52006PC0050

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.2.2006

KOM(2006) 50 končno

2003/0210 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o

skupnem stališču Sveta o sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem

2003/0210 (COD)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU v skladu z drugim pododstavkom člena 251 (2) Pogodbe ES o

skupnem stališču Sveta o sprejetju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem (Besedilo velja za EGP)

1- OZADJE

Datum predložitve predloga EP in Svetu (dokument COM(2003) 550 konč. – 2003/0210(COD): | 22. september 2003 |

Datum mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora: | 31. marec 2004 |

Datum mnenja Odbora regij: | 12. februar 2004 |

Datum mnenja Evropskega parlamenta, prva obravnava: | 28. april 2005 |

Datum predložitve spremenjenega predloga: | 22. junij 2005 |

Datum sprejetja skupnega stališča: | 23.1.2006 |

2- CILJ PREDLOGA KOMISIJE

Podzemna voda je pomemben naravni vir, ki se v glavnem uporablja za pitno vodo, v industriji in kmetijstvu. Prav tako ima visoko okoljsko vrednost, saj vpliva na površinske vode in močvirja ter tako predstavlja ključni del vodnega ciklusa, ki ga je treba zavarovati.

Varstvo podzemne vode pred onesnaženjem je predmet pravnih aktov Skupnosti od leta 1980 in pred kratkim tudi okvirne direktive o vodah, ki je bila sprejeta leta 2000.

Vendar še vedno manjkajo jasna merila za opredelitev ciljev okoljske kakovosti podzemnih voda in zlasti dobrega kemijskega stanja. Poleg tega so potrebni posebni ukrepi za preprečevanje in nadzor onesnaževanja podzemnih voda. Do tega spoznanja je prišlo že ob dogovoru o okvirni direktivi o vodah, tako da člen 17 navedene direktive določa, da Komisija pripravi predlog, ki bo obravnaval ta vprašanja.

Ob upoštevanju navedenega in po izčrpnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi je Komisija septembra 2003[1] objavila predlog za novo direktivo o varstvu podzemne vode pred onesnaženjem. Ta predlog vsebuje naslednje ključne elemente:

- shemo skladnosti za ocenjevanje dobrega kemijskega stanja podzemne vode za omejeno število onesnaževal, kjer veljajo obstoječi standardi Skupnosti;

- merila za ocenjevanje kemijskega stanja podzemne vode, ki temeljijo na okoljskih standardih kakovosti in jih oblikujejo države članice na ustrezni ravni (nacionalno, na ravni povodja ali podzemnega vodnega telesa), odvisno od različic naravnih pogojev podzemne vode, ugotovljenih obremenitev in s tem povezanih kemičnih snovi;

- merila za ugotavljanje znatno naraščajočih trendov koncentracij onesnaževal v podzemnih vodah in določanje izhodišč za obračanje teh trendov;

- merila za preprečevanje ali omejevanje neposrednega in posrednega vnašanja onesnaževal v podzemno vodo.

Predlog navaja jasne opredelitve, ki bodo zagotavljale doseganje okoljskih ciljev okvirne direktive o vodah, ki se nanašajo na podzemno vodo. Prav tako predlog dosega pravo ravnovesje med vprašanji, ki jih je treba obravnavati na ravni Skupnosti, in tistimi, ki jih je bolje pustiti v presojo državam članicam.

3 - PRIPOMBE K SKUPNEMU STALIŠČU

3.1 Splošne pripombe

V svojem spremenjenem predlogu je Komisija v celoti, delno ali načelno sprejela 67 od 89 sprememb, ki jih je Evropski parlament sprejel pri prvi obravnavi. Sedaj je v skupno stališče, bodisi dobesedno bodisi pomensko, vključenih 54 sprememb.

Komisija je sprejela vse spremembe, ki so skušale pojasniti področje uporabe predloga, posebej tiste glede sheme skladnosti v zvezi z dobrim kemijskim stanjem podzemnih voda. Komisija ni sprejela sprememb, ki so ponavljale določbe okvirne direktive o vodah in so se nanašale na ekosisteme podzemnih voda.

Svet je vključil ključne spremembe parlamenta v zvezi s skladnostjo z dobrim kemijskim stanjem podzemne vode, z odkrivanjem in obračanjem trendov onesnaževanja, kot tudi z izjemami od določb za preprečevanje ali omejevanje vnašanja onesnaževal.

Komisija meni, da skupno stališče, ki je bilo sprejeto s kvalificirano večino dne 8.12.2005, v glavnem ne spreminja pristopa ali ciljev predloga in ga zato na splošno podpira v obstoječi obliki.

