52006PC0401

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.7.2006

COM(2006) 401 konč.

2006/0140 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 glede tega mehanizma

(predložila Komisija) {SEC(2006) 953}{SEC(2006) 954}{SEC(2006) 955}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. UVOD

Svet je 26. oktobra 2004 sprejel Uredbo (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX)[1].

Agencija je v letu 2005 pričela z delom in je od takrat izvedla številne operacije na zunanjih mejah skupaj z državami članicami.

Brez poseganja v člen 64(2) Pogodbe člen 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 določa, da Agencija zagotovi pomoč državam članicam, ki zanjo zaprosijo v okoliščinah, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na zunanjih mejah. To lahko sestavlja pomoč pri usklajevanju z drugimi državami članicami in razporeditev strokovnjakov Agencije na kontrolo in nadzor zunanjih meja skupaj z njihovo tehnično opremo.

Praktične izkušnje z usklajevanjem operativnega sodelovanja držav članic na njihovih zunanjih mejah, tako pod okriljem Agencije kot bivše Skupne enote strokovnjakov za zunanje meje, kažejo, da obstaja potreba po določitvi skupnih pravil glede nalog, ki jih lahko opravijo pripadniki mejne straže ene države članice, ki delujejo na ozemlju druge države članice v okviru skupne operacije.

Ob upoštevanju kriznih razmer, s katerimi se številne države članice spopadajo v primeru množičnega nezakonitega priseljevanja po morju, se zdi nujna nadaljnja krepitev solidarnosti med državami članicami in Skupnostjo na tem področju z uvedbo skupin za hitro posredovanje na mejah, ki lahko neposredno in učinkovito pomagajo nacionalnim službam mejne straže držav članic v takšnih razmerah, vključno glede pravilnega izvajanja Zakonika o schengenskih mejah.

Cilj tega predloga je zato vzpostavitev mehanizma, preko katerega bi lahko države članice, ki se spopadajo z izjemnimi težavami pri kontroli svojih zunanjih meja, za določen čas uporabile strokovno znanje in delovno silo mejnih straž drugih držav članic. Da bi zagotovili kar najučinkovitejšo pomoč pripadnikov mejnih straž drugih držav članic, predlog opredeljuje tudi naloge, ki jih morajo ti pripadniki opravljati med operativnimi dejavnostmi v drugi državi članici.

Ta predlog ne zajema dvostranskega sodelovanja med državami članicami, ki si pomagajo pri vsakodnevni kontroli in nadzoru svojih zunanjih meja. V tako imenovanem Haaškem programu[2], ki je del sklepov Evropskega sveta z dne 4. in 5. novembra 2004 in določa prednostne naloge za prihodnji razvoj območja svobode, varnosti in pravice, je Evropski svet pozval k ustanovitvi „ekip nacionalnih strokovnjakov, ki lahko zagotovijo hitro tehnično in operativno pomoč državam članicam, ki jo zahtevajo, po ustrezni analizi ogroženosti, ki jo v okviru svoje dejavnosti opravi Agencija za upravljanje meja, na podlagi predloga Komisije o primernih pooblastilih in financiranju takšnih ekip“.

Evropski svet je v sklepih svojega srečanja z dne 15. in 16. decembra 2005[3] pozval Komisijo, naj „predloži predlog za ustanovitev skupin za hitro ukrepanje, ki jih sestavljajo nacionalni strokovnjaki in ki lahko nemudoma nudijo tehnično in operativno pomoč v primeru množičnega priseljevanja v skladu s Haaškim programom (do pomladi 2006)“.

Cilj tega predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije je izpolnitev tega poziva Evropskega sveta.

Predlog, ki upošteva rezultate študije o podelitvi izvršilnih pooblastil[4], združuje ustanovitev skupin nacionalnih strokovnjakov, skupin za hitro posredovanje na mejah, ki bodo delovale v okviru Agencije, z uvedbo skupnih pravil o nalogah, ki jih lahko izvajajo gostujoči pripadniki mejnih straž drugih držav članic, ki delujejo za namen skupnih operacij ali razporeditve kot člani skupin pod okriljem Agencije.

Vedeti je treba, da se bodo skupine za hitro posredovanje na mejah jasno razlikovale od skupnih podpornih skupin FRONTEX, ki jih vzpostavlja sama Agencija, in od predloga za ustanovitev omrežja za sodelovanje na področju azila, ki bo med drugim olajšal zbiranje strokovnjakov na področju azila in ki ga Komisija namerava predstaviti v letu 2006.

Prihodnji predlog Komisije za vzpostavitev omrežja za sodelovanje na področju azila bo dopolnjeval ta predlog, med drugim z olajšanjem izmenjave strokovnjakov na področju azila, tolmačev, psihologov itd. za državo članico prosilko iz drugih držav članic, na prostovoljni osnovi, če se ta država članica spopada z nenadnim prihodom velikega števila oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, kar za objekte za sprejem ali azilne sisteme te države članice pomeni znatno obremenitev.

Skupne podporne skupine FRONTEX so v svojem bistvu praktični sistem za zbiranje pripadnikov nacionalnih mejnih straž držav članic za namen sodelovanja v rednih skupnih operacijah, ki jih organizira Agencija. Skupne operacije Agencije so namenjene posameznim razmeram ali težavam, npr. večjim mednarodnim dogodkom, ki potekajo na ozemljih držav članic ali ki nadzorujejo določene zahtevne dele zunanjih meja, ter imajo dvojen namen, in sicer zvišanje ravni kontrole in nadzora na zadevni meji ter hkrati zagotavljanje usposabljanja na terenu za sodelujoče pripadnike. Skupne operacije in poskusni projekti se načrtujejo za eno leto vnaprej in zaradi tega niso primerni za reševanje kriznih razmer. Skupine za hitro posredovanje na mejah pa so nasprotno ustanovljene samo za namen pomoči državam članicam, ki se spopadajo z razmerami posebnega pritiska, zlasti prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo nezakonito vstopiti v Evropsko unijo, na točke zunanjih meja. Skupin za hitro posredovanje na mejah ni mogoče razporediti za namen sodelovanja v skupnih operacijah ali poskusnih projektih in v nasprotju s skupnimi operacijami razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah za državo članico prosilko ne pomeni nikakršnega usposabljanja ali treninga, saj so člani skupin strokovnjaki, ki zapolnijo vse vrzeli v kontroli in nadzoru, ki ju opravlja nacionalna služba mejne straže države članice prosilke. Poleg tega bo obdobje razporeditve skupin za hitro posredovanje na mejah normalno daljše kot povprečno trajanje skupnih operacij in v nasprotju z razporeditvijo skupin za hitro posredovanje na mejah, za katere stroške v celoti krije Skupnost, so skupne operacije, v katerih sodelujejo pripadniki skupnih podpornih skupin FRONTEX, ponavadi sofinancirane s strani držav članic. Seveda to ne izključuje, da so lahko pripadniki, uvrščeni na seznam za skupine za hitro posredovanje na mejah, istočasno del splošnega zbira strokovnjakov, ki so na voljo Agenciji v okviru skupnih podpornih skupin FRONTEX.

