52006PC0760

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 4.12.2006

COM(2006) 760 konč.

2006/0253 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o posrednih davkih na zbiranje kapitala

(preoblikovana različica)

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

POVZETEK

Ta predlog se nanaša na preoblikovanje Direktive Sveta 69/335/EGS[1]. Cilj predloga je poenostaviti zelo zapleten del zakonodaje Skupnosti, postopno odpraviti dajatev na kapital, ki velja za precejšnjo oviro pri razvoju družb v EU, in zaostriti prepoved uvajanja ali obračunavanja drugih podobnih davkov.

Direktiva ureja obračunavanje posrednih davkov na zbiranje kapitala. Ko je bila sprejeta, je bil njen cilj:

a) uskladiti davke na zbiranje kapitala, tako glede na strukturo kot tudi glede na stopnjo;

b) preprečiti, da bi države članice uvajale ali obračunavale druge podobne davke.

Direktiva je bila prvič spremenjena leta 1973 z direktivama 73/79/EGS[2] in 73/80/EGS[3], s katerima sta bili določeni normalna stopnja dajatve na kapital v višini 1 % in znižana stopnja za določene dejavnosti na področju preoblikovanja družb v višini 0 % do 0,5 %. Leta 1974 je bila Direktiva nadalje spremenjena z Direktivo 74/553/EGS[4], ki je jasno opredelila dejansko vrednost deležev družbe kot minimalne osnove za obdavčitev. Nazadnje je bilo leta 1985 z Direktivo 85/303/EGS[5] potrjeno, da je treba dajatev na kapital zaradi njenih škodljivih gospodarskih učinkov popolnoma odpraviti. Vendar je bila izguba prihodka, ki bi jo taka sprememba povzročila, za nekatere države članice nesprejemljiva, tako da so države članice dobile možnost, da transakcije oprostijo dajatve ali da obračunajo davek po enotni stopnji, ki ne presega 1 %. Implicitna obveznost mirovanja je preprečevala, da bi države članice obračunavale dajatev na kapital po tem, ko so jo prenehale uporabljati.

Po letu 1985 se kaže trend odpravljanja dajatve na kapital. Zaradi škodljivih gospodarskih učinkov je dajatev na kapital odpravilo veliko držav članic. Združeno kraljestvo jo je odpravilo leta 1988, Nemčija in Francija leta 1992, Danska leta 1993, Italija pa leta 2000. V zadnjem času so dajatev na kapital odpravile Irska s 7. decembrom 2005 ter Belgija in Nizozemska s 1. januarjem 2006. Tako jo od 25 držav članic obračunava samo še sedem držav (Grčija, Španija, Ciper, Luksemburg, Avstrija, Poljska in Portugalska). Poljska in Portugalska jo obračunavata že po stopnji 0,5 % ali manj, Ciper pa po stopnji 0,6 %. V ostalih štirih državah članicah je stopnja dajatve na kapital 1,0 %.

V Lizboni si je EU zadala strateški cilj, da bo zgradila najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, v katerem bo mogoča trajnostna gospodarska rast s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. V tem preoblikovanju se v skladu z Lizbonsko strategijo predlagata omejitev stopnje na 0,5 % do leta 2008 in postopna odprava dajatve na kapital po letu 2010. Leto 2010 se zdi primeren čas za odpravo dajatve na kapital. Do takrat bodo imele države članice na voljo 25 let za prilagoditev davčne ureditve, da bi pripravile vse potrebno za odpravo dajatve.

Preoblikovana direktiva je razdeljena na dva dela, tako da odraža okoliščine, v katerih se dejansko uporablja, in upošteva, da je bil po spremembi iz leta 1985 namen Direktive odpraviti dajatev na kapital. Prvi del vsebuje glavne določbe, ki prepovedujejo obračunavanje dajatve na kapital in drugih podobnih davkov. Drugi del vsebuje posebne določbe o obračunavanju dajatve na kapital, ki se uporabljajo za tiste države članice, ki v obdobju postopnega odpravljanja še naprej obračunavajo dajatev na kapital. Ko bodo vse države članice odpravile dajatev na kapital, bo postal drugi del Direktive zastarel, prvi del pa se bo še naprej uporabljal.

Države članice so bile glede predlaganih sprememb vprašane za mnenje na tehnični ravni. Zaključki posvetovanja potrjujejo, da je treba Direktivo preoblikovati, da bi postale njene določbe bolj jasne, in da je treba dajatev na kapital v idealnem primeru postopoma odpraviti.

RAZLAGA ČLENOV

VSEBINA

Člen 1 vključuje nov uvod, ki pojasnjuje predmet Direktive. V skladu s tem členom Direktiva ureja obračunavanje posrednih davkov glede vložkov kapitala pri kapitalskih družbah, prestrukturiranje, v katerega so vključene kapitalske družbe, ter izdajanje določenih vrednostnih papirjev in zadolžnic. Čeprav je ta člen nov, ne pomeni bistvene spremembe Direktive, saj so podatki, ki jih navaja, povzeti po prejšnjih členih 10 in 11.

KAPITALSKA DRUžBA

Člen 2 je v glavnem enak prejšnjemu členu 3. Opredeljuje kapitalske družbe, za katere se Direktiva uporablja. Opredelitev „kapitalska družba“ ostaja v glavnem nespremenjena, seznam družb, ustanovljenih po nacionalni zakonodaji držav članic, iz prejšnjega člena 3(1)(a) pa je zaradi svoje dolžine in tehnične narave naveden ločeno v Prilogi I.

Da se zagotovi doslednost terminologije, se splošno rabljena referenca „družba, združenje ali pravna oseba“ nadomesti s „kapitalska družba“ v celotni Direktivi, tj. v členu 3(e), členu 3(f), členu 5(1)(c), členu 5(1)(d)(ii), členu 6(1)(b) in (c) ter členu 6(2).

Člen 2(2) ustreza prvemu stavku prejšnjega člena 3(2) in ostaja nespremenjen. Namen člena 2(2) je preprečiti, da bi se zaradi izbire določene pravne oblike dejavnosti, ki so v bistvu enakovredne, davčno obravnavale na različen način.

Drugi stavek prejšnjega člena 3(2) se zaradi redakcijskih razlogov prestavi v člen 9. V skladu s to določbo državam članicam za namene obračunavanja dajatve na kapital nekaterih subjektov ni treba obravnavati kot kapitalskih družb. Ker se ta izjema uporablja samo v primerih, ko se dajatev na kapital lahko obračunava, je ta določba bolj primerna za poglavje III Direktive.

VLOžKI KAPITALA

Člen 3 uvaja nov izraz „vložki kapitala“, pri tem pa navaja transakcije, pri katerih se Direktiva uporablja. Vse te transakcije vključujejo prenos kapitala ali sredstev kapitalski družbi ali pa povzročajo dejansko povečanje kapitala ali sredstev družbe. Na splošno so identične transakcijam iz prejšnjega člena 4(1) in (2). Vendar so določene dejavnosti na področju prestrukturiranja, ki jih je urejal prejšnji člen 4(1), zdaj opredeljene ločeno v členu 4, tako da uvodni del člena 3 pomeni bistveno spremembo.

Določbe prejšnjega člena 4, ki obravnavajo dajatev na kapital, so sedaj vključene v člen 10, saj so pomembne le za države članice, ki še naprej obračunavajo dajatev na kapital. Vložki kapitala iz točk (a) do (d) člena 3 ustrezajo transakcijam iz točk (a) do (d) prejšnjega člena 4(1). Točki (e) in (f) člena 3 obravnavata prenos sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe iz tretje države v državo članico. Ti točki ustrezata točkam (e) in (f) prejšnjega člena 4(1), razen pogoja, da kapitalska družba v zadevni državi članici velja za kapitalsko družbo. Ker je ta pogoj pomemben samo za države članice, ki obračunavajo dajatev na kapital, ga je mogoče zdaj izpeljati iz člena 9.

Točki (g) in (h) prejšnjega člena 4(1) o prenosu sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža nekaterih subjektov med državami članicami se črtata, da se poenostavi opredelitev vložkov kapitala. To predstavlja temeljito spremembo, saj so bili zadevni prenosi prej zavezani dajatvi na kapital. Vendar je treba opozoriti, da imajo te določbe precej omejeno področje uporabe. Prvič, nanašajo se samo na prenos sedeža dejanske uprave subjekta iz člena 2(2) ali registriranega sedeža subjekta iz člena 2(2), ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, iz ene države članice v drugo. Drugič, uporabljajo se samo, če zadevni dve državi članici zares obračunavata dajatev na kapital. Zadevni subjekt mora poleg tega veljati za kapitalsko družbo v državi članici, kamor se sedež prenese, ne pa v državi članici, od koder se prenese. Prenosi iz prejšnjih točk (g) in (h) so zdaj vključeni v člen 5(1)(d)(ii), kar pomeni, da ni mogoče obračunati posrednega davka.

