemente.

Ta infrastruktura vključuje sisteme za vodenje prometa, sledenje in navigacijske sisteme: tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za potniški promet na dolge razdalje in za tovorni promet na tem omrežju zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega vodenja prometa.

1.2. ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK

Vozni park zajema vsa vozila, za katera je verjetno, da bodo vozila na celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti ali na delu tega omrežja, vključno z:

- vlaki z motorji z notranjim zgorevanjem na lastni pogon ali električni vlaki na lastni pogon;

- vlečnimi vozili z motorji z notranjim zgorevanjem ali električnimi vlečnimi vozili;

- potniškimi vagoni;

- tovornimi vagoni, vključno s tirnimi vozili, ki so namenjena za prevoz tovornjakov.

Mobilna železniška oprema za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture je vključena, vendar ni prva prva prednostna naloga.

Vsaka od zgoraj navedenih kategorij je razdeljena na:

- vozna sredstva za mednarodno uporabo in

- vozna sredstva za nacionalno uporabo.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 19 in Priloga I (prilagojeno)

? novo

2. žELEZNIšKI SISTEM ZA ZA VISOKE HITROSTI

2.1. INFRASTRUKTURA

Infrastruktura vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti je infrastruktura prog vseevropskega železniškega omrežja, opredeljenega v Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1692/96/ES z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja[29] ali navedenega na seznamu v kateri koli posodobitvi te odločbe zaradi revizije iz njenega člena 21.

Proge za visoke hitrosti vključujejo:

- posebej zgrajene proge za visoke hitrosti, ki so opremljene za običajne hitrosti 250 km/h in več,

- posebej modernizirane proge za visoke hitrosti, ki so opremljene za hitrosti okoli 200 km/h,

- posebej modernizirane proge za visoke hitrosti s posebnimi lastnostmi zaradi topografskih, reliefnih ali urbanističnih omejitev, ki se jim hitrost mora prilagoditi v vsakem posameznem primeru. ?Ta kategorija prav tako vključuje proge za medsebojno povezovanje med sistemom za visoke hitrosti in sistemom za konvencionalne hitrosti, proge skozi postaje, dostop do terminalov, odložišč itd., po katerih vozi vozni park za visoke hitrosti s konvencionalno hitrostjo. ⎪

Ta infrastruktura vključuje sisteme za vodenje prometa, sledenje in navigacijske sisteme: tehnične naprave za obdelavo podatkov in telekomunikacije, predvidene za potniški promet na teh progah zaradi zagotavljanja varnega in usklajenega obratovanja omrežja ter učinkovitega vodenja prometa.

2.2. ŽELEZNIŠKI VOZNI PARK

Vozni park iz te direktive vključuje vlake, ki so predvideni za obratovanje:

- pri hitrostih vsaj 250 km/h na progah, namensko zgrajenih za visoke hitrosti, vendar lahko v ustreznih okoliščinah deluje pri hitrostih nad 300 km/h,

- ali pri hitrostih okoli 200 km/h na progah iz oddelka 1, če so združljivi s stopnjami delovanja teh prog.

⎢ 2004/50/ES čl. 2, tč. 18 in Priloga III (prilagojeno)

3. ZDRUŽLJIVOST VSEEVROPSKEGA ŽELEZNIŠKEGA SISTEMA ZA KONVENCIONALNE HITROSTI

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 19 in Priloga I in čl. 2, tč. 18 in Priloga III

Kakovost storitev v železniškem prometu v Evropi je med drugim odvisna od odlične združljivosti med značilnostmi železniške infrastrukture (v najširšem pomenu besede, tj. fiksnih delov vseh zadevnih podsistemov) in značilnostmi voznih parkov (vključno s komponentami vseh zadevnih podsistemov na voznih sredstvih). Od te združljivosti je odvisna tudi raven učinkovitosti, varnosti, kakovosti storitev in njihovih stroškov.

4. RAZŠIRITEV PODROČJA UPORABE

4.1. Podkategorije prog in voznih parkov

Za uresničitev stroškovne učinkovitosti interoperabilnosti je po potrebi treba vse kategorije prog in voznih parkov iz te priloge razdeliti na podkategorije. Če je to potrebno, se lahko funkcionalne in tehnične specifikacije iz člena 5(3) razlikujejo po podkategoriji.

4.2. Jamstvo za stroške

Analiza stroškov in koristi predlaganih ukrepov med drugim upošteva naslednje:

- stroške predlaganega ukrepa,

- zmanjšanje stroškov kapitala in dajatev zaradi ekonomije obsega in boljše izrabe voznih parkov,

- zmanjšanje naložb in stroškov za vzdrževanje/poslovanje zaradi povečane konkurence med proizvajalci in družbami za vzdrževanje,

- okoljske koristi zaradi tehničnih izboljšav železniškega sistema,

- povečanje varnosti pri delovanju.