2. CILJ

Glavni cilj politike Skupnosti na področju zunanjih meja je vzpostavitev integriranega upravljanja meja, ki zagotavlja enotno in visoko raven kontrole oseb na zunanjih mejah in nadzora teh meja. Ta cilj, ki se šteje kot bistveni predpogoj za območje svobode, varnosti in pravice, med drugim zahteva, kakor je predvideno v členu 62(2)(a) Pogodbe, vzpostavitev skupnih pravil glede standardov in postopkov, ki jih morajo uporabljati države članice pri kontroli oseb na zunanjih mejah.

S sprejetjem Zakonika Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja[5], v Evropskem parlamentu in Svetu so bile pravne določbe schengenskega pravnega reda o zunanjih mejah preoblikovane ter posodobljene.

Podobno je bil z ustanovitvijo Agencije vzpostavljen mehanizem Skupnosti za usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami na zunanjih mejah, ki je tako okrepil pravilno izvajanje skupnih pravil, določenih v zgoraj omenjenem zakoniku Skupnosti, na operativni ravni.

Naslednji korak je razvoj integriranega sistema upravljanja mej na evropski ravni. Zato je cilj tega predloga Uredbe nadaljnja okrepitev učinkovitosti operativnih dejavnosti, izvedenih v okviru Agencije, in nadaljnje spodbujanje solidarnosti med državami članicami in Skupnostjo na področju zunanjih meja z:

a) vzpostavitvijo mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in uvedbo določb, ki bodo Agenciji omogočile sestavo in razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah, sestavljenih iz pripadnikov nacionalnih mejnih straž držav članic. Te skupine se lahko razporedi za določen čas v državi članici prosilki, ki se spopada z razmerami posebnega pritiska, zlasti prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo nezakonito vstopiti v Evropsko unijo, na točke zunanjih meja, in

b) uvedbo skupnih pravil o nalogah gostujočih pripadnikov mejnih straž drugih držav članic za namen sodelovanja v skupnih operacijah ali za namen razporeditve kot članov skupin za hitro posredovanje na mejah v državi članici prosilki.

Predlog Uredbe je v osnovi sestavljen iz dveh delov; prvi je namenjen vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah, njihovim nalogam in financiranju, drugi pa spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 za namen vzpostavitve skupin za hitro posredovanje na mejah v okviru Agencije.

2.1. Skupine za hitro posredovanje na mejah

Poudariti je treba, da se mora vsaka država članica sama odločiti, ali želi aktivno sodelovati v skupinah za hitro posredovanje na mejah, tako, da za vzpostavitev teh skupin da na razpolago pripadnike. Poleg tega se lahko skupine za hitro posredovanje na mejah v državi članici razporedi samo na njeno zahtevo. Vendar predlog Uredbe opredeljuje naloge, povezane s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja, ki jih lahko izvajajo gostujoči pripadniki in člani skupin za hitro posredovanje na mejah. To se zdi nujno za zagotovitev, da uspeh skupnih operacij na zunanjih mejah in razporeditve skupin za hitro posredovanje na mejah ne bo odvisen od zelo različnih nacionalnih zakonodaj držav članic, ki urejajo obseg, v katerem lahko gostujoči pripadniki sodelujejo pri dejavnostih kontrole in nadzora na zunanjih mejah, kakor velja sedaj.

To je pomembno tudi z vidika stroškovne učinkovitosti. Če se Skupnost zaveže, da bo organizirala in plačala razporeditev specializiranih pripadnikov iz drugih držav članic, ki bodo pomagali državi članici prosilki pri nalogah kontrole in nadzora njenih zunanjih meja, potem je treba te strokovnjake zaposliti na najučinkovitejši način, tj. s sodelovanjem pri dejavnostih kontrole in nadzora v enaki meri, kot to opravlja nacionalna služba mejne straže zadevne države članice.

Glede skupin za hitro posredovanje na mejah predlog predvideva vzpostavitev seznama pripadnikov nacionalnih mejnih straž, ki so jih države članice pripravljene dati na voljo Agenciji za namen razporeditve v državi članici prosilki v okoliščinah, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na zunanjih mejah te države članice. Pripadniki, ki sodelujejo v skupinah za hitro posredovanje na mejah, ne bodo postali osebje Agencije, ampak ostanejo pripadniki svojih zadevnih nacionalnih mejnih straž in tako oblikujejo stalen zbir pripadnikov strokovnjakov, ki jih lahko Agencija pozove, kadar se zahteva razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah. Države članice, ki so izrazile pripravljenost, da dajo pripadnike na razpolago Agenciji za vzpostavitev skupin za hitro posredovanje na mejah, dajo te pripadnike na voljo Agenciji za hitro razporeditev v drugi državi članici ter za redno usposabljanje in treninge v skladu z letnim razporedom. Stroške, povezane s sodelovanjem pripadnikov v skupinah za hitro posredovanje na mejah, razen rednih plač, krije Agencija[6].

Za zagotovitev, da imajo člani skupin za hitro posredovanje na mejah enako visoko raven strokovnega znanja o zadevah, povezanih z mejno kontrolo, in da so sposobni učinkovito sodelovati v kriznih razmerah, nudi Agencija osnovno in nadaljevalno usposabljanje za člane skupin za hitro posredovanje na mejah in z njimi izvaja redne treninge. Člani skupine morajo sodelovati pri teh dejavnostih in pri razporeditvi v državi članici, če Agencija tako zahteva. Člani skupin od Agencije prejmejo dnevnice za obdobja usposabljanja, treninga in razporeditve. Agencija lahko nabavi tehnično opremo za kontrolo in nadzor zunanjih meja, ki se uporablja v okviru skupin za hitro posredovanje na mejah[7].

V skladu s predlogom lahko država članica v okoliščinah, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na njenih zunanjih mejah, od Agencije zahteva razporeditev ene ali več skupin za hitro posredovanje na mejah na svojem ozemlju za določen čas. Pred odločanjem o zahtevi Agencija oceni položaj na zunanjih mejah države članice prosilke na podlagi ustreznih informacij, ki jih je zagotovila ta država članica ali katera druga. Po potrebi lahko Agencija v ta namen organizira ocenjevalno misijo. Agencija prav tako uporabi svoje splošne in prilagojene analize tveganja. Iz predlaganega besedila člena 8a Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 izhaja, da Agencija ne bo zavezana k razporeditvi skupin za hitro posredovanje na mejah v vseh razmerah. Odločitev bo odvisna od resnosti položaja. V nekaterih primerih lahko izvršni direktor Agencije namesto tega odloči, da Agencija državi članici prosilki samo pomaga pri vprašanjih usklajevanja z drugimi državami članicami z namenom reševanja težav, ki nastanejo na zunanjih mejah te države članice. Lahko pa izvršni direktor razporedi lastne strokovnjake Agencije, da državi članici prosilki pomagajo kot svetovalci. Razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah bo tako rezervirana za bolj krizne razmere, kjer se zdijo druga sredstva pomoči nezadostna.

Izvršni direktor sprejme odločitev o zahtevi v petih delovnih dneh po datumu zahteve ter pisno odločitev, v kateri so navedeni glavni razlogi, pošlje državi članici prosilki in upravnemu odboru.