Točki (g) do (j) člena 3 ustrezata točkam (a) do (d) prvega odstavka prejšnjega člena 4(2) in ostajata nespremenjeni.

Drugi pododstavek prejšnjega člena 4(2) Grčiji dovoljuje, da določi, katere izmed transakcij, naštetih v prejšnjem členu 4, bo zavezala dajatvi na kapital. Grčija je to storila, zato se ta določba črta.

PRESTRUKTURIRANJE

Člen 4 določa, da določene dejavnosti na področju „prestrukturiranja“ ne veljajo za vložek kapitala, kot ga določa člen 3. V skladu z obstoječo določbo, tj. prejšnjim členom 4, Direktivo ureja prestrukturiranje le, če to vključuje povečanje kapitala ali sredstev zadevne kapitalske družbe (glej zadevo C-152/97[6]). Tako povečanje se na podlagi opredelitve prestrukturiranja iz člena 4 ne zahteva več, tako da se Direktiva uporablja za tako prestrukturiranje ne glede na to, ali je njegova posledica povečanje kapitala ali ne. Ta sprememba je bistvena, saj razširja področje uporabe Direktive.

Prestrukturiranje iz člena 4 vključuje dve vrsti združitve: (a) združitve, ki so posledica vložka sredstev, in (b) združitve, ki so posledica izmenjave delnic. V obeh primerih je pogoj, da vsaj del plačila predstavljajo vrednostni papirji, ki pomenijo kapital družbe prevzemnice. Opredelitev prestrukturiranja načeloma izhaja iz prejšnjega člena 7(1), kot ga spreminja Direktiva 85/303/EGS.

Besedilo prejšnjega člena 7(1) določa sprememba iz leta 1985, ki je implicitno razveljavila in nadomestila prejšnji člen 7(1)(b) in (bb). V skladu s prejšnjim členom 7(1) države članice oprostijo dajatve na kapital tiste transakcije, ki so bile 1. julija 1984 oproščene ali obdavčene po stopnji 0,50 % ali manj. Te transakcije predstavljata dve vrsti združitve iz prejšnjega člena 7(1)(b) in (bb). Zaradi obveznosti mirovanja sta prejšnji točki (b) in (bb) še vedno odločilnega pomena za razlago Direktive, zato se ponovno vključita, in sicer v člen 4.

Prestrukturiranje iz člena 4(a) načeloma ustreza tistemu iz prejšnjega člena 7(1)(b), tj. prestrukturiranju, v okviru katerega kapitalske družbe vsa svoja sredstva in obveznosti ali del svojega poslovanja prenesejo na druge kapitalske družbe. Besedilo člena 4(a) se rahlo razlikuje od besedila prejšnjega člena 7(1)(b). Besedilo „delov svojega poslovanja“ se na primer sedaj glasi „vej dejavnosti“ zaradi obrazložitve Sodišča v zvezi s prejšnjim členom 7(1)(b) in (bb) v zadevi C-164/90[7]. Sodišče je v točki 22 obrazložitve navedlo:

„Iz besedila člena 7(1)(b) in zlasti sklicevanja na koncept ‚sredstva in obveznosti‘, ki ga vsebuje, je jasno razvidno, da se člen nanaša na primer, ko ena družba prenese na drugo različne elemente, ki sestavljajo celoto, ki lahko deluje neodvisno, ne glede na to, ali predstavljajo celoto ali del njenih sredstev in obveznosti.“

Zaradi uporabe izraza „veje dejavnosti“ je besedilo tudi usklajeno s terminologijo iz člena 2(i) Direktive 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami[8].

Besedilo člena 4(a) je drugačno tudi kar zadeva plačilo. V skladu s prejšnjim členom 7(1)(b) plačilo načeloma predstavlja izključno razporeditev deležev družbe prevzemnice, čeprav se lahko v nekaterih državah članicah sprejme plačilo, katerega del je plačilo v gotovini, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti delnic. V skladu s členom 4(a) se lahko sprejme večje plačilo v gotovini, saj morajo vrednostni papirji predstavljati le del plačila za prenos. Te spremembe, ki poenostavljajo opredelitev prestrukturiranja, so bistvene spremembe.

Prestrukturiranje iz člena 4(b) načeloma ustreza tistemu iz prejšnjega člena 7(1)(bb), tj. prestrukturiranju, v okviru katerega kapitalska družba pridobi deleže, ki pomenijo vsaj 75 % emisijskega osnovnega kapitala druge kapitalske družbe. Vendar je besedilo člena 4(b) spremenjeno, v kolikor določa, da morajo pridobljeni deleži predstavljati večino glasovalnih pravic. Novo besedilo je skladno s terminologijo iz Direktive 90/434/EGS. Poleg tega člen 4(b) določa, da mora plačilo le delno vključevati vrednostne papirje družbe prevzemnice, medtem ko prejšnji člen 7(1)(bb) določa, da morajo plačilo načeloma predstavljati izključno taki vrednostni papirji. Razen tega se petletno obdobje za izterjavo iz drugega pododstavka prejšnje točke (bb) ne uvede ponovno. Te spremembe, ki poenostavljajo opredelitev prestrukturiranja, so bistvene spremembe.

TRANSAKCIJE, NA KATERE SE NE OBRAčUNAVA POSREDNI DAVEK

Člen 5 vsebuje najpomembnejšo določbo Direktive, da države članice kapitalskih družb ne smejo zavezati nobeni obliki posrednih davkov na zbiranje kapitala. Člen deloma temelji na splošni prepovedi iz prejšnjega člena 10, ki določa, da kapitalske družbe in subjekti, ki veljajo za kapitalske družbe, z izjemo dajatve na kapital ne smejo biti v zvezi z zbiranjem kapitala zavezani nobenemu davku. Vendar je prepoved iz člena 5 obsežnejša kot tista iz prejšnjega člena 10, saj prepoveduje tudi dajatev na kapital. Zaradi tega pomeni bistveno spremembo.

Člen 5(1)(a)–(c) ustreza prejšnjemu členu 10(a)–(c). Člen 5(1)(d) ustreza prejšnjemu členu 4(3), vendar je področje uporabe člena 5(1)(d)(ii) širše kot področje uporabe prejšnjega člena 4(3)(b). Člen 5(1)(d)(ii) eksplicitno določa, da prenos sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe iz ene države članice v drugo ne sme biti zavezan posrednemu davku, v skladu s prejšnjim členom 4(3)(b) pa so taki prenosi oproščeni le, če zadevni subjekt za namene obračunavanja dajatve na kapital v obeh državah članicah velja za kapitalsko družbo. Novo besedilo iz člena 5(1)(d)(ii) odraža črtanje prejšnjega člena 4(1)(g) in (h).

Člen 5(1)(e) je nov in določa, da prestrukturiranje iz člena 4 ni posredno obdavčeno. Po eni strani prestrukturiranje, ki ga je urejal prejšnji člen 7(1)(b), sedaj člen 4(a), od spremembe iz leta 1985 ni zavezano dajatvi na kapital. Po drugi strani pa so države članice, ki so 1. julija 1984 (ali na dan pristopa) obračunavale dajatev na kapital na prestrukturiranje iz prejšnjega člena 7(1)(bb), zdaj člena 4(b), po običajni stopnji, s tem lahko nadaljevale v skladu s prejšnjim členom 7(1). Ta možnost ne obstaja več, saj prestrukturiranje ne spada med transakcije, ki se lahko zavežejo dajatvi na kapital. Člen 5(1)(e) zato pomeni bistveno spremembo, ki zadeva države članice, ki trenutno obračunavajo dajatev na kapital na zadevno prestrukturiranje.

Nekatere dejavnosti na področju prestrukturiranja, ki so zdaj vključene v člen 4, namreč združitve, ki ne povzročajo povečanja kapitala, prej niso sodile na področje uporabe Direktive, tako da so imele države članice proste roke pri obračunavanju posrednih davkov na tako prestrukturiranje. V skladu s členom 5(1)(e) to ni več mogoče. To pomeni bistveno spremembo, ki zadeva vse države članice, ki trenutno obračunavajo posredne davke na prestrukturiranje, ki ne povzroča povečanja kapitala.

Člen 5(2) ustreza prejšnjemu členu 11 in ostaja nespremenjen. Člen 5(2) prepoveduje obdavčitev nekaterih dejavnosti, katerih posledica so sicer lahko transakcije, ki so zavezane dajatvi na kapital.

DAJATVE IN DAVEK NA DODANO VREDNOST

Člen 6 navaja izključno dajatve in davke, ki jih lahko države članice obračunajo na transakcije iz člena 5. Člen 6 ustreza prejšnjemu členu 12 in ostaja nespremenjen, razen nekaterih redakcijskih sprememb.

OBRAčUNAVANJE DAJATVE NA KAPITAL V NEKATERIH DRžAVAH čLANICAH

Člen 7 izraz „dajatev na kapital“ opredeljuje kot dajatev, ki se obračuna kapitalskim družbam na vložke kapitala. Ta določba deloma ustreza prejšnjemu členu 1.