Poleg tega bo ta ocena navajala verjetni vpliv na vse vpletene izvajalce in gospodarske subjekte.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

PRILOGA II

PODSISTEMI

1. SEZNAM PODSISTEMOV

Za namene te direktive je mogoče sistem, ki sestavlja vseevropski železniški sistem za konvencionalne hitrosti, razdeliti na naslednja podsistema:

⎢ 2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 20 in Priloga II

? novo

a) strukturna področja:

- infrastruktura,

- energija,

- nadzor, vodenje in signalizacija;

- vodenje in upravljanje železniškega prometa;

- vozni park;

b) operativna področja:

- ?vodenje in upravljanje železniškega prometa⎪;

- vzdrževanje;

- telematske aplikacije za potniški in tovorni promet.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 20 in Priloga II

2. ZADEVNA PODROČJA

Za vsak podsistem je v pooblastilih, danih Agenciji za izdelavo TSI, naveden seznam vidikov, povezanih z interoperabilnostjo.

Po členu 6(1) se ta pooblastila dajo v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Po potrebi Agencija v skladu s členom 5(3)(c) določi seznam vidikov, navedenih v pooblastilu, v zvezi z interoperabilnostjo.

⎢ 2001/16/ES in 2004/50/ES čl. 1, tč. 20 in Priloga II (prilagojeno)

? novo

2. OPIS PODSISTEMOV

Skupno predstavniško telo ? Agencija ⎪ pri pripravi osnutka ustrezne TSI predlaga seznam elementov in vidikov v zvezi z interoperabilnostjo za vsak podsistem ali del podsistema.

Brez poseganja v izbiro vidikov in elementov interoperabilnosti ali vrstni red, po katerem bodo podsistemi vključeni v TSI, ti podsistemi zajemajo zlasti:

2.1. Infrastruktura

Železniški tir, kretnice, gradbeni objekti (mostovi, predori itd.), pripadajoča infrastruktura na postajah (peroni, območja dostopa, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo itd.)

2.2. Energija

Elektrifikacijski sistem √ in ∏ vozna mreža in tokovni odjemniki.

2.3. Nadzor, vodenje in signalizacija

Vsa oprema, potrebna za zagotavljanje varnosti, vodenja in nadzora voženj vlakov, ki so dovoljeni na omrežju.

2.4. Vodenje in upravljanje prometa

Postopki in dodatna oprema, ki omogoča usklajeno obratovanje raznih strukturnih podsistemov med normalnim, pa tudi zmanjšanim obratovanjem, vključno zlasti s ? sestavo vlaka in ⎪ vožnjami vlakov, načrtovanjem in upravljanjem prometa.

Strokovna usposobljenost, ki se lahko zahteva za opravljanje čezmejnih storitev v železniškem prometu.

2.5. Telematske aplikacije

Ta podsistem zajema dva elementa v skladu s Prilogo I:

a) aplikacije za potniški promet, vključno s sistemi, ki potnikom dajejo informacije pred in med vožnjo, sisteme za rezervacije in plačila, za upravljanje prtljage in upravljanje povezav med železnico in drugimi načini prevoza;

b) aplikacije za tovorni promet, vključno z informacijskimi sistemi (spremljanje tovora in vlakov v realnem času), ranžirni sistemi in sistemi usmerjanja vlakov, sistemi rezervacij, plačil in fakturiranja, upravljanje povezav z drugimi načini prevoza in izdelava elektronskih spremnih dokumentov.

2.6. Vozni park

Struktura, vodenje in nadzorni sistem za vso vlakovno opremo, ? določbe glede tokovnih odjemnikov, ⎪ vlečna vozila in vozila za pretvarjanje energije, zavorne naprave, naprave za spenjanje vagonov, tekalni mehanizmi (vozni podstavek, osi itd.) in vzmetenje, vrata, vmesniki človek/stroj (voznik, vlakovno osebje in potniki, vključno z upoštevanjem potreb oseb z omejeno mobilnostjo), pasivne in aktivne varnostne naprave in pripomočki, ki so potrebni za zdravje potnikov in vlakovnega osebja.

2.7. Vzdrževanje

Postopki, dodatna oprema, logistični centri za vzdrževanje in rezerve, ki omogočajo obvezna popravila in preventivno vzdrževanje za zagotavljanje interoperabilnosti železniškega sistema in potrebne učinkovitosti.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

PRILOGA III

BISTVENE ZAHTEVE

1. SPLOŠNE ZAHTEVE

1.1. Varnost

1.1.1. Načrtovanje, gradnja ali izdelava, vzdrževanje in spremljanje za varnost pomembnih komponent in zlasti tistih, ki so vključene v vožnjo vlakov, morajo pod ustreznimi pogoji jamčiti varnost na ravni, ki je določena za to omrežje, vključno za posebne poslabšane razmere.

1.1.2. Parametri za sistem kolo/tir morajo izpolnjevati zahteve stabilnosti, ki so potrebne za zagotovitev varne vožnje pri največji dovoljeni hitrosti.

1.1.3. Komponente, ki se uporabljajo, morajo prenesti vse običajne in izjemne obremenitve, ki so bile ugotovljene med njihovim obratovanjem. Učinki nepredvidenih napak na varnost, morajo biti omejeni z ustreznimi sredstvi.

1.1.4. Načrtovanje fiksnih naprav in železniškega voznega parka ter izbira uporabljenega materiala morata biti taka, da pri požaru omejujeta nastajanje, širjenje in učinke ognja ali dima.