Če izvršni direktor odloči, da zahtevi ugodi, se pripravi operativni načrt, v katerem so podrobno določeni trajanje razporeditve skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah, natančne geografske lokacije, kjer bodo skupine razporejene, naloge skupin, njihova sestava in njihovo število, naloge, ki so skupinam podeljene, njihovo mesto v liniji poveljevanja ter imena in čini njihovih poveljnikov iz nacionalne mejne straže države članice prosilke. Treba je poudariti, da se bo dejanska sestava skupine za hitro posredovanje na mejah razlikovala od primera do primera, odvisno od razmer in potreb na terenu. O vseh spremembah ali prilagoditvah operativnega načrta, ki jih predlaga bodisi država članica prosilka bodisi uradnik za zvezo Agencije, se bosta morala strinjati izvršni direktor in država članica prosilka.

Skupina(-ne) za hitro posredovanje na mejah, ki jo (jih) je treba razporediti, bo(-do) tako prilagojena(-ne) posebnim razmeram, s katerimi se spopada država članica prosilka. Skupine bodo razporejene v petih delovnih dneh od datuma soglasja o operativnem načrtu.

Uradnik za zvezo, ki ga imenuje izvršni direktor izmed osebja Agencije, spremlja skupine za hitro posredovanje na mejah ob razporeditvi v državi članici prosilki. Uradnik za zvezo predstavlja Agencijo tako v razmerju do članov skupin kot do države članice, v katero so razporejeni. Uradnik za zvezo deluje kot opazovalec in poroča o vseh vidikih razporeditve Agenciji.

Uradnik za zvezo zlasti:

- deluje kot posrednik med Agencijo in državo članico gostiteljico;

- deluje kot posrednik med Agencijo in člani skupine (skupin), zagotavlja pomoč v imenu Agencije v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi s pogoji za njihovo razporeditev s skupino (skupinami);

- spremlja izvajanje operativnega načrta;

- oceni vpliv razporeditve skupine (skupin).

Država članica gostiteljica obvesti uradnika za zvezo o vseh odločitvah njenih organov v zvezi s skupinami za hitro posredovanje na mejah.

Med razporeditvijo vse potne stroške in stroške nastanitve skupin za hitro posredovanje na mejah in uradnika za zvezo Agencije krije Agencija. Država članica prosilka poveljuje skupinam za hitro posredovanje na mejah, člani le-teh pa v času razporeditve ne sprejemajo nobenih ukazov od svojih držav članic izvora.

2.2. Naloge gostujočih pripadnikov in članov skupin za hitro posredovanje na mejah v zvezi s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja

Danes se pravni položaj gostujočih pripadnikov mejne straže ene države članice, ki delujejo v drugi državi članici, med državami članicami močno razlikuje. V nekaterih državah članicah obstaja možnost podelitve celotnega sklopa nalog tem pripadnikom, v drugih državah članicah pa lahko gostujoči pripadniki opravljajo le majhno število nalog.

Glede na to, da kontrolo oseb na zunanjih mejah ureja pravo Skupnosti in da operativno sodelovanje med državami članicami na zunanjih mejah usklajuje agencija Skupnosti, se sedanji pravni položaj gostujočih pripadnikov, ki ga ureja nacionalno pravo držav članic, ne more več šteti za zadostnega za dosego želenih rezultatov.

Če na primer gostujoči pripadniki v državi članici A, ki sodelujejo v skupni operaciji pod nadzorom Agencije, ne morejo kontrolirati oseb na mejnih prehodih, ampak morajo ostati opazovalci, medtem ko v sosednji državi članici B isti gostujoči pripadniki, ki sodelujejo v skupni operaciji iste vrste, te kontrole lahko izvajajo, bo rezultat dveh skupnih operacij zelo različen, tako glede stroškovne učinkovitosti kot glede spodbujanja sodelovanja na evropski ravni med nacionalnimi mejnimi stražami držav članic. Enako seveda velja za razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah v državah članicah.

Zato je treba sestaviti seznam nalog, ki se jih lahko podeli gostujočim pripadnikom mejnih straž drugih držav članic. Vendar predlog Uredbe izrecno omejuje področje uporabe usklajevanja nalog, povezanih s kontrolo in nadzorom zunanjih meja, ki jih lahko opravljajo gostujoči pripadniki in člani skupin za hitro posredovanje na mejah v skupnih operacijah, ki jih usklajuje Agencija, in pri razporeditvi skupin za hitro posredovanje na mejah v okviru Agencije v državi članici prosilki.

Naloge, ki jih opravljajo gostujoči pripadniki in člani skupin za hitro posredovanje na mejah za namen sodelovanja v skupnih operacijah, ki jih usklajuje Agencija, in pri razporeditvi v državi članici prosilki, so naslednje.

Glede kontrole oseb na zunanjih mejah:

1. kontrola potnih listin katere koli osebe, ki prečka mejo, da se potrdi veljavnost in pristnost takšnih listin ter ugotovi identiteta oseb;

2. uporaba tehničnih pripomočkov za preverjanje potnih listin v skladu s točko (a);

3. zaslišanje katere koli osebe, ki prečka mejo, da se preverijo namen in pogoji potovanja ter tudi, ali ima oseba zadostna sredstva za preživljanje in zahtevane listine;

4. kontrola, ali je za osebo razpisan ukrep zavrnitve vstopa v schengenskem informacijskem sistemu (SIS);

5. žigosanje potnih listin v skladu s členom 10 Zakonika Skupnosti, tako ob vstopu kot izstopu;

6. preiskovanje prevoznih sredstev in stvari v posesti oseb, ki prečkajo mejo, v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice.

Glede nadzora zunanjih meja:

7. uporaba tehničnih sredstev za nadzorovanje območja zunanjih meja;

8. sodelovanje v patruljah, ki peš in v prevoznih sredstvih nadzorujejo območje zunanjih meja države članice gostiteljice;

9. preprečevanje nezakonitega prečkanja zunanje meje države članice gostiteljice v skladu z nacionalnim pravom te države članice;

Komisija meni, da je opravljanje teh nalog potrebno za gostujoče pripadnike, ki sodelujejo v skupnih operacijah, ki jih usklajuje Agencija, in za člane skupin za hitro posredovanje na mejah, ki se jih razporedi v državi članici prosilki. Naloge temeljijo na skupnih pravilih o kontroli oseb na zunanjih mejah in nadzoru teh meja, kakor so določene v Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja.

Gostujoči pripadniki in člani skupin za hitro posredovanje na mejah poleg tega lahko nosijo svoje uniforme, vendar z oznakami, ki jih jasno opredeljujejo kot sodelujoče v skupni operaciji/pri razporeditvi skupin za hitro posredovanje na mejah. Prav tako se jim izda dokument za identifikacijo, ki je tudi dokaz o njihovi pravici izvrševanja zgoraj omenjenih nalog.

Vprašanji kazenske in civilne odgovornosti gostujočih pripadnikov in članov skupin za hitro posredovanje na mejah med opravljanjem dolžnosti v drugi državi članici, ki ni njihova država, sta prav tako urejeni v skladu z modelom Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah[8].