3.2 Podrobne pripombe

3.2.1 Parlamentarne spremembe, ki jih je Komisija sprejela, in so v celoti, delno ali načelno vključene v skupno stališče

Spremembe 2, 5, 6, 9, 12, 13, 14, 15, 17, 19, 20, 26, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 39, 42, 47, 48, 55, 57, 58, 59, 63, 65, 88, 89 in 90 so bile vključene v različni meri. Te spremembe pojasnjujejo merila za ocenjevanje dobrega kemijskega stanja podzemne vode in določbe za „preprečevanje ali omejevanje“. Komisija je sprejela spremembo 60 zgolj pod pogojem, da se vstavi sklic na Direktivo o nitratih, ki je bila vključena v skupno stališče; to je v skladu s smislom spremembe 64. Del C skupnega stališča v glavnem pokriva spremembe 66, 67, 68, 69, 70 in 71, z razliko, da je Svet obdržal izraz „mejne vrednosti“, medtem ko je Evropski parlament predlagal uporabo enega samega izraza „standardi kakovosti podzemne vode“. Tudi sprememba 72 je bila upoštevana. Spremembe 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79, 81, 82, 83 in 84 o tehničnih zahtevah za ocenjevanje in obračanje trendov so deloma ali načeloma vključene v skupno stališče. Svet je odločil, da bo poenostavil Prilogo IV, tako da ne bo ohranil razpredelnic s skupnimi časovnimi razporedi, ki jih morda ne bo mogoče uporabiti v vseh primerih podzemne vode, temveč bo vključil splošne določbe za ugotavljanje trendov in zahteve za obračanje trendov.

3.2.2 Parlamentarne spremembe, ki jih je Komisija zavrnila, vendar so v celoti, delno ali načelno vključene v skupno stališče

Komisija je zavrnila spremembo 18 , vendar je bila le-ta delno vključena v skupno stališče. Ta sprememba se nanaša na „okoljsko“ pomembna zvišanja koncentracij onesnaževal v podzemnih vodah. Svet je spremenil ubeseditev, ki je sedaj jasnejša v novi opredelitvi 3 člena 2. Tudi sprememba 50 je bila zavrnjena, vendar je bila vključena v skupno stališče kot odstavek 4 člena 6.

3.2.3 Spremembe Parlamenta, ki sta jih Komisija in Svet zavrnila, in niso vključene v skupno stališče

Obe instituciji sta zavrnili spremembe 3 , 4 , 7 , 10 , 11 , 16 , 21 , 23 , 27 , 40 , 49 , 93 , 51 , 52 , 54 , 56 , 62 in 80 in jih nista vključili. Te spremembe so ponavljale določbe okvirne direktive o vodah, nanašajoč se na primer na uporabo podzemne vode kot pitne vode ( 3 , 4 , 62 ), vprašanja količin podzemne vode ( 7 , 10 in 80 ), navedbe človeških ali ekološko toksikoloških meril ( 27 ), ali so dodajale nove določbe o upravljanju področij, ki so bila onesnažena v preteklosti. Del spremembe 88 (o gospodinjski odpadni vodi) je bil zavrnjen. Preprečevalni ukrepi ( 51 ) in določba o načelu „onesnaževalec plača“ ( 52) niso bili ohranjeni, prav tako ne posebne določbe o mineralnih vrelcih in zdravilnih vodnih virih. Prav tako ni bila vključena sprememba 56 , ki se je nanašala na INSPIRE[2]. Po nekaterih mnenjih priporočila za raziskave ne spadajo v direktivo, zato spremembi 95 in 100 nista bili ohranjeni.

3.2.4 Parlamentarne spremembe, ki jih je Komisija v celoti, delno ali načelno sprejela, ter niso vključene v skupno stališče

Komisija je delno ali načeloma sprejela spremembe 1 , 8 , 15 , 22 , 24 , 25 , 36 , 37 , 38 , 41 , 46 in 91 , ki pa niso bile vključene. Nekatere teh sprememb so zadevale redakcijske popravke kot je vstavljanje pojma „kemijsko“ pred onesnaževanje v celotnem besedilu ( 1 ) in „posledica človeške dejavnosti“ v člen 5 ( 37 ). Druge so bile pomembnejše, npr. vključitev nove uvodne izjave o kmetijskih/gozdarskih praksah ( 8 ), nove opredelitve pojma „koncentracija ozadja“ ( 22 ) in „temeljna koncentracija“ ( 24 , 38 ) ali navedbe naravnih geogenetsko določenih stopenj onesnaževal ( 91 ), ki bi bile koristne in v skladu s skupnim stališčem. Tudi možni predlog za direktivo o spremembi Priloge I predloga ni bil ohranjen ( 36 ). Nov člen o metodah merjenja (kot je bil predlagam s spremembo 42 ) ni bil vključen, ampak bi bil skladen s sorodno določbo skupnega stališča v Prilogi IV, odstavkih 1.2(b) in (c) predloga. Tudi navedba o ukrepih in spremljanju podzemnih voda ( 46 ) ni bila vključena v skupno stališče.

3.2.5 Dodatne spremembe predloga, ki jih je uvedel Svet

V členu 1 je bil zadnji odstavek razširjen, tako da vključuje sklic na določbo „preprečitev ali omejitev“ iz okvirne direktive o vodah, ter vključen kot posebni odstavek 2.