V skladu s členom 5 se dajatev na kapital načeloma ne obračunava. Kljub temu člen 7 določa, da lahko nekatere države članice v omejenem obdobju obračunavajo dajatev na kapital. Ta določba, ki deloma temelji na prejšnjem členu 7(2), vsebuje nekatere bistvene spremembe.

Dajatvi na kapital se lahko zavežejo samo transakcije iz člena 5(1)(a), tj. vložki kapitala. To pomeni, da prestrukturiranje take vrste, kot ga določa člen 4(b), ni več zavezano dajatvi na kapital.

Države članice, ki so 1. januarja 2006 dejansko obračunavale dajatev na kapital, lahko to še naprej počnejo. Določen je fiksen datum, da bi se jasno opredelilo, da sedanja situacija pomeni mirovanje, saj dajatev na kapital obračunava samo 7 od 25 držav članic. Določba zagotavlja, da države članice, ki na navedeni datum niso obračunavale dajatve na kapital ali so z obračunavanjem prenehale po tem datumu, dajatve ne morejo ponovno uvesti. Dejansko se namen Direktive, zlasti kakor je bila spremenjena leta 1985, razlaga tako, da že vsebuje implicitno obveznost mirovanja. Zato je generalni pravobranilec Fennelly v svojem mnenju v zadevi C-350/98 jasno navedel, da države članice nimajo pravice uvajati novih dajatev na kapital na transakcije iz Direktive, potem ko so se že odločile, da tega ne bodo storile. Sodišče je pri svoji sodbi z dne 11. novembra 1999[9] upoštevalo to obrazložitev. Splošna obveznost mirovanja iz člena 7 konsolidira implicitno obveznost mirovanja ter nadomešča obveznost mirovanja iz prejšnjega člena 4(2) in prejšnjega člena 8.

Člen 7 zahteva tudi odpravo dajatve na kapital.

STOPNJA DAJATVE NA KAPITAL

Člen 8 določa, da se dajatev na kapital obračunava po enotni stopnji. Ta določba je nespremenjena in ustreza prejšnjemu členu 7(2). Člen 8 določa tudi, da stopnja dajatve na kapital ne sme preseči stopnje, ki so jo države članice uporabljale 1. januarja 2006, in da v nobenem primeru ne sme preseči 1 %. Za države članice, ki so 1. januarja 2006 obračunavale dajatev na kapital po stopnji 1 %, ta določba pomeni, da lahko to stopnjo uporabljajo še naprej in da je njihova najvišja stopnja 1 %. Za države članice, ki so na ta dan uporabljale stopnjo, ki je nižja od 1 %, člen 8 pomeni, da lahko to stopnjo ohranijo in da bo veljala tudi za njihovo individualno najvišjo stopnjo. Tako lahko države članice, ki so 1. januarja 2006 obračunavale dajatev po stopnji 0,5 %, davke še naprej obračunavajo po tej stopnji.

Če se država članica odloči, da bo dajatev obračunavala po stopnji, ki je nižja od njene individualne najvišje stopnje na dan 1. januar 2006, ne sme ponovno uvesti višje stopnje.

Obveznosti mirovanja iz člena 8 so bistvene spremembe, saj prejšnji člen 7(2) povišanja stopnje ne prepoveduje izrecno, dokler ta ne preseže najvišje stopnje. V vsakem primeru v skladu s sedanjo direktivo implicitna obveznost mirovanja državam članicam preprečuje, da bi zvišale dajatev.

Člen 8 določa tudi, da najvišja stopnja v obdobju do 31. decembra 2007 ne sme presegati 1 %, v obdobju do 31. decembra 2009 pa ne 0,5 %. Meja 0,5 % za stopnjo dajatve je nova in pomeni bistveno spremembo, saj je v prejšnjem členu 7(2) najvišja stopnja 1 %.

IZKLJUčITEV NEKATERIH SUBJEKTOV IZ PODROčJA UPORABE

V skladu s členom 9 se lahko države članice odločijo, ali subjekti iz člena 2(2) za namene obračunavanja dajatve na kapital veljajo za kapitalske družbe ali ne. Ta določba ustreza drugemu stavku prejšnjega člena 3(2) in ostaja nespremenjena.

TRANSAKCIJE, KI SO ZAVEZANE DAJATVI NA KAPITAL, IN DELITEV PRAVICE DO OBDAVčITVE

Člen 10 združuje prejšnji člen 2 o delitvi pravice do obdavčitve in prejšnji člen 4, ki razlikuje med transakcijami, ki morajo biti zavezane dajatvi na kapital, in transakcijami, ki so ji lahko zavezane. V skladu s členom 10 se dajatev na kapital obračunava kapitalski družbi, ki prejme zadevni vložek kapitala. Člen 10 določa tudi, da dajatev na kapital obračunava samo država članica, kjer je v trenutku, ko pride do vložka kapitala, sedež dejanske uprave kapitalske družbe. Ta določba ustreza prejšnjemu členu 2(1) in ostaja nespremenjena. Kot je razvidno iz te določbe, se dajatev na kapital v Skupnosti obračuna samo enkrat, če sploh. Če tako vložek kapitala spada na področje uporabe člena 10 in ima država članica pravico obračunati dajatev na kapital, je druga država članica za ta vložek kapitala ne more obračunati. V skladu s tem tudi v primeru, da država članica v okviru svoje jurisdikcije ne obračuna dajatve na kapital, do tega davka ni upravičena nobena druga država članica.

Člen 10(1) ustreza prejšnjemu členu 2(1) in prejšnjemu členu 4(1)(a) do (f) ter ostaja nespremenjen. Člen 10(2) ustreza prejšnjima členoma 2(1) in 4(2) ter ostaja nespremenjen. Člen 10(3) in (4) ustreza prejšnjemu členu 2(2) in (3) ter ostaja nespremenjen.

OSNOVA ZA ODMERO DAJATVE NA KAPITAL

Člen 11 določa osnovo za odmero dajatve na kapital. Ustreza prejšnjima členoma 5(1) in 5(2) ter ostaja nespremenjen. Vsebina prejšnjega člena 5(3) je vključena v člen 12(1), saj se nanaša na izključitev iz osnove za odmero.

IZKLJUčITEV IZ OSNOVE ZA ODMERO DAJATVE NA KAPITAL

Člen 12(1) določa, da v primeru povečanja kapitala osnova za odmero ne vključuje zneskov, na katere je bila dajatev na kapital že obračunana, da bi se tako izognili dvojni obdavčitvi. Člen 12(1) ustreza prejšnjemu členu 5(3) in ostaja nespremenjen.

V skladu s členom 12(2) lahko država članica iz osnove za odmero dajatve na kapital izključi kapital, ki ga vloži član z neomejeno odgovornostjo. Če pa se delež družbenika z neomejeno odgovornostjo spremeni v delež družbenika z omejeno odgovornostjo, ker postane odgovornost družbenika omejena, je treba dajatev na kapital plačati. Člen 12(2) ustreza prejšnjemu členu 6(1) in (2) ter ostaja nespremenjen, edino prva in druga alinea prejšnjega člena 6(2) se črtata. Ti dve alinei se nanašata na obdavčitev prenosa sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe. Črtata se zaradi spremenjenega člena 5(1)(d)(ii), v skladu s katerim taki prenosi niso zavezani dajatvi na kapital.

Prvi in drugi pododstavek prejšnjega člena 7(1) sta zdaj vključena v člen 4 in člen 5(1)(e). Tretji pododstavek prejšnjega člena 7(1), ki Grčiji dovoljuje, da sama določi, ali bo določene dejavnosti na področju preoblikovanja družb zavezala dajatvi na kapital, se črta. Določba se ne uporablja več. Vsebina prejšnjega člena 7(2) je vključena v člena 7 in 8.

Člen 12(3) določa, da se lahko pri povečanju kapitala po zmanjšanju kapitala družbe zaradi izgub ta del povečanja izključi iz osnove za odmero dajatve na kapital. Člen 12(3) ustreza prejšnjemu členu 7(3) in ostaja nespremenjen.

OPROSTITVE DAJATEV NA VLOžKE KAPITALA ZA DOLOčENE KAPITALSKE DRUžBE

V skladu s členom 13 lahko države članice oprostijo dajatve na kapital vložke kapitala pri določenih kapitalskih družbah, ki opravljajo javne storitve. Prvi pododstavek člena 13 ustreza prejšnjemu členu 8 in ostaja nespremenjen. Drugi pododstavek člena 13 se nanaša na obračunavanje dajatve na kapital podružnici kapitalske družbe, ki opravlja javne storitve, če sta registrirani sedež in sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi. V skladu s to določbo morajo države članice oprostiti dajatve tudi vložke kapitala zadevnim podružnicam, če se odločijo, da bodo oprostile vložke iz prvega pododstavka. Namen določbe je zagotoviti, da se dejavnosti, ki so enakovredne z ekonomskega stališča, dejansko tudi obravnavajo enakovredno. Določba je nova in pomeni bistveno spremembo.