Naloge, ki jih opravljajo gostujoči pripadniki in člani skupin za hitro posredovanje na mejah, se ne nanašajo na skupne operacije vrnitve, saj je vloga Agencije v tem pomenu omejena na zagotavljanje potrebne podpore državam članicam pri organizaciji skupnih operacij vrnitve. Poleg tega ta predlog obravnava, kako vključiti gostujoče pripadnike in člane skupin za hitro posredovanje na mejah v sistem nacionalne mejne straže države članice gostiteljice za čas skupne operacije ali razporeditve skupin na ozemlju te države članice. V večini primerov se narava skupnih operacij vrnitve in potrebnih pooblastil za izvajanje takšnih operacij znatno razlikuje od zgoraj omenjenega položaja glede skupnih operacij na zunanjih mejah in bi zahtevala drugačen pravni okvir.

3. IZVAJANJE

Skupine za hitro posredovanje na mejah ustanovi Agencija v tesnem sodelovanju z državami članicami. Agencija je odgovorna za upravljanje skupin, tako z administrativnega vidika (vzdrževanje seznamov razpoložljivih pripadnikov in organiziranje posebnega usposabljanja zanje) kot z vidika sprejetja vseh odločitev glede razporeditve skupin v državah članicah prosilkah.

Določbe, ki opredeljujejo naloge v zvezi s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja, ki jih opravljajo gostujoči pripadniki in člani skupin za hitro posredovanje na mejah, se izvajajo v okviru operativnega sodelovanja držav članic na zunanjih mejah, za usklajevanje česar skrbi Agencija.

4. FINANCIRANJE

Stroške vzpostavitve in vzdrževanja skupin za hitro posredovanje na mejah, vključno z usposabljanjem, treningi in razporeditvijo, krije proračun Agencije.

5. IZBIRA PRAVNE PODLAGE

Člena 62(2)(a) in 66 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sta pravna podlaga te uredbe, katere glavna cilja sta nadaljnja krepitev učinkovitosti operativnega sodelovanja med državami članicami glede kontrole oseb na zunanjih mejah ter spodbujanje solidarnosti med državami članicami in Skupnostjo na tem področju.

6. SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Naslov IV o vizumih, azilu, priseljevanju in drugih politikah v zvezi s prostim gibanjem oseb podeljuje pristojnost na teh področjih Skupnosti. To pristojnost je seveda treba izvajati v skladu s členom 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti; tj. če in samo če imajo ukrepi, sprejeti na ravni Skupnosti, jasne prednosti zaradi svojega obsega ali učinkov pred ukrepi na ravni države članice. Predlog Uredbe zadosti tem merilom.

Subsidiarnost

Posamezne države članice ne morejo zagotoviti skladne in usklajene zakonodaje o podelitvi nalog gostujočim pripadnikom mejnih straž drugih držav članic za namene sodelovanja v skupnih operacijah na zunanjih mejah, ki jih usklajuje Agencija, in za razporeditev v državi članici prosilki. Zato je potreben zakonodajni akt Skupnosti, da se zagotovi zadostna raven usklajevanja.

Podobno ustanovitve in upravljanja skupin za hitro posredovanje na mejah ne morejo izvesti države članice, temveč zahteva ukrepe in usklajevanje s strani Skupnosti.

Sorazmernost

Uredba določa skupna pravila o podelitvi nalog gostujočim pripadnikom mejnih straž drugih držav članic za namene sodelovanja v skupnih operacijah na zunanjih mejah, ki jih usklajuje Agencija, in za razporeditev v državi članici prosilki. Prav tako določa vzpostavitev skupin za hitro posredovanje na mejah. Takšna vprašanja morajo biti urejena z jasnimi in enakimi pravili v uredbi, ki je primeren instrument za spremembo uredb o ustanovitvi agencij Skupnosti. Uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

2006/0140 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 glede tega mehanizma

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 62(2)(a) in člena 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[9],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[10],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[11],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Svet je 26. oktobra 2004 sprejel Uredbo (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Agencija).

(2) Država članica, ki se spopada z okoliščinami, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč na njenih zunanjih mejah, lahko brez poseganja v člen 64(2) Pogodbe v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 2007/2004 zaprosi Agencijo za pomoč v obliki usklajevanja, kjer sodeluje več držav članic, in/ali razporeditve strokovnjakov Agencije v podporo pristojnim organom te države članice.

(3) Ob upoštevanju kriznih razmer, s katerimi se države članice občasno spopadajo na svojih zunanjih mejah, zlasti v zvezi s prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo nezakonito vstopiti v Evropsko unijo, na točke zunanjih meja, se trenutne možnosti za zagotavljanje učinkovite praktične pomoči v zvezi s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja na evropski ravni ne zdijo zadostne.

(4) Država članica bi morala poleg tega imeti možnost zahtevati razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah v okviru Agencije, sestavljenih iz posebej usposobljenih strokovnjakov iz drugih držav članic, na svojem ozemlju za pomoč svoji nacionalni mejni straži za določen čas.

(5) Zato je treba vzpostaviti mehanizem za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah.

(6) Za zagotovitev učinkovitega sodelovanja z nacionalno mejno stražo je treba strokovnjakom omogočiti izvajanje nalog v zvezi s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja med razporeditvijo v državi članici, ki je zahtevala njihovo pomoč.

(7) Podobno je treba še izboljšati učinkovitost skupnih operacij, ki jih usklajuje Agencija, s tem, da se za določen čas gostujočim pripadnikom drugih držav članic omogoči izvajanje nalog v zvezi s kontrolo oseb na zunanjih mejah in nadzorom teh meja med razporeditvijo v državi članici, ki je zahtevala njihovo pomoč.

(8) Zato je treba v Uredbo (ES) št. 2007/2004 dodati nove določbe glede nalog gostujočih pripadnikov mejnih straž drugih držav članic ter posebej usposobljenih strokovnjakov drugih držav članic, ki se jih razporedi v državi članici na njeno zahtevo v okviru Agencije.

(9) Uredbo (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, in sicer uvedbe skupne zakonodaje o nalogah, ki jih opravljajo gostujoči pripadniki mejnih straž drugih držav članic, in vzpostavitve skupin strokovnjakov iz drugih držav članic, ki se jih na zahtevo države članice razporedi na njenem ozemlju, in jih torej laže doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v tem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje teh ciljev.

(11) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji in jih izražata Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(12) Kar zadeva Islandijo in Norveško, ta uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodi na področje iz člena 1(A) Sklepa Sveta 1999/437/ES[12] o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(13) Kar zadeva Švico, ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki sodi na področje iz člena 1(A) Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/849/ES[13] in členom 4(1) Sklepa Sveta 2004/860/ES[14].

(14) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato za Dansko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja. Ker ta uredba pomeni razvoj schengenskega pravnega reda na podlagi določb naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 omenjenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe s strani Sveta odloči, ali bo to uredbo prenesla v svoje notranje pravo.

(15) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000[15] o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda. Združeno kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki za Združeno kraljestvo ni zavezujoča niti se v njem ne uporablja.

(16) Ta uredba pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002[16] o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki za Irsko ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja.