1.1.5. Vse naprave, ki jih bodo uporabniki upravljali, morajo biti zasnovane tako, da ne ogrožajo varnega obratovanja naprav ali zdravja in varnosti uporabnikov, kadar se uporabljajo na predvideni način, ki ni v skladu z ustreznimi navodili.

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

1.1.5. Vse naprave, s katerimi bodo upravljali uporabniki, morajo biti zasnovane tako, da uporabnikova varnost ni ogrožena, če jih uporabljajo predvidljivo na način, ki ni v skladu z objavljenimi navodili.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

1.2. Zanesljivost in razpoložljivost

Spremljanje in vzdrževanje fiksnih in gibljivih komponent, ki so udeležene v vožnji vlakov, morajo biti organizirane, izvedene in kvantificirane tako, da delujejo pod predvidenimi pogoji.

1.3. Zdravje

1.3.1. Materiali, ki so zaradi načina uporabe lahko nevarni za zdravje tistih, ki imajo do njih dostop, se v vlakih in železniški infrastrukturi ne smejo uporabljati.

1.3.2. Ti materiali morajo biti izbrani, razvrščeni in uporabljeni na način, ki omejuje emisijo škodljivih in nevarnih dimov ali plinov, še posebej v primeru požara.

1.4. Varstvo okolja

⎢ 2001/16/ES

1.4.1. Učinek vzpostavitve in obratovanja vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti na okolje je treba oceniti in upoštevati v fazi načrtovanja sistema v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

1.4.2. Materiali, ki se uporabljajo v vlakih in infrastrukturi, morajo preprečevati emisijo dimov ali plinov, ki so škodljivi ali nevarni za okolje, zlasti ob požaru.

1.4.3. Železniški vozni park in sistemi za dobavo energije morajo biti zasnovani in proizvedeni tako, da so elektromagnetsko združljivi z napravami, opremo in javnimi ali zasebnimi omrežji, katere lahko ovirajo.

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

1.4.4. Pri obratovanju vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti se morajo upoštevati sedanje omejitve o obremenitvah s hrupom.

1.4.5. Obratovanje vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti ne sme dosegati nedopustne stopnje talnih vibracij za dejavnosti in območja v bližini infrastrukture ter v normalnem stanju vzdrževanja.

1.5. Tehnična združljivost

Tehnične značilnosti infrastrukture in fiksnih naprav morajo biti združljive med seboj in z značilnostmi vlakov, ki se bodo uporabljali v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

Če je na nekaterih delih omrežja skladnost teh značilnosti težko doseči, je mogoče uvesti začasne rešitve, ki zagotavljajo združljivost v prihodnje.

2. POSEBNE ZAHTEVE ZA VSAK PODSISTEM

2.1. Infrastruktura

2.1.1. Varnost

⎢ 2001/16/ES

Sprejeti je treba ustrezne ukrepe za preprečevanje dostopa do naprav ali neželenega poseganja v naprave.

Sprejeti je treba ukrepe za omejitev nevarnosti, ki so jim osebe izpostavljene, zlasti ko vlak vozi skozi postaje.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

Infrastruktura, ki je javno dostopna, mora biti zasnovana in proizvedena tako, da omejuje vse nevarnosti za človekovo varnost (stabilnost, požar, dostop, evakuacija, peroni itd.).

Treba je predpisati ustrezne določbe, ki bodo upoštevale posebne varnostne pogoje v zelo dolgih predorih.

2.2. Energija

2.2.1. Varnost

⎢ 2001/16/ES

Obratovanje sistemov za dobavo energije ne sme ogrožati varnosti vlakov ali oseb (uporabnikov, delovnega osebja, okoliških prebivalcev in tretjih oseb).

2.2.2. Varstvo okolja

Delovanje sistemov za dobavo električne ali toplotne energije ne sme posegati v okolje prek določenih omejitev.

2.2.3. Tehnična združljivost

Sistemi za dobavo električne in toplotne energije, ki se uporabljajo, morajo:

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

- omogočati vlakom, da dosežejo določene stopnje učinkovitosti;

⎢ 96/48/ES

- biti združljivi z napravami za odjem na vlakih.

⎢ 2001/16/ES

- sistemi za dobavo električne energije morajo biti združljivi z napravami za odjem toka, ki so vgrajene v vlakih.

⎢ 2001/16/ES

2.3. Nadzor, vodenje in signalizacija

2.3.1. Varnost

Naprave in postopki za nadzor, vodenje in signalizacijo, ki se uporabljajo, morajo vlakom omogočiti, da vozijo s stopnjo varnosti, ustrezni ciljem za to omrežje. Sistemi za nadzor, vodenje in signalizacijo morajo zagotavljati varno vožnjo tudi vlakom, ki jim je dovoljeno voziti v slabših pogojih obratovanja.

2.3.2. Tehnična združljivost

Vsa nova infrastruktura in ves novi železniški vozni park, ki sta narejena ali razvita po sprejetju združljivih sistemov za nadzor, vodenje in signalizacijo, morata biti prilagojena uporabi teh sistemov.