POSTOPEK ODSTOPANJA

Člen 14 se nanaša na postopek odstopanja in ustreza prejšnjemu členu 9. Vendar v skladu s členom 14 odstopanje od določb te direktive s povečanjem stopnje dajatve na kapital ni več mogoče. To pomeni bistveno spremembo. Treba je opozoriti, da se do zdaj postopek odstopanja ni uporabljal pogosto in da trenutno ni odstopanj v zvezi s povečanjem stopnje.

Prejšnji člen 10 je sedaj člen 5(1), prejšnji člen 11 je člen 5(2), prejšnji člen 12 je člen 6, prejšnja člena 13 in 14 pa sta člen 15.

PRENOS, RAZVELJAVITEV, ZAčETEK VELJAVNOSTI IN NASLOVNIKI

Členi 15, 16, 17 in 18 o prenosu, razveljavitvi, začetku veljavnosti in naslovnikih so standardni členi.

SEZNAM DRUžB IZ čLENA 2(1)(A)

V Prilogi I so naštete nekatere družbe, ustanovljene po nacionalni zakonodaji držav članic. Seznam načeloma ustreza seznamu družb iz prejšnjega člena 3(1)(a). Vendar je seznam nepopoln, tako da je bil spremenjen. Sedaj vključuje tudi sklicevanje na družbe, ki so ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE)[10]. Vključuje tudi družbe, ustanovljene po nacionalni zakonodaji Estonije in Litve. Tudi seznam družb, ustanovljenih po nacionalni zakonodaji Nizozemske, je posodobljen.

Družbe, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) [11], niso vključene v seznam, ker SCE za razliko od SE nimajo nujno oblike kapitalske družbe v vseh državah članicah. Če ima SCE obliko kapitalske družbe, spada v opredelitev iz člena 2.

JEZIKOVNI POPRAVKI

V nekaterih jezikovnih različicah Direktive so možni jezikovni popravki.

69/335/EGS (prilagojeno)

2006/0253 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o posrednih davkih na zbiranje kapitala

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 99 √ 93 in 100 √ 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[12],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[13],

ob upoštevanju mnenja √ Evropskega Eekonomsko-socialnega odbora[14],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Direktiva Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala[15] je bila že večkrat temeljito spremenjena[16]. Ker so predvidene nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti preoblikovati.

69/335/EGS, uvodna izjava (1) (prilagojeno)

Cilj Pogodbe je ustvariti gospodarsko unijo s podobnimi značilnostmi, kakor jih ima notranji trg, pospeševanje prostega pretoka kapitala pa je eden od bistvenih pogojev za doseganje tega cilja;

69/335/EGS, uvodni izjavi (2) in (8) (prilagojeno)

ð novo

2. Posredni davki na zbiranje kapitala, uveljavljeni v državah članicah, in sicer dajatev, ki se obračunava družbam na vložeke kapitala √ , v nadaljnjem besedilu „dajatev na kapital“, Õin kolkovina na vrednostne papirje√ in dajatev na prestrukturiranje povzročajo diskriminacijo, dvojno obdavčenje in neskladja, ki so v nasprotju s prostim pretokom kapitala ð , ne glede na to, ali te operacije dejavnosti vključujejo povečanje kapitala ï. √ Isto velja za druge posredne davke z enakimi značilnostmi, kakor jih imata dajatev na kapital in kolkovina na vrednostne papirje.

3. in ki jih je pPosledično je √ v interesu notranjega trga, da se zakonodaja o posrednih davkih na zbiranje kapitala uskladi, da se bo Õtreba odstraniti z uskladitvijo √ v največji možni meri odpravilo dejavnike, ki ð lahko izkrivljajo pogoje konkurence ali ï √ ovirajo prosto gibanje kapitala.

69/335/EGS, uvodna izjava (3) (prilagojeno)

Usklajevanje takih davkov na zbiranje kapitala mora biti urejeno tako, da se kar najbolj zmanjšajo proračunske posledice za države članice.

85/303/EGS, uvodna izjava (2)

4. Gospodarski učinki dajatve na kapital so škodljivi za prestrukturiranje in razvoj podjetij. Taki učinki so še zlasti škodljivi v sedanjih gospodarskih razmerah, v katerih je nujno potrebno dati prednost spodbudnim naložbam.

85/303/EGS, uvodna izjava (3) (prilagojeno)

ð novo

5. Najboljša rešitev za doseganje teh ciljev bi bila ð Zato je primerno ï odprava odpraviti dajatve na kapital.

6. Vendar so izgube prihodka, ki bi ga povzročilo √ takojšnje izvajanje takega ukrepa, za nekatere države članice √ , ki trenutno uporabljajo dajatev na kapital, nesprejemljive. Zato morajo imeti je treba dati √ te državeam članiceam ð v omejenem obdobju ï možnost, da ð še naprej ï oprostijo ali zavežejo dajatvi na kapital vse transakcije ali del √ zadevnih transakcij, ki sodijo v njeno področje, pri čemer je razumljivo, da se mora v isti državi članici davek obračunati po enotni davčni stopnji. ð Če se država članica odloči, da ne bo obračunavala dajatve na kapital za vse transakcije ali del transakcij v okviru te direktive, ne sme imeti možnosti, da bi te dajatve ponovno uvedla. ï

ò novo

7. Primerno je, da se najvišja stopnja dajatve na kapital, ki se uporablja v državah članicah, ki še naprej obračunavajo dajatev na kapital, do leta 2008 zniža in da se najkasneje do leta 2010 odpravi.

69/335/EGS, uvodna izjava (4) (prilagojeno)

Obračunavanje kolkovine v državi članici na vrednostne papirje drugih držav članic, ki so uvedeni ali izdani na njenem ozemlju, je v nasprotju z zamislijo o skupnem trgu, ki ima značilnosti notranjega trga. Poleg tega je postalo očitno, da je ohranjanje kolkovine na izdajo vrednostnih papirjev za notranja posojila in uvedbo ali izdajo tujih vrednostnih papirjev na trgu države članice z gospodarskega stališča nezaželeno in ni v skladu s trenutnim razvojem davčne zakonodaje držav članic na tem področju.

69/335/EGS, uvodna izjava (6) (prilagojeno)

8. Zamisel o skupnem √ notranjem trgu, ki ima značilnosti notranjega trga, pomeni, da naj bi se dajatev na zbiranje kapitala družbe na skupnem √ notranjem trgu √ ne bi obračunala samo √ več kot enkrat. √ Če tako država članica, ki ima pravico do obdavčevanja, ne obračunava dajatve na kapital pri nekaterih ali vseh transakcijah v okviru te direktive, nobena druga država ne sme uveljavljati pravice do obdavčevanja v zvezi s temi transakcijami. njena raven pa naj bi bila enaka v vseh državah članicah, da ne bo v nasprotju s pretokom kapitala.

ò novo

9. Primerno je, da se v primerih, ko države članice še naprej obračunavajo dajatev na kapital, ohranijo strogi pogoji, zlasti kar zadeva oprostitve in znižanja.

69/335/EGS, uvodna izjava (7) (prilagojeno)

Zato bi bilo treba to dajatev uskladiti tako glede njenih struktur kakor glede stopenj;

69/335/EGS, uvodni izjavi (5) in (8) (prilagojeno)

10. Ohranjanje drugih posrednih davkov z enakimi značilnostmi, kakor jih imata dajatev na kapital ali kolkovina na vrednostne papirje, bi lahko onemogočilo namen ukrepov, predvidenih v tej direktivi, in bi bilo torej te davke treba odpraviti. √ Razen dajatve na kapital se na zbiranje kapitala ne bi smelo obračunavati posrednih davkov. V teh okoliščinah je priporočljivo, da se odpravi √ Zlasti se na vrednostne papirje ne sme obračunavati kolkovina, na vrednostne papirje, ne glede na izvor teh vrednostnih papirjev in ne glede na to, ali pomenijo lastni kapital družbe ali tuji kapital.

ò novo

11. Seznam kapitalskih družb iz Direktive 69/335/EGS ni popoln in ga je zato treba spremeniti.

12. Ker iz teh razlogov države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te direktive in jih je zato lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe sprejme ukrepe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot ga določa navedeni člen, ta direktiva ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje teh ciljev.

13. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki pomenijo vsebinsko spremembo v primerjavi s prejšnjimi direktivami. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

14. Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo iz dela B Priloge II –

69/335/EGS

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

69/335/EGS (prilagojeno)

√ POGLAVJE I

√ VSEBINA IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Države članice obračunajo kapitalskim družbam dajatev na vložke kapitala v skladu z določbami členov 2 do 9 in v nadaljevanju imenovano „dajatev na kapital“.