(17) V tej uredbi določbe člena 7(1)(d) in člena 7(2) v obsegu, v katerem se sklicujejo na dostop, dodeljen do schengenskega informacijskega sistema (SIS), pomenijo določbe, ki nadgrajujejo schengenski pravni red ali so z njim drugače povezane v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 in 2005 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1 Vsebina

Ta uredba vzpostavlja mehanizem za namene zagotavljanja hitre tehnične in operativne pomoči državi članici prosilki, ki se spopada z razmerami posebnega pritiska, zlasti prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo nezakonito vstopiti v Evropsko unijo, na točke zunanjih meja, v obliki skupin za hitro posredovanje na mejah. Uredba določa tudi naloge, ki jih opravljajo gostujoči pripadniki in člani skupin za hitro posredovanje na mejah med operacijami v državi članici, ki ni njihova država članica.

Člen 2Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1) „Agencija“ pomeni Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije za razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah;

(2) „skupne operacije“ pomeni skupne operacije, kakor so opredeljene v členu 3 Uredbe (ES) št. 2007/2004;

(3) „poskusni projekti“ pomeni poskusne projekte, kakor so opredeljeni v členu 3 Uredbe (ES) št. 2007/2004;

(4) „gostujoči pripadniki“ pomeni pripadnike služb mejnih straž drugih držav članic, ki sodelujejo v skupnih operacijah in poskusnih projektih [na ozemlju države članice];

(5) „člani skupine (skupin)“ pomeni pripadnike služb mejnih straž držav članic, ki sodelujejo v skupinah za hitro posredovanje na mejah;

(6) „država članica prosilka“ pomeni državo članico, ki od Agencije zahteva razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah na svojem ozemlju;

(7) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, na katere ozemlju poteka skupna operacija, poskusni projekt ali razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah;

(8) „matična država članica“ pomeni državo članico, v kateri je gostujoči pripadnik ali član skupine pripadnik nacionalne mejne straže.

Člen 3Sestava in razporeditev skupin za hitro posredovanje na meja h

1. Sestavo skupin za hitro posredovanje na mejah določi Agencija v skladu s členom 8b Uredbe (ES) št. 2007/2004.

Skupine razporedi Agencija v skladu s členom 8f te uredbe.

2. Države članice zagotovijo imena vseh pripadnikov svojih nacionalnih mejnih straž, ki jih nameravajo dati na razpolago Agenciji za skupine za hitro posredovanje na mejah.

3. Države članice dajo na zahtevo Agenciji na razpolago pripadnike iz odstavka 2 za namen sodelovanja pri naslednjih dejavnostih:

10. tečaji usposabljanja in treningi v skladu z razporedom, vključenim v letni delovni program Agencije;

11. hitra razporeditev v drugi državi članici.

4. Stroške, povezane z dejavnostmi iz odstavka 3, krije Agencija v skladu s členom 8d Uredbe (ES) št. 2007/2004.

Člen 4Pravice in obveznosti članov skupin

1. Člani skupin ostanejo pripadniki nacionalnih mejnih straž svojih držav članic in prejemajo njihovo plačo. Vendar kot člani skupin sprejemajo navodila samo od države članice gostiteljice v skladu z operativnim načrtom, o katerem se dogovorita Agencija in država članica, kakor je določeno v členu 8f(3) Uredbe (ES) št. 2007/2004.

2. Pripadniki, katerih imena prejme Agencija v skladu s členom 3(2) te uredbe, sodelujejo pri osnovnem in dodatnem usposabljanju, potrebnem za njihove naloge, ter pri rednih treningih, ki jih zagotavlja Agencija v skladu s členom 8e Uredbe (ES) št. 2007/2004.

3. Pripadniki prejmejo dnevnice za čas trajanja njihovega sodelovanja v tečajih usposabljanja in treningih, ki jih organizira Agencija, ter za obdobja razporeditve kot člani skupin v skladu s členom 8d Uredbe (ES) št. 2007/2004.

Člen 5 Razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah

1. Med razporeditvijo skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah skupini(-nam) poveljuje država članica gostiteljica v skladu z operativnim načrtom. Država članica prosilka nemudoma obvesti Agencijo o vseh odločitvah svojih pristojnih organov glede skupine (skupin), vključno z vsemi predlogi za spremembe ali prilagoditve operativnega načrta.

2. Država članica gostiteljica nudi uradniku za zvezo Agencije, ki spremlja skupino(-ne) za hitro posredovanje na mejah, vso potrebno pomoč, vključno s popolnim dostopom do skupine (skupin) v vsakem trenutku razporeditve.

Člen 6Naloge gostujočih pripadnikov in članov skupin

1. Za namen skupnih operacij in poskusnih projektov, ki jih usklajuje Agencija, in razporeditve skupin za hitro posredovanje na mejah gostujoči pripadniki in člani skupin opravljajo naloge iz členov 7 in 8 v času trajanja takšnih dejavnosti.

2. Pri izvajanju nalog iz členov 7 in 8 gostujoči pripadniki in člani skupin ravnajo v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom države članice gostiteljice. Delujejo pod poveljstvom pripadnikov nacionalne mejne straže države članice gostiteljice.

3. Gostujoči pripadniki in člani skupin lahko med opravljanjem nalog iz členov 7 in 8 nosijo svoje uniforme.

Na rokavu svoje uniforme nosijo moder trak z oznako Evropske unije, ki označuje njihovo sodelovanje v skupni operaciji ali poskusnem projektu, ki ga usklajuje Agencija, ali pri razporeditvi skupin za hitro posredovanje na mejah.

Za namen identifikacije v razmerju do nacionalnih organov države članice gostiteljice in državljanov imajo gostujoči pripadniki ter člani skupin ves čas pri sebi akreditacijsko listino, kakor je določena v členu 9, ki jo pokažejo na zahtevo.

4. Gostujoči pripadniki in člani skupin, ki imajo dovoljenje za nošenje službenega orožja v svoji matični državi članici, lahko nosijo takšno orožje med opravljanjem nalog iz členov 7 in 8 samo s soglasjem države članice gostiteljice in v skladu z nacionalnim pravom te države članice.

Člen 7Mejne kontrole

1. Gostujoči pripadniki in člani skupin, ki sodelujejo pri dejavnostih mejne kontrole, v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 562/2006 opravljajo v državi članici gostiteljici naslednje naloge:

12. kontrola potnih listin katere koli osebe, ki prečka mejo, da se potrdi veljavnost in pristnost takšnih listin in ugotovi identiteta oseb;

13. uporaba tehničnih pripomočkov za preverjanje potnih listin v skladu s točko (a);

14. zaslišanje katere koli osebe, ki prečka mejo, da se preverijo namen in pogoji potovanja ter tudi, ali ima zadevna oseba zadostna sredstva za preživljanje in zahtevane listine;

15. kontrola, ali je za katero koli osebo, ki prečka mejo, razpisan ukrep zavrnitve vstopa v schengenskem informacijskem sistemu (SIS);

16. žigosanje potnih listin v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 562/2006, tako ob vstopu kot izstopu;

17. preiskovanje prevoznih sredstev in stvari v posesti oseb, ki prečkajo mejo, v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice.