Oprema za nadzor, vodenje in signalizacijo, ki je vgrajena v kabini strojevodje, mora pod posebnimi pogoji omogočati normalno obratovanje po celotnem vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne hitrosti.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

2.4. Vozni park

2.4.1. Varnost

Struktura voznega parka in povezave med vozili morajo biti zasnovane tako, da ob trčenju ali iztirjenju ščitijo prostore za potnike in kabino strojevodje.

Električna oprema ne sme ogrožati varnosti in delovanja naprav za nadzor, vodenje in signalizacijo.

Tehnike zaviranja in pri tem nastale obremenitve morajo ustrezati zasnovi tira, gradbenim objektom in signalnim sistemom.

Sprejeti je treba ukrepe za preprečevanje dostopa do komponent pod električno napetostjo, da ni ogrožena varnost ljudi.

V nevarnosti morajo naprave potnikom omogočati, da obvestijo strojevodjo, spremnemu osebju pa, da vzpostavi z njim stik.

Vrata za dostop morajo imeti odpiralni in zapiralni sistem, ki jamči varnost potnikov.

Zasilni izhodi morajo biti zagotovljeni in označeni.

Treba je predpisati ustrezne določbe, ki bodo upoštevale posebne varnostne pogoje v zelo dolgih predorih.

Na vlakih je obvezen zasilni sistem razsvetljave z zadovoljivo intenzivnostjo in trajanjem.

Vlaki morajo biti opremljeni z ozvočenjem, ki vlakovnemu osebju in zemeljski kontroli omogoča sporočanje informacij potnikom.

2.4.2. Zanesljivost in razpoložljivost

Zasnova najpomembnejše opreme, vozne, vlečne in zavorne opreme ter sistema za nadzor in vodenje mora vlaku omogočati, da v posebnih slabših razmerah nadaljuje vožnjo brez škodljivih posledic za opremo, ki ostane v obratovanju.

2.4.3. Tehnična združljivost

Električna oprema mora biti združljiva z delovanjem naprav za nadzor, vodenje in signalizacijo.

⎢ 2001/16/ES

Pri električni vleki morajo značilnosti sedanjih tokovnih odjemnikov vlakom omogočati vožnjo v sistemih za dobavo energije vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

Značilnosti železniškega voznega parka morajo omogočati vožnjo na vsaki progi, na kateri je predvideno njihovo obratovanje.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 21 in čl. 2, tč. 19

2.4.4. Spremljanje

Vlaki morajo biti opremljeni s snemalno napravo. Podatke, ki se zberejo s to napravo, in obdelavo informacij je treba uskladiti.

⎢ 2001/16/ES

2.5. Vzdrževanje

2.5.1. Zdravje in varnost

Tehnične naprave in postopki v vzdrževalnih centrih morajo zagotavljati varno obratovanje podsistema in ne smejo ogrožati zdravja in varnosti.

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

2.5.2. Varstvo okolja

Tehnične naprave in postopki v vzdrževalnih centrih ne smejo presegati dovoljenih vrednosti motenj za bližnje okolje.

2.5.3. Tehnična združljivost

⎢ 2001/16/ES

Naprave za vzdrževanje železniškega voznega parka za konvencionalne hitrosti morajo omogočati varno, zdravju neškodljivo in neoteženo obratovanje, kateremu je namenjen, na celotnem voznem parku.

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

2.6. Okolje

2.6.1. Zdravje

Delovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti mora ostati v okviru predpisanih stopenj hrupa-motenj.

2.6.2. Varstvo okolja

Delovanje vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti ne sme povzročati take stopnje tresenja tal, ki je nesprejemljiva za dejavnosti v bližnji okolici infrastrukture in ob običajnem nivoju vzdrževanja.

2.7. Delovanje

⎢ 2001/16/ES

2.6. Vodenje in upravljanje prometa

2.6.1. Varnost

⎢ 96/48/ES

Usklajenost predpisov za delovanje omrežja in usposobljenost strojevodij in vlakospremnega osebja mora zagotavljati varno mednarodno obratovanje.

⎢ 2001/16/ES

Uskladitev operativnih predpisov o obratovanju omrežja ter usposobljenost strojevodij in vlakovnega osebja in osebja v distribucijskih centrih morata zagotavljati varno obratovanje, pri čemer se upoštevajo različne zahteve v čezmejnem in domačem prometu.

Vzdrževalne dejavnosti in njihova pogostost, izobraževanje in usposobljenost osebja v vzdrževalnih in distribucijskih centrih ter sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga v distribucijskih in vzdrževalnih centrih vzpostavijo zadevna železniška podjetja, morajo zagotavljati visoko raven varnosti.

2.6.2. Zanesljivost in razpoložljivost

Vzdrževalne dejavnosti in njihova pogostost, izobraževanje in usposobljenost osebja v vzdrževalnih in distribucijskih centrih ter sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga v distribucijskih in vzdrževalnih centrih vzpostavijo zadevna železniška podjetja, morajo zagotavljati visoko raven zanesljivosti in razpoložljivosti.