√ Predmet

√ Ta direktiva ureja obračunavanje posrednih davkov v zvezi z naslednjim:

√ (a) vložki kapitala za kapitalske družbe;

√ (b) prestrukturiranjem, ki vključuje kapitalske družbe;

√ (c) izdajanjem določenih vrednostnih papirjev in zadolžnic.

Člen 2

1. Transakcije, ki so zavezane dajatvi na kapital, so obdavčljive samo v državi članici, na ozemlju katere je sedež dejanske uprave kapitalske družbe v času opravljanja teh transakcij.

2. Če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi in registrirani sedež te družbe v državi članici, so transakcije, zavezane dajatvi na kapital, obdavčljive v državi članici, v kateri je registrirani sedež.

3. Če sta registrirani sedež in sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi, se lahko zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici v državi članici obdavči v državi članici, na ozemlju katere je ta podružnica.

Člen 32

√ Kapitalska družba

Akt o pristopu DK, IRL in UK, člen 29 in Priloga I, str. 93 (prilagojeno)

Akt o pristopu E in P, člen 26 in Priloga I, str. 167

Akt o pristopu EL, člen 21 in Priloga I, str. 95

1. Za namene te direktive izraz „kapitalska družba“ pomeni:

(a) √ vsako družbo, ki ustreza eni izmed oblik, naštetih v Prilogi I: družbe po belgijski, danski, nemški, španski, ⎜francoski, grški, ⎜ irski, italijanski luksemburški, nizozemskiè1 , portugalski ⎜ zakonodaji in zakonodaji Združenega kraljestva:

- société anonyme/naamloze vennootschap, aktieselskab, Aktiengesellschaft, sociedad anónima, ⎜ société anonyme, Ανώνυμος Εταιρία, ⎜ companies incorporated with limited liability, società per azioni, société anonyme, naamloze vennootschap, sociedade anónima, ⎜ companies incorporated with limited liability;

- société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen, kommandit-aktieselskab, Kommanditgesellschaft auf Aktien, sociedad comanditaria por acciones, ⎜société en commandite par actions, Ετερόρρυθμος κατά μετοχάς Εταιρία, ⎜ società in accomandita perazioni, société en commandite par actions, commanditaire vennootschap op aandelenè1 , sociedade em comandita por acções ⎜;

- société de personnes à responsabilité limitée/ personenvennootschap met beperkte aansprakelijkheid, Gesellschaft mit beschränkter Haftung, sociedad de responsabilidad limitada, ⎜ société à responsabilité limitée, Εταιρία Περιωρισμένης Ευθύνης, ⎜ società a responsabilità limitata, société à responsabilité limitéeè1 , sociedade por quotas ⎜;

Akt o pristopu A, S in FIN, člen 29 in Priloga I, str. 196 (prilagojeno)

Družbe, ki so po avstrijskih zakonih poznane kot:

- „Aktiengesellschaft“

„Gesellschaft mit beschränkter Haftung“;

Družbe, ki so po finskih zakonih poznane kot:

- „osakeyhtiö – aktiebolag“, „osuuskunta – andelslag“, „säästöpankki – sparbank“ in „vakuutusyhtiö - försäkringsbolag“;

Družbe, ki so po švedskih zakonih poznane kot:

- „aktiebolag“

- „bankaktiebolag“

- „försäkringsaktiebolag“.

Akt o pristopu iz leta 2003, člen 20 in Priloga II (prilagojeno)

družbe po češki zakonodaji:

-„akciová společnost“

-„komanditní společnost“

-„společnost s ručením omezeným“;

družbe po ciprski zakonodaji:

-„εταιρείες περιορισμένης ευθύνης“;

družbe po latvijski zakonodaji:

-„kapitālsabiedrība“;

družbe po madžarski zakonodaji:

-„részvénytársaság“

-„korlátolt felelősségű társaság“;

družbe po malteški zakonodaji:

-„Kumpaniji ta' Responsabilita Limitata“

-„Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f'azzjonijiet“;

družbe po poljski zakonodaji:

-„spółka akcyjna“

-„spółka z ograniczoną odpowiedzialnością“;

družbe po slovenski zakonodaji:

-„delniška družba“

-„komanditna delniška družba“

-„družba z omejeno odgovornostjo“;

družbe po slovaški zakonodaji:

-„akciová spoločnosť“

-„spoločnosť s ručením obmedzeným“

-„komanditna spoločnosť“.

69/335/EGS

(b) katero koli družbo, združenje ali pravno osebo z deleži v kapitalu ali sredstvih, s katerimi se lahko trguje na borzi;

(c) katero koli družbo, združenje ali pravno osebo, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, katere člani imajo pravico ravnanja s svojimi deleži v korist tretjih oseb brez poprejšnjega dovoljenja in odgovarjajo za dolgove te družbe, združenja ali pravne osebe samo v višini svojih deležev.

69/335/EGS (prilagojeno)

2. Za namene uporabe te direktive se katera koli druga družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, šteje za kapitalsko družbo. Kljub temu ima država članica pravico, da je ne šteje kot tako za namene obračunavanja dajatve na kapital.

69/335/EGS (prilagojeno)

ð novo

Člen 43

√ Vložki kapitala

1. √ Za namene te direktive ð in ob upoštevanju člena 4 ï dajatvi na kapital so zavezane za naslednje transakcije ð velja, da so „vložki kapitala“ï:

69/335/EGS

(a) ustanovitev kapitalske družbe;

(b) preoblikovanje družbe, združenja ali pravne osebe, ki ni kapitalska družba, v kapitalsko družbo;

(c) povečanje kapitala kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste;

(d) povečanje sredstev kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste za plačilo, ne z deležem v kapitalu ali sredstvih družbe, ampak z enakimi pravicami, kakor jih imajo člani, kot so glasovalne pravice, udeležba v dobičku ali udeležba v presežku po likvidaciji;

69/335/EGS (prilagojeno)

(e) prenos sedeža dejanske uprave √ kapitalske družbe, združenja ali pravne osebe, ki ima registrirani sedež v tretji državi, iz tretje države v državo članico, ki se v tej državi članici za namene obračunavanja dajatve na kapital šteje za kapitalsko družbo;

(f) prenos registriranega sedeža √ kapitalske družbe, združenja ali pravne osebe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, iz tretje države v državo članico, ki se v tej državi članici za namene obračunavanja dajatve na kapital šteje za kapitalsko družbo.

(g) prenos sedeža dejanske uprave družbe, združenja ali pravne osebe iz države članice v drugo državo članico, ki se za namene obračunavanja dajatve na kapital v tej drugi državi članici šteje za kapitalsko družbo, ne šteje pa se za kapitalsko družbo v prvi državi članici;

(h) prenos registriranega sedeža družbe, podjetja, združenja ali pravne osebe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, iz države članice v drugo državo članico, ki se v tej drugi državi članici za namene obračunavanja dajatve na kapital šteje za kapitalsko družbo, ne šteje pa se za kapitalsko družbo v prvi državi članici.

85/303/EGS, člen 1(1) (prilagojeno)

2. Naslednje transakcije so lahko, če so bile 1. julija 1984 obdavčene po stopnji 1 %, še naprej zavezane dajatvi na kapital:

69/335/EGS

(a)(g) povečanje kapitala kapitalske družbe s kapitalizacijo dobička ali trajnih ali začasnih rezerv;

(b)(h) povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzročajo povečanja kapitala družbe, temveč je njihova njegova posledica sprememba pravic v družbi ali pa lahko povečajo vrednost deležev družbe;

(c) (i) posojilo, ki ga najame kapitalska družba, če je posojilodajalec upravičen do udeležbe v dobičku družbe;

(d) (j) posojilo, ki ga najame kapitalska družba za člana ali njegovega zakonca ali otroka, ali posojilo, ki ga najame za tretjo stranko, če zanj jamči član, pod pogojem, da imajo taka posojila enako vlogo kot povečanje kapitala družbe.

85/303/EGS, člen 1(1)

Vendar Helenska republika določi, katere od zgoraj naštetih transakcij so zavezane dajatvi na kapital.

69/335/EGS (prilagojeno)

ð novo

√ Člen 4

√ Prestrukturiranje

ð Za namene te uredbe naslednje dejavnosti „prestrukturiranja“ ne štejejo za vložek kapitala: ï

ponovna vključitev člena 7(1)(b) iz 69/335/EGS, kakor je bil razveljavljen s 85/303/EGS (prilagojeno)

ð novo

√ (a) prenos, s strani ene ali več kapitalskih družb, vseh sredstev in obveznosti ali ene ali več vej dejavnosti na eno ali več kapitalskih družb, ki so v postopku ustanavljanja ali že obstajajo, pod pogojem, da plačilo ð vsaj delno ï √ vključuje Õð vrednostne papirje, ki pomenijo kapital družbe prevzemnice; ï

ponovna vključitev člena 1 iz 73/79/EGS, kakor je bil razveljavljen s 85/303/EGS (prilagojeno)

ð novo

√ (b) pridobitev, s strani kapitalske družbe, ki je v postopku ustanavljanja ali že obstaja, deležev, ki pomenijo Õð večino glasovalnih pravic ï √ druge kapitalske družbe, pod pogojem, da plačilo za pridobljene deleže ð vsaj delno ï√ vključuje Õð vrednostne papirje, ki pomenijo kapital prve družbe. Če se večina glasovalnih pravic ï √ doseže s pomočjo dveh ali več transakcij, veljajo za dejavnosti prestrukturiranja samo transakcije, pri katerih se doseže ð večina glasovalnih pravic, ï √ in kakršne koli nadaljnje transakcije.