2. Dostop gostujočih pripadnikov in članov skupin do SIS in nacionalnih zbirk podatkov za namene iz odstavka 1(d) urejata pravo Skupnosti in nacionalno pravo države članice gostiteljice.

3. Odločitve o zavrnitvi vstopa v skladu s členom 13 Uredbe (ES) št. 562/2006 sprejmejo gostujoči pripadniki in člani skupin samo po posvetovanju in ob soglasju poveljujočega pripadnika nacionalne mejne straže države članice gostiteljice.

Vsako pritožbo na takšno odločitev se naslovi na pristojne organe države članice gostiteljice.

Člen 8Nadzor

Gostujoči pripadniki in člani skupin, ki sodelujejo pri dejavnostih nadzora, v smislu člena 12 Uredbe (ES) št. 562/2006 opravljajo v državi članici gostiteljici naslednje naloge:

18. uporaba tehničnih sredstev za nadzorovanje območja zunanjih meja;

19. sodelovanje v patruljah, ki peš in v prevoznih sredstvih nadzorujejo območje zunanjih meja države članice gostiteljice;

20. preprečevanje nezakonitega prečkanja zunanje meje države članice gostiteljice v skladu s pravom Skupnosti in nacionalnim pravom te države članice.

Člen 9Akreditacijska listina

1. Država članica gostiteljica izda listino gostujočim pripadnikom in članom skupin za namen njihove identifikacije in kot dokaz pravic imetnika, da izvaja naloge iz členov 7 in 8. Listina vključuje naslednje:

21. ime in državljanstvo gostujočega pripadnika/člana skupine;

22. čin gostujočega pripadnika/člana skupine;

23. nedavno digitalno fotografijo gostujočega pripadnika/člana skupine;

24. podatke o skupni operaciji/razporeditvi, v kateri sodeluje gostujoči pripadnik/član skupine;

25. naloge, ki jih lahko v skladu s členoma 7 in 8 izvaja gostujoči pripadnik/član skupine;

26. obdobje, v katerem gostujoči pripadnik/član skupine izvaja naloge iz členov 7 in 8.

2. Listino se ob koncu skupne operacije, poskusnega projekta ali razporeditve skupin za hitro posredovanje na mejah vrne državi članici gostiteljici.

Člen 10Civilna odgovornost glede gostujočih pripadnikov in članov skupin

1. Kadar gostujoči pripadniki in člani skupin delujejo v državi članici, ki ni država članica, v kateri so pripadniki mejne straže, je (so) za vsako škodo, ki jo povzročijo med skupnimi operacijami ali razporeditvijo skupin, odgovorna(-ne) matična(-ne) država(-ve) članica(-ce) v skladu z nacionalnim pravom države članice gostiteljice.

2. Država članica gostiteljica povrne takšno škodo žrtvam ali osebam, ki so do tega upravičene, v skladu s svojim nacionalnim pravom.

3. Matična(-ne) država(-ve) članica(-ce) v celoti povrne(-jo) državi članici gostiteljici vse zneske, ki jih je plačala žrtvam ali osebam, ki so do tega upravičene.

4. Brez poseganja v izvrševanje svojih pravic do tretjih strank in z izjemo od odstavka 3 se vsaka država članica v primeru iz odstavka 1 vzdrži tega, da bi od druge države članice zahtevala povračilo škode, ki jo je utrpela.

Člen 11Kazenska odgovornost glede gostujočih pripadnikov in članov skupin

Med skupnimi operacijami, poskusnimi projekti ali razporeditvijo skupin za hitro posredovanje na mejah se gostujoči pripadniki in člani skupin štejejo za uradnike države članice gostiteljice v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih zagrešijo ali katerih žrtve so.

Člen 12Sprememba

Uredba (ES) št. 2007/2004 se spremeni:

(1) V členu 2(1) se doda naslednja točka (g):

„(g) razporedi skupine za hitro posredovanje na mejah v državah članicah, ki zahtevajo pomoč ob spopadanju z razmerami posebnega pritiska, zlasti prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki poskušajo nezakonito vstopiti v Evropsko unijo, na točke zunanjih meja;“

(2) Člen 8(3) se nadomesti:

„3. Agencija lahko nabavi tehnično opremo za kontrolo in nadzor zunanjih meja, ki jo uporabijo njeni izvedenci in [v okviru] skupine za hitro posredovanje na mejah za trajanje njihove razporeditve v zadevni(-h) državi(-vah) članici(-cah).“

(3) Vstavijo se naslednji členi od 8a do 8h:

„Člen 8aSkupine za hitro posredovanje na mejah

Kadar se zdi, da ukrepi iz člena 8(2)(a) in (b) ne zadostujejo za reševanje razmer posebnega pritiska, lahko Agencija razporedi eno ali več skupin za hitro posredovanje na mejah v državi članici prosilki za ustrezno obdobje.

Člen 8bSestava skupin za hitro posredovanje na mejah

1. Agencija sestavi in vodi sezname imen pripadnikov nacionalnih mejnih straž, ki jih Agenciji posredujejo države članice v skladu s členom 3(2) Uredbe (ES) št. …./… [ta uredba] .

Pri sestavljanju seznamov Agencija upošteva ustrezne poklicne izkušnje pripadnikov, zlasti znanje jezikov.

2. Pri določanju sestave skupine za hitro posredovanje na mejah za razporeditev Agencija upošteva posebne okoliščine, s katerimi se spopada država članica prosilka. Skupina je sestavljena v skladu z operativnim načrtom, pripravljenim v skladu s členom 8f(3).

Člen 8cNacionalna kontaktna točka

Države članice imenujejo nacionalno kontaktno točko za komunikacijo z Agencijo o vseh zadevah v zvezi s skupinami za hitro posredovanje na mejah. Nacionalna kontaktna točka je dosegljiva ves čas.

Člen 8dStroški

1. Agencija krije naslednje stroške, razen rednih plač, ki nastanejo državam članicam s tem, ko dajo pripadnike svojih nacionalnih mejnih straž na razpolago za skupine za hitro posredovanje na mejah za namene iz člena 3(3)(a) in (b) Uredbe (ES) št. …/… [ta uredba] :

27. potni stroški iz matične države članice v državo članico gostiteljico;

28. stroški cepljenj;

29. stroški posebnih potreb po zavarovanju v povezavi z razporeditvijo;

30. dnevnice, kakor je določeno v členu 4(3) Uredbe (ES) št. …/… [ta uredba] .

2. Podrobna pravila glede plačevanja dnevnic članom skupin za hitro posredovanje na mejah določi upravni odbor.

Člen 8eUsposabljanje in treningi

Agencija za pripadnike, ki so uvrščeni na sezname iz člena 8b(1), zagotovi osnovno in dodatno usposabljanje, potrebno za njihove naloge. Prav tako izvaja redne treninge s temi pripadniki v skladu z razporedom, določenim v letnem delovnem programu Agencije.

Člen 8fPostopek za odločanje o razporeditvi skupin za hitro posredovanje na mejah

1. Pri odločanju o zahtevi države članice za razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah v skladu s členom 8a izvršni direktor upošteva ugotovitve analize tveganja Agencije ter vse druge ustrezne informacije, ki jih je posredovala država članica prosilka ali druga država članica. Po potrebi lahko izvršni direktor pošlje strokovnjaka Agencije, da oceni razmere na zunanjih mejah države članice prosilke.