2.6.3. Tehnična združljivost

Uskladitev operativnih predpisov o obratovanju omrežja ter usposobljenost strojevodij, vlakovnega osebja in osebja za upravljanje prometa morajo zagotavljati učinkovitost delovanja vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, pri čemer se upoštevajo različne zahteve v čezmejnem in domačem prometu.

2.7. Telematske aplikacije v tovornem in potniškem prometu

2.7.1. Tehnična združljivost

Bistvene zahteve za telematske aplikacije jamčijo minimalno kakovost prevoza potnikov in blaga, zlasti glede tehnične združljivosti.

Pri trem je treba zagotoviti:

- da se podatkovne baze, programska oprema in podatkovni komunikacijski protokoli izdelajo tako, da omogočajo maksimalno izmenjavo podatkov med različnimi aplikacijami in operaterji, pri čemer se izključijo zaupni komercialni podatki;

- lahek dostop do informacij za uporabnike.

2.7.2. Zanesljivost in razpoložljivost

Načini uporabe, upravljanje, ažuriranje in vzdrževanje teh podatkovnih baz, programske opreme in podatkovnih komunikacijskih protokolov morajo jamčiti učinkovitost teh sistemov in kakovost storitev.

2.7.3. Zdravje

Vmesniki med temi sistemi in uporabniki morajo izpolnjevati minimalna pravila glede ergonomije in varovanja zdravja.

2.7.4. Varnost

Pri shranjevanju ali prenosu z varnostjo povezanih informacij je treba zagotoviti zadovoljivo stopnjo integritete in zanesljivosti.

PRILOGA IV

SKLADNOST IN PRIMERNOST ZA UPORABO KOMPONENT INTEROPERABILNOSTI

⎢ 96/48/ES (prilagojeno)

IZJAVA ES

- o skladnosti

- o primernosti za uporabo

⎢ 2001/16/ES (prilagojeno)

1. KOMPONENTE INTEROPERABILNOSTI

ES-izjava velja za komponente interoperabilnosti, ki so pomembne za interoperabilnost vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti, kakor navaja člen 3. Te komponente interoperabilnosti so lahko:

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

1.1. Večnamenske komponente

To so komponente, ki niso posebne za železniški sistem in se lahko kot take uporabljajo na drugih področjih.

1.2. Večnamenske komponente s posebnimi značilnostmi

To so komponente, ki kot take niso posebne za železniški sistem, pri uporabi na področju železnic pa morajo pokazati posebno učinkovitost.

1.3. Posebne komponente

To so komponente, ki so posebne za uporabo na področju železnic.

2. PODROČJE UPORABE

ES-izjava zajema:

- bodisi oceno skladnosti komponente interoperabilnosti, ki jo opravi(-jo) priglašeni organ(-i) ločeno od tehničnih specifikacij, ki jih mora komponenta izpolnjevati;

- bodisi oceno/presojo o primernosti komponente interoperatibilnosti za uporabo, ki jo opravi(-jo) priglašeni organ(-i) v železniškem okolju in posebno, kadar gre za vmesnike, glede na tehnične specifikacije, zlasti funkcionalne, ki jih je treba preveriti.

Postopki ocenjevanja, ki jih uporabljajo priglašeni organi v fazi načrtovanja in proizvodnje, se bodo sklicevali na module, opredeljene v Sklepu 93/465/EGS v skladu s pogoji, navedenimi v TSI.

3. VSEBINA ES-IZJAVE

ES-izjava o skladnosti ali primernosti za uporabo in spremni dokumenti morajo imeti datum in podpis.

Ta izjava mora biti napisana v istem jeziku kakor navodila in mora vsebovati naslednje:

- sklicevanje na to direktivo;

- ime in naslov proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti (navesti firmo in polni naslov; pri pooblaščenem zastopniku navesti tudi firmo proizvajalca ali pogodbenika);

- opis komponente interoperabilnosti (znamka, vrsta itd.);

- opis postopka, ki se uporablja za pridobitev izjave o skladnosti in primernosti za uporabo (člen 13);

- vse ustrezne opise komponente interoperabilnosti, zlasti pogoje za uporabo;

- ime in naslov priglašenega(-ih) organa(-ov), ki je (so) sodeloval(-i) v postopku za pridobitev izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, ter datum certifikata o ocenjevanju skladnosti, po potrebi skupaj s trajanjem in pogoji veljavnosti certifikata;

- po potrebi sklicevanje na evropske specifikacije;

- navedba podpisnika, ki je pooblaščen za prevzem obveznosti v imenu proizvajalca, ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti.

⎢ 2001/16/ES

PRILOGA V

IZJAVA O VERIFIKACIJI PODSISTEMOV

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

? novo

ES-izjava o verifikaciji in spremna dokumentacija morata imeti datum in podpis.

Ta izjava mora biti napisana v istem jeziku kakor tehnična dokumentacija in mora vsebovati naslednje:

- sklicevanje na to direktivo;

- ime in naslov naročnika ? ali gradbenika ⎪ ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti (navesti firmo in popolni naslov; v primeru pooblaščenega zastopnika pa tudi naročnika podjetja ? ali gradbenika ⎪ ),

- kratek opis podsistema;

- ime in naslov priglašenega organa, ki je vodil postopek ES-verifikacije iz člena 18;

- sklicevanje na dokumente, vsebovane v tehnični dokumentaciji;

- vse začasne ali dokončne predpise, s katerimi morajo biti podsistemi v skladu, in zlasti po potrebi omejitve ali pogoje obratovanja;

- če je začasna: trajanje veljavnosti „ES“-izjave;

- navedba podpisnika.