69/335/EGS (prilagojeno)

ð novo

√ POGLAVJE II

√ SPLOŠNE DOLOČBE

√ Člen 5

√ Transakcije, ki niso posredno obdavčene

ð 1. Države članice kapitalskih družb ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka v zvezi z: ï

√ (a) vložki kapitala;

√ (b) posojili ali opravljanjem storitev v okviru vložkov kapitala;

√ (c) registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je kapitalska družba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike;

69/335/EGS (prilagojeno)

3.(d) Ustanovitev v smislu odstavka 1(a) ne vključuje nobene sprememboe ustanovitvene listine ali pravil kapitalske družbe in zlasti ne√ naslednjim :

69/335/EGS

(a)(i) preoblikovanjema kapitalske družbe v drugačno obliko kapitalske družbe;

69/335/EGS (prilagojeno)

(b) (ii) prenosoma sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža √ kapitalske družbe, združenja ali pravne osebe iz države članice v drugo državo članico, ki se za namene obračunavanja dajatve na kapital v obeh državah članicah šteje za kapitalsko družbo;

69/335/EGS

(c)(iii) spremembo predmeta poslovanja kapitalske družbe;

(d)(iv) podaljšanjem časa obstoja kapitalske družbe;

ò novo

(e) prestrukturiranjem iz člena 4 .

69/335/EGS (prilagojeno)

√ 2. Države članice ne zavežejo nobeni obliki posrednega davka:

√ (a) oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja z delnicami, deleži ali drugimi vrednostnimi papirji enake vrste ali s potrdili, ki predstavljajo take vrednostne papirje, ne glede na to, kdo jih je izdal;

√ (b) posojil, vključno z državnimi obveznicami, najetih z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ne glede na to, kdo jih je izdal, ali katerih koli formalnosti, povezanih z njimi, ali oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja s temi zadolžnicami ali drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji.

√ Člen 6

√ Dajatve in davek na dodano vrednost

√ 1. Ne glede na člen 5 lahko države članice obračunajo naslednje dajatve in davke:

√ (a) dajatve na prenos vrednostnih papirjev, zaračunane bodisi pavšalno ali ne;

√ (b) dajatve na prenos, vključno z davki na registracijo nepremičnin, na prenos poslovanja ali nepremičnin na svojem ozemlju kapitalski družbi;

√ (c) dajatve na prenos na sredstva katere koli vrste, prenesena v kapitalsko družbo, če je tako premoženje preneseno za plačilo, razen za deleže družbe;

√ (d) dajatve na ustanovitev, vpis ali izbris hipotek ali drugih pravic na zemljišču ali drugem premoženju;

√ (e) dajatve v obliki pristojbin in taks;

√ (f) davek na dodano vrednost.

√ 2. Znesek, obračunan v obliki dajatev in davkov iz točk (b) do (e) odstavka 1 se ne razlikuje glede na to, ali je sedež dejanske uprave ali registrirani sedež kapitalske družbe na ozemlju države članice, ki obračunava dajatve in davke. Ti zneski ne smejo presegati zneskov dajatev in davkov, ki se uporabljajo pri podobnih transakcijah, ki potekajo v državi članici, ki jih obračuna.

√ POGLAVJE III

√ POSEBNE DOLOČBE

√ Člen 7

√ Obračunavanje dajatve na kapital v nekaterih državah članicah

ò novo

1. Ne glede na člen 5(1)(a) lahko država članica, ki je 1. januarja 2006 kapitalskim družbam obračunavala dajatev na vložke kapitala, v nadaljnjem besedilu „dajatev na kapital“, s tem nadaljuje do 31. decembra 2009, pod pogojem, da izpolnjuje zahteve iz členov 8 do 14.

2. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha zaračunavati dajatev na kapital, je ne more ponovno uvesti.

3. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha obračunavati dajatev na kapital na vložke kapitala iz člena 3(g) do (j), dajatve na kapital na take vložke kapitala ne more ponovno uvesti, ne glede na člen 10(2).

4. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 preneha obračunavati dajatev na kapital na zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici, dajatve na zadevne vložke kapitala ne more ponovno uvesti, ne glede na člen 10(4).

5. Če država članica kadar koli po 1. januarju 2006 dovoli oprostitve v skladu s členom 13, dajatve na kapital na zadevne vložke kapitala ne more obračunati naknadno.

69/335/EGS (prilagojeno)

ð novo

√ Člen 8

√ Stopnja dajatve na kapital

√ 1. Dajatev na kapital se obračunava po enotni stopnji.

ð 2. Stopnja dajatve na kapital, ki jo uporablja država članica, ne sme presegati stopnje, ki jo je ta država članica uporabljala 1. januarja 2006. ï

ð Če država članica po tem datumu zniža stopnjo, ki se uporablja, ne more ponovno uvesti višje stopnje. ï

√ 3. Stopnja dajatve na kapital v nobenem primeru ne sme presegati 1 %, ð po 31. decembru 2007 pa ne sme presegati 0,5 %. ï

69/335/EGS (prilagojeno)

√ Člen 9

√ Izključitev nekaterih subjektov iz področja uporabe

√ Države članice se lahko odločijo, da za namene obračunavanja dajatve na kapital subjektov iz člena 2(2) ne obravnavajo kot kapitalske družbe.

√ Člen 10

√ Transakcije, na katere se obračunava dajatev na kapital, in delitev pravice do obdavčitve

√ 1. Če v skladu s členom 7(1) država članica še naprej obračunava dajatev na kapital, zaveže vložke kapitala iz člena 3(a) do (d), če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe takrat, ko se vložek kapitala vplača, v tej državi članici.

√ Dajatvi na kapital zaveže tudi vložke kapitala iz člena 3(e) in (f).

√ 2. Če država članica še naprej obračunava dajatev na kapital, jo lahko obračunava na vložke kapitala iz člena 3(g) do (j), če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe takrat, ko se vložek kapitala vplača, v tej državi članici.

√ 3. Če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi in registrirani sedež te družbe v državi članici, ki še naprej obračunava dajatev na kapital, se vložki kapitala zavežejo dajatvi na kapital v tej državi članici.

√ 4. Če sta registrirani sedež in sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi, se lahko zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici, ki je v državi članici, ki še naprej obračunava dajatev na kapital, zaveže dajatvi na kapital v tej državi članici.

Člen 511

√ Osnova za odmero dajatve na kapital

1. Dajatev se obračuna:

(a) pPri ustanovitvi kapitalske družbe ali povečanju njenega kapitala ali sredstev, kakor je navedeno v členu 4(1)(a), (c) in (d): od √vložkih kapitala iz člena 3(a), (c) in (d) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanskae vrednosti sredstev katere koli vrste, ki jih vložijo ali naj bi jih vložili člani, po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi vsakega vložka.

Države članice lahko odložijo obračunavanje dajatve na kapital√ Obračunavanje dajatve na kapital se lahko odloži, dokler vložki niso vplačani;.

(b)2. pPri preoblikovanju v kapitalsko družbo ali prenosu sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe, kakor je navedeno v členu 4(1)(b), (e), (f), (g) in (h); od √ vložkih kapitala iz člena 3(b), (e) in (f) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanskae vrednosti sredstev katere koli vrste, ki pripadajo družbi v času preoblikovanja ali prenosa, po odbitku obveznosti in stroškov, za katere je družba odgovorna v tem času;.

(c)3. pPri povečanju kapitala s kapitalizacijo rezerv dobička ali rezervacij, kakor je navedeno v členu 4(2)(a): od√ vložkih kapitala iz člena 3(g) je osnova za odmero dajatve na kapitalÕ nominalniega zneseka takega povečanja;.

(d)4. pPri povečanju sredstev, kakor je navedeno v členu 4(2)(b): od√ vložkih kapitala iz člena 3(h) je osnova za odmero dajatve na kapital dejanskae vrednosti opravljenih storitev po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi opravljanja teh storitev;.

(e)5. pPri posojilih, navedenih v členu 4(2)(c) in (d): od √ vložkih kapitala iz člena 3(i) in (j) je osnova za odmero dajatve na kapital nominalniega zneseka najetega posojila.