2. Izvršni direktor sprejme odločitev o zahtevi za razporeditev skupin za hitro posredovanje na mejah v najkrajšem času in najpozneje v petih delovnih dneh od datuma prejema zahteve. Izvršni direktor hkrati pošlje pisno odločitev državi članici prosilki in upravnemu odboru. V odločitvi so navedeni glavni razlogi.

3. Če se izvršni direktor odloči za razporeditev ene ali več skupin za hitro posredovanje na mejah, Agencija in država članica prosilka nemudoma pripravita operativni načrt v skladu s členom 8g.

4. Takoj po odobritvi operativnega načrta izvršni direktor obvesti države članice, katerih pripadniki mejnih straž bodo razporejeni v skupini za hitro posredovanje na mejah. Te informacije se v pisni obliki pošlje nacionalnim kontaktnim točkam, vzpostavljenim v skladu s členom 8c, in navede se datum, ko se bo razporeditev izvršila. Pošlje se tudi kopija operativnega načrta.

5. Razporeditev skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah se izvrši najpozneje pet delovnih dni od odobritve operativnega načrta med Agencijo in državo članico prosilko.

Člen 8gOperativni načrt

1. Agencija in država članica prosilka se dogovorita o operativnem načrtu, v katerem so navedeni natančni pogoji za razporeditev skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah. Operativni načrt vključuje naslednje:

31. predvideno trajanje razporeditve skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah;

32. natančne geografske lokacije v državi članici prosilki, kjer bo(-do) razporejena(-ne) skupina(-ne) za hitro posredovanje na mejah;

33. naloge skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah med obdobjem razporeditve;

34. sestavo skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah;

35. tehnično opremo, ki jo je treba razporediti skupaj s skupinami za hitro posredovanje na mejah;

36. vse dodatne naloge, ki jih mora država članica prosilka podeliti članom skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah med obdobjem razporeditve;

37. imena in čine pripadnikov nacionalne mejne straže države članice prosilke, ki bodo poveljevali skupini(-nam) za hitro posredovanje na mejah med obdobjem razporeditve, in mesto skupine (skupin) v liniji poveljevanja.

2. O vseh spremembah ali prilagoditvah operativnega načrta morata soglasje podati tako izvršni direktor Agencije kot država članica prosilka.

Člen 8hUradnik za zvezo

1. Izvršni direktor imenuje enega ali več strokovnjakov iz osebja Agencije, ki se ga razporedi kot uradnika za zvezo skupaj s skupino(-nami) ter ki predstavlja Agencijo in deluje kot opazovalec. Izvršni direktor o imenovanju obvesti državo članico gostiteljico.

2. Uradnik za zvezo poroča Agenciji o vseh vidikih razporeditve skupin.

Uradnik za zvezo zlasti:

38. deluje kot posrednik med Agencijo in državo članico gostiteljico;

39. deluje kot posrednik med Agencijo in člani skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah, zagotavlja pomoč v imenu Agencije v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi s pogoji za njihovo razporeditev s skupino(-nami);

40. spremlja izvajanje operativnega načrta;

41. oceni vpliv razporeditve skupine (skupin) za hitro posredovanje na mejah, zlasti z vidika predlaganja morebitnih sprememb ali prilagoditev operativnega načrta Agenciji.

3. Pri izpolnjevanju svojih dolžnosti uradnik za zvezo sprejema navodila samo od Agencije.“

(4) Člen 10 se črta.

Člen 13

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 12 se uporablja od [tri mesece po datumu začetka veljavnosti] .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ustanovitev skupin za hitro posredovanje na mejah in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 glede tega mehanizma

2. OKVIR ABM/ABB

Zadevno(-a) področje(-a) in povezana(-e) dejavnost(-i):

Področje politike: 18 – Pravosodje in notranje zadeve

Dejavnosti: 18 02 – Zunanje meje, vizumska politika in prosto gibanje oseb

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

3.1. Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA)) z navedbo imena postavke:

18 02 03 01: Upravni odhodki (naslova 1 in 2)

18 02 03 02: Odhodki iz poslovanja (naslov 3)

3.2. Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Ukrep se bo začel na dan začetka veljavnosti predlagane uredbe. Trajal bo, dokler se bo Uredba uporabljala.

S tem predlogom Uredbe se spreminja Uredba o ustanovitvi agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije. Predlagana uredba bo Agenciji dodala nalogo. Finančnega vpliva za prihodke ni. Finančni vpliv je samo za odhodke proračuna zaradi dodatne naloge, predvidene v predlogu Uredbe.

3.3. Značilnosti proračuna:

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek EFTA | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

18 02 03 01 | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 3A |

18 02 03 02 | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 3A |

4. POVZETEK SREDSTEV

4.1. Finančna sredstva

4.1.1. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

Zneski v tej preglednici se nanašajo samo na finančna sredstva, ki jih bo potrebovala Agencija za izvajanje novih nalog na podlagi predloga. Zato stroški, povezani z drugimi nalogami, ki jih Agencija že izvaja, tukaj niso vključeni.

Zneski so vključeni v okviru zneskov, predvidenih v večletnem finančnem načrtovanju programov (dokument V predhodnega predloga proračuna za leto 2007), in kot takšni niso sestavljeni iz zahteve po dodatnih proračunskih sredstvih.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[17] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 12,600 |

Odobritve plačil (OP) | b | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 12,600 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[18] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 12,600 |

Odobritve plačil | b+c | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 2,100 | 12,600 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[19] – se ne uporablja |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj – se ne uporablja |

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e |

Podrobnosti o sofinanciranju

Če predlog vključuje sofinanciranje držav članic ali drugih organov (treba jih je navesti), se v spodnjo preglednico vpiše ocenjena raven tega sofinanciranja (lahko se dodajo vrstice, če ukrep sofinancirajo različni organi):

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 in pozneje | Skupaj |

Norveška in Islandija | f | 0,043 | 0,043 | 0,043 | 0,043 | 0,043 | 0,043 | 0,259 |

OPO, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 2,143 | 2,143 | 2,143 | 2,143 | 2,143 | 2,143 | 12,859 |

Uredba o ustanovitvi Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Uredba Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004) pomeni razvoj schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda.

Če želita Norveška in Islandija v celoti sodelovati pri dejavnostih agencije Frontex, je treba skleniti dogovor. Predviden je finančni prispevek, ki ga morata ti državi plačati, če želita sodelovati.

Okvirni prispevek: 2,06 % (številke za leto 2006).

4.1.2. Skladnost s finančnim programiranjem

( Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[20] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

4.1.3. Finančni vpliv na prihodke

( Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

v mio EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom[Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ |

5. ZNAČILNOSTI IN CILJI

5.1. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Glavni cilj tega predloga Uredbe je izboljšanje operativnega sodelovanja med državami članicami na zunanjih mejah EU z dodajanjem še ene naloge seznamu nalog, ki jih že izvaja Agencija v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004. Nova naloga zadeva vzpostavitev „skupin za hitro posredovanje na mejah“, ki so pristojne za kontrolo in nadzor kopenske, zračne oziroma morske meje. Glej tudi „Obrazložitveni memorandum“ za dodatne podrobnosti.