⎢ 2001/16/ES

PRILOGA VI POSTOPEK VERIFIKACIJE ZA PODSISTEMOV

1. UVOD

⎢ 96/48/ES in 2001/16/ES

ð novo

ES-verifikacija je postopek, s katerim priglašeni organ na zahtevo naročnika ð ali gradbenika ï ali njunega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti preveri in potrdi, da je podsistem:

- v skladu s to direktivo;

- v skladu z drugimi predpisi, ki izhajajo iz Pogodbe,

in lahko začne obratovati.

2. FAZE

Verifikacija podsistema poteka v naslednjih fazah:

- celoten projekt,

- gradnja podsistema, zlasti dejavnosti nizke gradnje, izdelava komponent in celostne prilagoditve;

- končna verifikacija podsistema.

3. POTRDILO

Priglašeni organ, ki je odgovoren za ES-verifikacijo, izda certifikat o skladnosti, namenjen naročniku ð ali gradbeniku ï ali njunemu pooblaščenemu zastopniku s stalnim prebivališčem v Skupnosti, ta pa nato izda ES-izjavo o verifikaciji, namenjeno nadzornemu organu države članice, v kateri je podsistem vzpostavljen in/ali v kateri obratuje.

4. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA

Tehnična dokumentacija, ki je priložena izjavi o verifikaciji, mora vsebovati:

- za infrastrukture: gradbene projekte objektov, zapisi o odobritvi izkopov in ojačitev, poročila o preskušanju in kontroli betona;

- za druge podsisteme: splošne in podrobne načrte v skladu z izvedbo, sheme električnih in hidravličnih napeljav, stikalne sheme, opis sistemov za obdelavo podatkov in avtomatizacijo, priročnik za obratovanje in vzdrževanje itd.;

- seznam komponent interoperabilnosti, navedenih v členu 3, ki so vgrajene v podsistem;

- izvodi ES-izjave o skladnosti ali primernosti za uporabo, ki jih morajo imeti zgoraj navedene komponente v skladu s členom 13 te direktive, po potrebi skupaj z ustreznimi izračuni in izvodom zapisnikov o preskusih in pregledih, ki jih opravljajo priglašeni organi na podlagi splošnih tehničnih specifikacij;

- certifikat priglašenega organa, ki je pooblaščen za ES-verifikacijo, s katerim potrjuje skladnost načrta z določbami te direktive in s skupaj z ustreznimi izračuni, ki jih sopodpiše, ter navede pridržke, ki so bili izraženi med izvedbo del in niso bili odpravljeni; temu certifikatu morajo biti priložena tudi poročila o pregledih in revizijska poročila, ki jih izdela isti organ v okviru svojih nalog po oddelkih 5.3 in 5.4.

5. SPREMLJANJE

5.1. Namen spremljanja ES je zagotoviti, da se med proizvodnjo podsistema izpolnijo obveznosti, ki izhajajo iz tehničnega poročila.

5.2. Priglašeni organ, ki je pooblaščen za preverjanje proizvodnje, mora imeti stalen dostop do gradbišč, proizvodnih obratov, skladiščnih površin in po potrebi do naprav za montažo in preskušanje ter na splošno do vseh objektov, za katere meni, da so potrebni za izpolnjevanje svojih nalog. Naročnik ali ð gradbenik ali ï njun pooblaščeni zastopnik v Skupnosti mu mora poslati vse dokumente ali poskrbeti, da so mu poslani vsi za ta namen potrebni dokumenti ter zlasti izvedbeni načrti in tehnična dokumentacija za podsistem.

5.3. Priglašeni organ, ki je pooblaščen za preverjanje izvajanja, mora redno opravljati revizije, da se prepriča o skladnosti s to direktivo. Pooblaščenim za izvajanje mora predložiti revizijsko poročilo. Zahteva lahko, da je prisoten pri nekaterih gradbenih fazah.

5.4. Poleg tega lahko priglašeni organ opravi naključne obiske delovišča ali proizvodnih obratov. Med takimi obiski lahko opravi popolne ali delne revizije. Pooblaščenim za izvajanje mora izdati poročilo o pregledu in po potrebi revizijsko poročilo.

6. PREDLOŽITEV

Popolni tehnični spis, naveden v odstavku 4, se predloži naročniku ð ali gradbeniku ï ali njunemu pooblaščenemu zastopniku s stalnim prebivališčem v Skupnosti skupaj s certifikatom o skladnosti, ki ga izda priglašeni organ, pooblaščen za verifikacijo podsistema v stanju delovanja. Spis se priloži ES-izjavi o verifikaciji, ki jo naročnik ð ali gradbenik ï pošlje nadzornemu organu v zadevni državi članici.

Izvod spisa mora hraniti naročnik celotno obratovalno dobo podsistema. Spis se pošlje vsaki drugi državi članici na njeno zahtevo.