74/553/EGS (prilagojeno)

26. V primerih iz odstavkova 1(a) in (b)2 lahko države članice upoštevajo kot osnovo za znesek, od katerega se obračuna dajatev na kapital, √ se lahko dejanskao vrednost deležev družbe, ki so dodeljeni ali pripadajo vsakemu članu √ , upošteva kot osnova za odmero dajatve na kapital, razen če .To ne velja za tiste primere, v katerih se vložki vplačajo samo v gotovini.

Znesek, od katerega se obračuna dajatev, ne sme biti v nobenem primeru nižji od nominalnega zneska deležev družbe, ki so dodeljeni ali pripadajo vsakemu članu.

69/335/EGS (prilagojeno)

√ Člen 12

√ Izključitev iz osnove za odmero dajatve na kapital

3. √ 1. Pri povečanju kapitala osnova za odmero dajatve na kapital ne vključuje:

-(a) zneska sredstev kapitalske družbe, ki so namenjena za povečanje kapitala in so že bila zavezana dajatvi na kapital;

-(b) zneska posojil, ki jih je najela kapitalska družba, ki so spremenjena v deleže družbe in so že bila zavezana dajatvi na kapital.

Člen 6

12. Vsaka dDržava članica lahko iz osnove za odmero √ dajatve na kapital , določene v skladu s členom 5, izključi znesek kapitala, ki ga je vložil član z neomejeno odgovornostjo za obveznosti kapitalske družbe, pa tudi delež takega člana v sredstvih družbe.

2. Kadar država članica uveljavi √ to pravico, iz odstavka 1, se dajatvi na kapital zaveže:

- prenos sedeža dejanske uprave kapitalske družbe v drugo državo članico, ki ne uveljavlja te pravice;

- prenos registriranega sedeža kapitalske družbe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, v drugo državo članico, ki ne uveljavlja te pravice;

- se katera koli transakcija, ki povzroči, da je odgovornost člana omejena na njegov delež v kapitalu družbe, zlasti kadar omejitev odgovornosti izhaja iz preoblikovanja kapitalske družbe v drugo obliko kapitalske družbe √ , zaveže dajatvi na kapital .

69/335/EGS

Dajatev na kapital se obračuna v vseh takih primerih od vrednosti deleža v sredstvih družbe, ki pripada članom z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe.

85/303/EGS, člen 1(2) (prilagojeno)

Člen 7

1. Države članice oprostijo dajatve na kapital transakcije razen tistih, navedenih v členu 9, ki so bile 1. julija 1984 oproščene ali obdavčene po stopnji 0,50 % ali manj.

Za oprostitev veljajo pogoji, ki so se uporabljali na ta dan za odobritev oprostitve ali za obdavčitev po stopnji 0,50 % ali manj.

Helenska republika določi, katere transakcije bo oprostila dajatve na kapital.

2. Države članice lahko bodisi oprostijo dajatve na kapital vse transakcije razen tistih, navedenih v odstavku 1, bodisi jih obdavčijo po enotni stopnji, ki ne presega 1 %.

3. Pri povečanju kapitala družbe v skladu s členom 4(1)(c) √ vložku kapitala iz člena 3(c) , ki sledi zmanjšanju kapitala družbe zaradi izgub, se lahko del povečanja √ vložka kapitala , ki ustreza zmanjšanju kapitala, oprosti √ izključi iz osnove za odmero , pod pogojem, da do tega povečanja √ se ta vložek kapitala pride vplača v štirih letih po zmanjšanju kapitala.

69/335/EGS (prilagojeno)

Člen 813

√ Oprostitve vložkov kapitala za določene kapitalske družbe

85/303/EGS, člen 1(3) (prilagojeno)

Ob upoštevanju člena 7(1) lahko dDržave članice lahko oprostijo dajatve na kapital transakcije iz člena 4(1) in (2), ki se nanašajo na√ vložke kapitala, vplačane :

69/335/EGS (prilagojeno)

- (a) kapitalskime družbame, ki opravljajo javne storitve, kot so prevozna podjetja, pristaniške uprave ali podjetja za oskrbo z vodo, plinom ali elektriko, v primerih, ko imajo država ali regionalne ali lokalne oblasti v lasti najmanj polovico kapitala družbe;

- (b) kapitalskime družbame, ki si v skladu s svojimi pravili in dejansko prizadevajo izključno in neposredno za kulturne, dobrodelne √ socialne , podporne ali izobraževalne cilje.

ò novo

Države članice, ki take vložke kapitala oprostijo dajatve na kapital, to oprostitev uporabljajo tudi za zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici na njihovem ozemlju iz člena 10(4).

69/335/EGS (prilagojeno)

Člen 914

√ Postopek odstopanja

Določene vrste transakcij √ vložkov kapitala ali kapitalskih družb so lahko predmet oprostitev, √ ali znižanj ali povečanj stopenj, da bi se dosegla poštenost obdavčitve, ali zaradi socialnih vidikov, ali da bi državi članici omogočili obravnavo posebnih situacij.

Država članica, ki predlaga uvedbo takega ukrepa, predloži zadevo Komisiji pravočasno in ob upoštevanju uporabe člena 102 √ 97 Pogodbe.

Člen 10

Razen dajatve na kapital države članice družbam, združenjem ali pravnim osebam, ki poslujejo zaradi pridobivanja dobička, ne obračunajo nobenih drugih davkov:

(a) v zvezi s transakcijami iz člena 4;

(b) v zvezi z vložki, posojili ali opravljanjem storitev, ki so del transakcij iz člena 4;

(c) v zvezi z registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike.

Člen 11

Države članice ne zavežejo nobeni obliki obdavčitve:

(a) oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja z delnicami, deleži ali drugimi vrednostnimi papirji enake vrste ali s potrdili, ki predstavljajo take vrednostne papirje, ne glede na to, kdo jih je izdal;

(b) posojil, vključno z državnimi obveznicami, najetih z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ne glede na to, kdo jih je izdal, ali katerih koli formalnosti, povezanih z njimi, ali oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja s temi zadolžnicami ali drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji.

Člen 12

1. Ne glede na člena 10 in 11 lahko države članice obračunajo:

(a) dajatve na prenos vrednostnih papirjev, zaračunane bodisi pavšalno ali ne;

(b) dajatve na prenos, vključno z davki na registracijo nepremičnin, na prenos poslovanja ali nepremičnin na svojem ozemlju družbi, združenju ali pravni osebi, ki posluje zaradi pridobivanja dobička;

(c) dajatve na prenos na sredstva katere koli vrste, prenesena v družbo, združenje ali pravno osebo, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, če je tako premoženje preneseno za plačilo, razen za deleže družbe;

(d) dajatve na ustanovitev, vpis ali izbris hipotek ali drugih pravic na zemljišču ali drugem premoženju;

(e) dajatve, ki se plačajo kot pristojbine ali takse;

(f) davek na dodano vrednost.

2. Dajatve in davki iz odstavka 1(b), (c), (d) in (e) so enaki ne glede na to, ali je sedež dejanske uprave ali registrirani sedež družbe, združenja ali pravne osebe, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, na ozemlju države članice, ki obračunava dajatve ali davke, ali ne; prav tako pa te dajatve in davki ne morejo presegati tistih, ki se uporabljajo za podobne transakcije v državi članici, ki jih obračunava.

√POGLAVJE IVÕ

√ KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1972 in o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 14

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih pozneje na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 3, 4, 5, 7, 8, 10, 12, 13 in 14, najpozneje do 31. decembra 2006. Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov in primerjalno tabelo med predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Vključijo tudi izjavo, da v predpisih sklici na direktive, ki so s to direktivo preklicane, pomenijo sklice na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 16

Razveljavitev

Direktiva 69/355/EGS, kot je bila spremenjena z direktivami iz dela A Priloge II, se razveljavi s 1. januarjem 2007, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv iz dela B Priloge II v nacionalno zakonodajo.

Sklici na razveljavljene direktive se razumejo kot sklici na to direktivo in se berejo skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi III.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi Uradnem listu Evropske unije.

Členi 1, 2, 6, 9 in 11 se uporabljajo od 1. januarja 2007.