5.2. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Predlagana uredba spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Agencije. Dopolnjuje obstoječo uredbo z dodajanjem nove naloge k tistim, ki jih Agencija že izvaja. Glede obstoječe uredbe bo predlagana uredba dopolnila druge obstoječe finančne instrumente, kot je ARGO. Ta predlog je nadaljnja nadgradnja dodane vrednosti, ki je bila zagotovljena z ustanovitvijo Agencije preko dejstva, da izvaja horizontalne naloge, ki so bili pred tem nacionalni projekti, vendar se z njimi ni upravljalo na centralni ravni, s čimer sta zagotovljeni skladnost in enotnost.

5.3. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj:

Učinkovita kontrola in nadzor kopenske, zračne in morske meje držav članic.

Rezultati:

Vzpostavitev skupin za hitro posredovanje na mejah za pomoč državam članicam, ki se spopadajo z okoliščinami, ki zahtevajo okrepljeno tehnično in operativno pomoč.

Kazalniki:

Število skupin za hitro posredovanje na mejah, razporejenih za zagotavljanje hitre tehnične in operativne pomoči državam članicam, ki jo zahtevajo.

Število tečajev usposabljanja in treningov, izvedenih za pripadnike v skupinah za hitro posredovanje na mejah.

5.4. Metoda izvedbe (okvirno)

( Centralizirano upravljanje

( neposredno s strani Komisije

( posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Pripombe:

Dejavnost bo izvajala Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX), ki je bila ustanovljena z Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004 z dne 26. oktobra 2004.

6. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Nadzor dejavnosti, ki jih izvaja Agencija, vključno z novimi dejavnostmi iz predloga Uredbe, bo še naprej potekal preko letnega poročila o dejavnostih, ki ga sprejme upravni odbor za prejšnje leto, in preko delovnega programa za naslednje leto – oba se posreduje Komisiji, Svetu in Evropskemu parlamentu.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

Komisija izvaja oceno učinka.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne uporablja.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

V treh letih po začetku izvajanja nalog Agencije in nato vsako peto leto upravni odbor naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 o ustanovitvi Agencije. Glede na to, da ta predlagana uredba spreminja Uredbo Sveta (ES) št. 2007/2004, bo ocena zadevala tudi predlagano uredbo.

V oceni bo zajeto, kako učinkovito Agencija izpolnjuje svoje poslanstvo, vključene pa bodo tudi nove naloge, ki so Agenciji dodeljene s tem predlogom Uredbe. Oceni se tudi vpliv Agencije in njen način dela. Pri oceni se upoštevajo stališča interesnih skupin na evropski, pa tudi nacionalni ravni.

Upravni odbor prejme rezultate ocenjevanja in predloži priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, Agencije in njenega načina dela Komisiji, ki jih lahko skupaj z lastnim mnenjem in ustreznimi predlogi pošlje Svetu. Po potrebi vključi delovni načrt s časovnim razporedom. Rezultati in priporočila z ocenjevanja se objavijo.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

PRORAčUN AGENCIJE BO IZVRšEVAL IZVRšNI DIREKTOR. DIREKTOR BO VSAKO LETO PREDLOžIL KOMISIJI, UPRAVNEMU ODBORU IN RAčUNSKEMU SODIščU PODROBNO POROčILO O VSEH PRIHODKIH IN ODHODKIH V PRETEKLEM FINANčNEM LETU. POLEG TEGA BO NOTRANJA REVIZIJSKA SLUžBA KOMISIJE POMAGALA PRI UPRAVLJANJU FINANčNIH OPERACIJ AGENCIJE Z NADZOROVANJEM TVEGANJ, SPREMLJANJEM SKLADNOSTI PREKO ZAGOTAVLJANJA NEODVISNEGA MNENJA O KAKOVOSTI SISTEMA UPRAVLJANJA IN NADZORA TER PRIPOROčIL ZA IZBOLJšANJE UčINKOVITOSTI IN USPEšNOSTI OPERACIJ TER ZA ZAGOTOVITEV EKONOMIčNOSTI PRI UPORABI SREDSTEV AGENCIJE.

Agencija bo vzpostavila notranjo revizijsko službo, podobno kot je storila Komisija v okviru lastnega prestrukturiranja.

Osebje bo v celoti sodelovalo z uradom OLAF v boju proti goljufijam.

Računsko sodišče bo proučilo račune v skladu s členom 248 Pogodbe in objavilo letno poročilo o dejavnostih Agencije.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja

Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na 3 decimalna mesta natančno)

2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |

Uradniki ali začasno osebje[23] (XX 01 01) | A*/AD |

B*, C*/AST |

Osebje[24], financirano iz člena XX 01 02 |

Drugo osebje[25], financirano iz člena XX 01 04/05 |

SKUPAJ |

8.2.2. Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa

Usklajevanje vseh dejavnosti, povezanih z novimi nalogami Agencije, ki zadevajo vzpostavitev „skupin za hitro posredovanje na mejah“, ki so pristojne za kontrolo in nadzor kopenske, zračne oziroma morske meje.

8.2.3. Človeški viri – viri delovnih mest (po sistemizaciji)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

8.2.4. Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (18 02 03 01 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | SKUPAJ |

Druga tehnična in upravna pomoč |

– notranja |

– zunanja |

Tehnična in upravna pomoč SKUPAJ |

8.2.5. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek SE NE UPORABLJA, saj niso potrebna nobena dodatna sredstva.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje |

Uradniki in začasno osebje (XX 01 01) |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci |

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02 |

8.2.6. Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno) |

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in pozneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference |

XX 01 02 11 03 – Odbori[27] |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi |

2 Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) |

3 Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), SKUPAJ |

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek |

[1] UL L 349, 25.11.2004, str. 1.

[2] Dok. 14292/04 CONCL 3.

[3] Dok. 15914/05 REV 1 CONCL 3.

[4] Študija o podelitvi izvršilnih pooblastil mejni straži, ki deluje na zunanjih mejah EU; izdelal jo je UNISYS (2006).

[5] Uredba (ES) št. 562/2006 z dne 15. marca 2006.

[6] Stroški, ki bi jih krila Agencija, bi bili: stroški nastanitve, dnevnice, potni stroški in, kjer je to potrebno, stroški cepljenj in posebnih zavarovanj.

[7] Agencija lahko, kjer je to potrebno, nabavi tehnično opremo za namene kontrole in nadzora, ki jo uporabijo skupine za hitro posredovanje na mejah. To je lahko npr. oprema za radijske zveze, daljnogledi za nočno opazovanje itd.

[8] UL L 162, 20.6.2002, str. 1.

[9] UL C , , str. .

[10] UL C , , str. .

[11] UL C , , str. .

[12] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[13] UL L 368, 15.12.2004, str. 26.

[14] UL L 370, 17.12.2004, str. 78.

[15] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[16] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

[17] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[18] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[19] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 ali xx 01 05.

[20] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[21] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[22] Kakor je opisano v oddelku 5.3.

[23] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[24] Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

[25] Stroške zanje krije referenčni znesek.

[26] S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

[27] Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.