7. OBJAVA

Vsaki priglašeni organ mora redno objavljati ustrezne informacije o:

- prejetih zahtevkih za ES-verifikacijo,

- izdanih certifikatih o skladnosti;

- zavrnjenih certifikatih o skladnosti.

8. JEZIK

Dokumentacija in dopisi, ki se nanašajo na postopke ES-verifikacije, morajo biti napisani v uradnem jeziku države članice, v kateri ima sedež naročnik ð ali gradbenik ï ali njun pooblaščeni zastopnik v Skupnosti, ali v jeziku, ki ga Skupnost sprejema.

PRILOGA VII

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE UPOŠTEVATI ZA PRIGLASITEV ORGANOV

1. Organ, njegov direktor in osebje, pooblaščeno za izvajanje verifikacij, ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki sodelovati pri načrtovanju, proizvodnji, gradnji, trženju ali vzdrževanju komponent interoperabilnosti ali podsistemov ali pri njihovi uporabi. To ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med proizvajalcem ali gradbenikom in tem organom.

2. Organ in osebje, pooblaščeno za preglede, morata izvesti verifikacije z največjo možno strokovno vestnostjo in največjo možno tehnično primernostjo ter ne smeta biti pod pritiskom in prejemati spodbud, zlasti finančne narave, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunih pregledov, zlasti ne od oseb ali skupin oseb, na katere rezultati preverjanja vplivajo.

⎢ 2004/50/ES čl. 1, tč. 22 in čl. 2, tč. 20

Zlasti organ in osebje, pristojna za verifikacijo, morata biti funkcionalno neodvisna od organov, pristojnih za izdajo dovoljenj za začetek obratovanja v okviru te direktive, licenc v okviru Direktive Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu[30], varnostnih spričeval v okviru Direktive 2004/49/ES, in od organov, ki vodijo preiskave v primeru nesreč.

⎢ 2001/16/ES

3. Organ mora zaposlovati osebje in imeti sredstva, ki se zahtevajo za pravilno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z opravljanjem verifikacij; prav tako mora imeti dostop do opreme, ki je potrebna za izredne preglede.

4. Osebje, ki je pooblaščeno za preglede, mora imeti:

- primerno tehnično in poklicno izobrazbo;

- zadovoljivo znanje o predpisih v zvezi s pregledi, ki jih opravljajo, in zadostno prakso na tem področju;

- sposobnost izdati certifikate, zapisnike in poročila, ki so uradni zapis o opravljenih pregledih.

5. Neodvisnost osebja, ki je pooblaščeno za preglede, mora biti zajamčena. Nobena uradna oseba ne sme prejemati plačila niti na podlagi števila opravljenih pregledov niti na podlagi rezultatov teh pregledov.

6. Organ mora pridobiti zavarovanje civilne odgovornosti, razen če jo ureja država na podlagi nacionalnih predpisov ali če preglede neposredno opravi ta država članica.

7. Osebje organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar spoznajo med izvajanjem svojih dolžnosti na podlagi te direktive ali katere koli določbe nacionalnega predpisa, s katerim se ta direktiva izvaja (razen nasproti pristojnim upravnim organom države, v kateri te dejavnosti opravljajo).

ò novo

PRILOGA VIII

DOKUMENTACIJA ZA VLOŽITEV ZAHTEVKA ZA ODSTOPANJE

Ob vložitvi zahtevka za odstopanje države članice predložijo naslednje dokumente:

82. uradni dopis, v katerem sporočijo Komisiji predlagano odstopanje,

83. dokumentacijo, priloženo k dopisu, ki vsebuje najmanj:

84. opis del, blaga in storitev, na katera se nanaša odstopanje, s podrobno navedbo ključnih datumov, geografskega položaja ter delovnega in tehničnega področja,

85. natančen sklic na TSI ( ali njene dele), za katere se zahteva odstopanje,

86. natančen sklic in podrobnosti alternativnih določb, ki se bodo uporabile,

87. za zahtevke, predložene po členu 7(a), utemeljitev poznejše faze razvoja projekta,

88. utemeljitev odstopanja, vključno s poglavitnimi razlogi, ki so tehnične, ekonomske, tržne, operativne in/ali upravne narave,

89. vse ostale informacije, ki utemeljujejo zahtevo po odstopanju,

90. opis ukrepov, ki jih bo država članica sprejela za spodbujanje končne interoperabilnosti projekta. V primeru manjšega odstopanja ta opis ni potreben.

Dokumentacijo je treba predložiti na papirju in v elektronski obliki. Tako jo bo mogoče razdeliti med člane odbora.