69/335/EGS

Člen 1815

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

69/335/EGS (prilagojeno)

ð novo

√ PRILOGA I

√ SEZNAM DRUŽB IZ ČLENA 2(1)(a)

ð (1) Družbe, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE)[17] ï

√ (2) družbe po belgijski zakonodaji:

√ (i) société anonyme/naamloze vennootschapÕ

√ (ii) société en commandite par actions/commanditaire vennootschap op aandelen

√ (iii) société privée à responsabilité limitée/besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid

√ (3) družbe po češki zakonodaji:

√ (i) akciová společnostÕ

√ (ii) komanditní společnost

√ (iii) společnost s ručením omezeným

√ (4) družbe po danski zakonodaji:

√ (i) aktieselskab

√ (ii) kommandit-aktieselskab

√ (5) družbe po nemški zakonodaji:

√ (i) Aktiengesellschaft

√ (ii) Kommanditgesellschaft auf Aktien

√ (iii) Gesellschaft mit beschränkter Haftung

ò novo

(6) družbe po estonski zakonodaji:

(i) täisühing

(ii) usaldusühing

(iii) osaühing

(iv) aktsiaselts

(v) tulundusühistu

69/335/EGS (prilagojeno)

√ (7) družbe po grški zakonodaji:

√ (i) Ανώνυμος Εταιρία

√ (ii) Ετερόρρυθμος κατά μετοχάς Εταιρία

√ (iii)Εταιρία Περιωρισμένης Ευθύνης

√ (8) družbe po španski zakonodaji:

√ (i) sociedad anónimaÕ

√ (ii) sociedad comanditaria por accionesÕ

√ (iii) sociedad de responsabilidad limitadaÕ

√ (9) družbe po francoski zakonodaji:

√ (i) société anonymeÕ

√ (ii) société en commandite par actionsÕ

√ (iii) société à responsabilité limitéeÕ

√ (10) družbe po irski zakonodaji: companies incorporated with limited liabilityÕ

√ (11) družbe po italijanski zakonodaji:

√ (i) società per azioniÕ

√ (ii) società in accomandita per azioniÕ

√ (iii) società a responsabilità limitataÕ

√ (12) družbe po ciprski zakonodaji: εταιρείες περιορισμένης ευθύνης

√ (13) družbe po latvijski zakonodaji: kapitālsabiedrībaÕ

ò novo

(14) družbe po litovski zakonodaji:

(i) akcinė bendrovė

(ii) uždaroji akcinė bendrovė

69/335/EGS (prilagojeno)

√ (15) družbe po luksemburški zakonodaji:

√ (i) société anonymeÕ

√ (ii) société en commandite par actionsÕ

√ (iii) société à responsabilité limitéeÕ

√ (16) družbe po madžarski zakonodaji:

√ (i) részvénytársaságÕ

√ (ii) korlátolt felelősségű társaságÕ

√ (17) družbe po malteški zakonodaji:

√ (i) Kumpaniji ta' Responsabilità LimitataÕ

√ (ii) Soċjetajiet in akkomandita li l-kapital tagħhom jkun maqsum f'azzjonijietÕ

69/335/EGS (prilagojeno)

ð novo

√ (18) družbe po nizozemski zakonodaji:

√ (i) naamloze vennootschapÕ

ð (ii) besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid ï

√ (iii) open commanditaire vennootschapÕ

69/335/EGS (prilagojeno)

√ (19) družbe po avstrijski zakonodaji:

√ (i) Aktiengesellschaft

√ (ii) Gesellschaft mit beschränkter HaftungÕ

√ (20) družbe po poljski zakonodaji:

√ (i) spółka akcyjnaÕ

√ (ii) spółka z ograniczoną odpowiedzialnościąÕ

√ (21) družbe po portugalski zakonodaji:

√ (i) sociedade anónimaÕ

√ (ii) sociedade em comandita por acções

√ (iii) sociedade por quotas

√ (22) družbe po slovenski zakonodaji:

√ (i) delniška družbaÕ

√ (ii) komanditna delniška družbaÕ

√ (iii) družba z omejeno odgovornostjoÕ

√ (23) družbe po slovaški zakonodaji:

√ (i) akciová spoločnosťÕ

√ (ii) poločnosť s ručením obmedzenýmÕ

√ (iii) komanditná spoločnosťÕ

√ (24) družbe po finski zakonodaji:

√ (i) osakeyhtiö - aktiebolagÕ

√ (ii) osuuskunta - andelslagÕ

√ (iii) säästöpankki - sparbankÕ

√ (iv) vakuutusyhtiö - försäkringsbolagÕ

√ (25) družbe po švedski zakonodaji:

√ (i) aktiebolagÕ

√ (ii) försäkringsaktiebolagÕ

√ (26) družbe po zakonodaji Združenega kraljestva: companies incorporated with limited liability.

⎡

PRILOGA II

Del A

Razveljavljena direktiva in seznam njenih naknadnih sprememb (člen 16(1))

Direktiva Sveta 69/335/EGS | (UL L 249, 3.10.1969, str. 25) |

Točka VI.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1972 | (UL L 73, 27.3.1972, str. 93) |

Direktiva Sveta 73/79/EGS | (UL L 103, 18.4.1973, str. 13) |

Direktiva Sveta 73/80/EGS | (UL L 103, 18.4.1973, str. 15) |

Direktiva Sveta 74/553/EGS | (UL L 303, 13.11.1974, str. 9) |

Točka VI.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1979 | (UL L 291, 19.11.1979, str. 95) |

Direktiva Sveta 85/303/EGS | (UL L 156, 15.6.1985, str. 23) |

Točka V.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1985 | (UL L 302, 15.11.1985, str. 167) |

Točka XI.B.I.1 Priloge I k Aktu o pristopu iz leta 1994 | (UL C 241, 29.8.1994, str. 196) |

Točka 9.1 Priloge II k Aktu o pristopu iz leta 2003 | (UL L 236, 23.9.2003, str. 555) |

Del B

Seznam rokov za prenos v nacionalno zakonodajo (člen 16(1))

Direktiva | Rok za prenos |

Direktiva Sveta 69/335/EGS | 1. januar 1972 |

Direktiva Sveta 73/79/EGS | - |

Direktiva Sveta 73/80/EGS | - |

Direktiva Sveta 74/553/EGS | - |

Direktiva Sveta 85/303/EGS | 1. januar 1986 |

____________

PRILOGA III

PRIMERJALNA TABELA

Direktiva 69/335/EGS | Ta direktiva |

člen 1 | člen 7 |

– | člen 1 |

člen 2(1) | člen 10(1), pododstavek 1, in člen 10(2) |

člen 2(2) | člen 10(3) |

člen 2(3) | člen 10(4) |

člen 3(1), uvodno besedilo | člen 2(1), uvodno besedilo |

člen 3(1)(a) | člen 2(1)(a) in Priloga I |

člen 3(1)(b) | člen 2(1)(b) |

člen 3(1)(c) | člen 2(1)(c) |

člen 3(2), prvi stavek | člen 2(2) |

člen 3(2), drugi stavek | člen 9 |

člen 4(1)(a)–(f) | člen 3 (a)–(f) in člen 10(1) |

člen 4(1)(g) in (h) | člen 5(1)(d)(ii) |

člen 4(2), pododstavek 1 | člen (g)–(j), člen 7(3) in člen 10(2) |

člen 4(2), pododstavek 2 | – |

člen 4(3) | člen 5(1)(d) |

člen 5(1)(a) | člen 11(1) |

člen 5(1)(b) | člen 11(2) |

člen 5(1)(c) | člen 11(3) |

člen 5(1)(d) | člen 11(4) |

člen 5(1)(e) | člen 11(5) |

člen 5(2) | člen 11(6) |

člen 5(3) | člen 12(1) |

člen 6(1) | člen 12(2), pododstavek 1 |

člen 6(2) | člen 12(2), pododstavka 2 in 3 |

člen 7(1), pododstavka 1 in 2 | člen 4, člen 5(1)(e) |

razveljavljeni člen 7(1)(b) | člen 4(a) |

razveljavljeni člen 7(1)(bb) | člen 4(b) |

člen 7(1), pododstavek 3 | - |

člen 7(2) | člena 7 in 8 |

člen 7(3) | člen 12(3) |

člen 8 | člen 7(5) in člen 13, pododstavek 1 |

- | člen 13, pododstavek 2 |

člen 9 | člen 14 |

člen 10 | člen 5(1)(a)–(c) |

člen 11 | člen 5(2) |

člen 12 | člen 6 |

člen 13 | člen 15(1) |

člen 14 | člen 15(2) |

– | člen 16 |

– | člen 17 |

člen 15 | člen 18 |

– | Priloga I |

– | Priloga II |

– | Priloga III |

_______

[1] Direktiva Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 249, 3.10.1969, str. 25).

[2] UL L 103, 18.4.1973, str. 13.

[3] UL L 103, 18.4.1973, str. 15.

[4] UL L 303, 13.11.1974, str. 9.

[5] UL L 156, 15.6.1985, str. 23.

[6] Zadeva C-152/97 Abruzzi Gas SpA (Agas) [1998] ECR I-06553.

[7] Zadeva C-164/90 Muwi Bouwgroep BV [1991] ECR I-06049.

[8] UL L 225, 20.8.1990, str. 1.

[9] Zadeva C-350/98 Henkel Hellas ABEE [1999] ECR I-08013.

[10] UL L 294, 10.11.2001, str. 1.

[11] UL L 207, 18.8.2003, str. 1.

[12] UL C […].

[13] UL št 119, 3.7.1965, str. 2057/65 C […].

[14] UL št 134, 3. 7. 1965, str. 2227/65 C […].

[15] UL L 249, 3.10.1969, str. 25. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[16] Glej del A Priloge II.

[17] UL L 294, 10.11.2001, str. 1.