Nova opredelitev „standarda kakovosti podzemne vode“ je bila vključena v člen 2(1), tako da je „mejna vrednost“ zdaj povezana s to opredelitvijo (člen 2(2)). Predhodni opredelitvi 2 in 3 (zdaj 3 in 4) sta bili nekoliko spremenjeni, tako da je vključena navedba „tveganje za okolje“ (opredelitev 3) in spremenjena besedna zveza „posredni izpusti“ v „vnos“ (ki pokriva tako neposreden kot posreden vnos onesnaževala v podzemno vodo).

V izvornem predlogu je člen 3 zadeval merila za skladnost z dobrim kemičnim stanjem podzemne vode, katerim so sledile zahteve glede določitve mejnih vrednosti. To se je zdaj spremenilo z združitvijo meril za ocenjevanje kemijskega stanja podzemne vode iz člena 3, namreč „standarda kakovosti podzemne vode“ in „mejnih vrednosti“, in vključitvijo zahtev o določitvi slednjih, z dodatnimi določbami o čezmejnih organih za podzemno vodo. Kot je predlagala Komisija, je bil spremenjen tudi rok za sporočitev mejnih vrednosti iz leta 2008 v leto 2006.

Logična posledica preoblikovanja člena 3 je bila, da so vsi elementi o skladnosti zdaj vključeni v člen 4, vključno z določbami, ki so bile prvotno vključene v Prilogi I (zlasti opomba 22), in zagotavljajo prožnost pri načelu „ena neustrezna, vse neustrezne“ (ena točka, ki presega standard, po katerem je podzemno vodno telo v slabem kemičnem stanju) s pristopom, ki temelji na tveganju.

Vsebina člena 5 ostaja enaka kot v izvornem predlogu, vendar člen zdaj vključuje določbe, ki so bile prenesene iz prejšnje Priloge IV in je zato obširnejši. Vključena je bila nova določba o razlogih za določitev izhodišč za obračanje trendov.

Tudi člen 6 je bil znatno razširjen, tako da vključuje določbe za „preprečitev ali omejitev“ vnosa onesnaževal (namesto neposrednih izpustov iz izvornega predloga). Onesnaževala, katerih vnos je treba preprečiti ali omejiti, in z njimi povezani ukrepi so pojasnjeni v členu 6(1). V člen 6(2) je vključena nova določba o razpršenih virih. V člen 6(3) je bila nazadnje vključena vrsta sprememb, ki se bodisi sklicujejo na določbe okvirne direktive o vodah, vpeljane iz Direktive 80/68/EGS, bodisi poudarjajo dovoljene prakse vodnega upravljanja.

Člen 7 je bil rahlo spremenjen, tako da se zdaj sklicuje na „katerikoli nov postopek za izdajo dovoljenja“ namesto na „predhodno preiskavo in izdajo dovoljenja“.

Člen 8 ostaja v osnovi nespremenjen.

Jedro besedila člena 9 je prav tako nespremenjeno, vendar je bil rok za izvajanje spremenjen iz 18 mesecev v 24 mesecev.

Izboljšana je bila jasnost Priloge I, tako da so bile opombe spremenjene v ločene odstavke, ki pojasnjujejo področje in uporabo standardov kakovosti podzemne vode. Pripomba v desnem stolpcu razpredelnice o nitratih je bila razširjena na vse dejavnosti, ki spadajo pod področje uporabe Direktive 91/676/EGS, in ne navaja več le območij, občutljivih na nitrate. Prav tako je bila v razpredelnico vključena vrednost 0.5 µg/l za skupno vsebnost pesticidov.

Zaporedje Prilog II in III je bilo spremenjeno. Del A Priloge II zdaj zadeva smernice za določitev mejnih vrednosti (novo besedilo, ki je v skladu s spremembo 65 Evropskega parlamenta). Minimalni seznami snovi in ionov, povezani z mejnimi vrednostmi, so vključeni v del B in ločujejo razpredelnice (izvorno iz Priloge III) v tri različne kategorije, ter določajo, da se lahko mejne vrednosti, povezane s koncentracijami raztopin zaradi antropogenih dejavnosti, določijo bodisi za sulfat ali klorid ali za električno prevodnost. Del C Priloge zdaj vključuje nekdanji Del B Priloge III z dodatnimi podrobnostmi, ki izboljšujejo besedilo.

Priloga III zdaj zadeva oceno kemijskega stanja podzemne vode in razširja izvorno besedilo prejšnje Priloge II s podrobnostmi in sklici na člen 4.

Nazadnje je bila poenostavljena Priloga IV, tako da bo vsebovala splošne zahteve in ne specifikacij, v določenih časovnih obdobjih, ki jih morda ne bo mogoče uporabiti pri vseh nahajališčih podzemnih voda v Evropi. V skladu s tem so bile izbrisane razpredelnice izvornih odstavkov 1.2(c) in 2.3 in dodane nove zahteve glede pogostosti in krajev spremljanja.

4- SKLEP

Spremembe, ki jih je uvedel Svet, pomagajo razjasniti predlog in usklajujejo njegovo izvajanje s sorodnimi določbami okvirne direktive o vodah. Komisija zato podpira skupno stališče.

[1] KOM(2003) 550 konč., 19.9.2003

[2] KOM(2004) 516 konč.