⎡

PRILOGA IX

Del A

Direktive, ki se s temi spremembami razveljavijo (iz člena 31)

Direktiva Sveta 96/48/ES (UL L 235/1, 17.9.1996, str. 6.) |

Direktiva 2001/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 110, 20.4.2001, str. 1) |

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) | samo točka 60 Priloge III |

Direktiva 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 164, 30.4.2004) |

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo (iz člena 31)

Direktiva | Rok za prenos |

96/48/ES | 8. junij 1999 |

2001/16/ES | 20. april 2003 |

2004/50/ES | 30. april 2006 |

______________

PRILOGA X

PRIMERJALNA TABELA

Direktiva 96/48/ES | Direktiva 2001/16/ES | Ta direktiva |

člen 1(1) | člen 1(1) | člen 1(1) |

člen 1(2) | člen 1(2) | člen 1(2) |

- | člen 1(3) | člen 1(3) |

člen 2, uvodna izjava | člen 2, uvodna izjava | člen 2, uvodna izjava |

člen 2(a do l) | člen 2(a do l) | člen 2(a do l) |

člen 2(n) | člen 2(m) | člen 2(m) |

člen 2(o) | člen 2(n) | člen 2(n) |

člen 2(m) | člen 2(o) | člen 2(o) |

člen 2(p) | člen 2(p) | člen 2(p) |

- | - | člen 2(q, r in s) |

členi 3, 4 in 5 | členi 3, 4 in 5 | členi 3, 4 in 5 |

člen 6(1–8) | člen 6(1–8) | člen 6(1–8) |

- | - | člen 6(9) |

členi 7 –9 | členi 7 –9 | členi 7 –9 |

člen 10(1–3) | člen 10(1–3) | člen 10(1–3) |

- | člen 10(6) | člen 10(4) |

- | - | člen 10(5) |

členi 11 – 13 | členi 11 – 13 | členi 11 – 13 |

člen 14(1–5) | člen 14(1–5) | člen 14(1–5) |

- | - | člen 14(6–9) |

člena 15 in 16 | člena 15 in 16 | člena 15 in 16 |

člen 17 | člen 17 | člen 17(1) in (2) |

- | - | člen 17(3) |

člen 18(1–3) | člen 18(1–3) | člen 18(1–3) |

- | - | člen 18(4) in (5) |

člena 19 in 20 | člena 19 in 20 | člena 15 in 20 |

člen 21(1–4) | člen 21(1–4) | člen 21(1–4) |

člen 21a(1) | člen 22 | člen 22 |

člen 21a(2) | člen 21a | člen 21(5) |

člen 21b | - | - |

člen 21c | člen 21b | člen 21(6) |

člen 22 | člen 26 | člen 26 |

člen 22a | člen 24 | člen 24(1) in (2) |

- | - | člen 24(3) |

- | člen 23 | člen 23 |

- | člen 25 | člen 25 |

člen 23 | člen 27 | člen 27 |

člen 24 | člen 28 | člen 28 |

člen 25 | člen 29 | člen 29 |

člen 26 | člen 30 | člen 30 |

priloge I do VII | priloge I do VII | priloge I do VII |

- | - | priloge VIII do X |

________________

[1] UL C 89, 28.3.2000, str. 11.

[2] UL C 204, 18.07.2000, str. 13.

[3] UL C 317, 06.11.2000, str. 22.

[4] Avis du Parlement européen du 17 mai 2000 (JO C 59 du 23.2.2001, p. 106), position commune du Conseil du 10 novembre 2000 (JO C 23 du 24.1.2001, p. 15) in décision du Parlement européen du 13 février 2001.

[5] UL L 235, 17.9.1996, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 (UL L 164, 30.4.2004, str. 114).

[6] UL L 110, 20.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/50/ES.

[7] UL C 33, 8. 2. 1991, str. 1.

[8] UL L 237, 24. 8. 1991, str. 25.

[9] UL L 175, 5. 7. 1985, str. 40.

[10] Direktiva Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju (UL L 199, 9. 8. 1993, str. 84), kakor je bila nazadnje spremenjena z aktom o pristopu iz leta 1994.

[11] Sklep Sveta 93/465/EGS o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti in o pravilih za pritrditev in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi (UL L 220, 30. 8. 1993, str. 23).

[12] UL L 235, 17.9.1996, str. 6.

[13] Glej sklepe poročila Komisije Svetu in EP, sprejete…

[14] Smernice VPO 1996…

[15] UL L 237, 24.8.1991, str. 25.

[16] Direktiva Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov javnega naročanja naročnikov, ki delujejo na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 199, 9.8.1993, str. 84). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/4/ES (UL L 101, 1.4.1998, str. 1).

[17] Sklep Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov za ocenjevanje skladnosti ter pravilih za pritrjevanje in uporabo oznake skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehničnem usklajevanju (UL L 220, 30.8.1993, str. 23).

[18] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[19] UL L 164, 30.4.2004, str. 1.

[20] UL L 225, 12.8.1998, str. 27.

[21] Direktiva 2004/49/ES

[22] UL L 164, 30.4.2004, str. 44.

[23] UL L 75, 15.3.2001, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2002/844/ES (UL L 289, 26.10.2002, str. 30).

[24] UL L 110, 20.4.2001, str. 1.

[25] UL L 164, 30.4.2004, str. 114.

[26] 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

[27] Datum iz pododstavka 1 člena 27.

[28] UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 1346/2001/ES (UL L 185, 6.7.2001, str. 1).

[29] UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 1346/2001/ES (UL L 185, 6.7.2001, str. 1).

[30] UL L 143, 27.6.1995, str. 70. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2001/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 75, 15.3.2001, str. 26)