52006DC0814

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 19.12.2006

COM(2006) 814 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Tretje poročilo o spremljanju prestrukturiranja jeklarstva na Češkem in Poljskem

1. UVOD

To poročilo opisuje napredek, ki so ga češke in poljske jeklarske družbe dosegle pri prestrukturiranju svojega delovanja ter v skladu z zahtevami iz posebnih poglavij Pogodbe o pristopu. Zaradi nacionalnega in mednarodnega razvoja gospodarstva so se češki in poljski izdelovalci jekla leta 2005 znašli v težkem položaju, ki sta ga zaznamovala manjša prodaja in nižje cene v primerjavi s prejšnjim letom. Kljub temu trendu so družbe v obeh državah ustvarile primerno raven dohodka, vseeno pa je treba nadaljevati s prizadevanjem za dokončanje procesa prestrukturiranja, da se jeklarnam omogoči, da dosežejo trajno rentabilnost.

Na pogajanjih med Evropsko unijo ter Češko in Poljsko so bila dogovorjena prehodna obdobja, ki so omogočila jeklarskim družbam, da končajo prestrukturiranje in se polno vključijo na notranji trg. Ta ukrep je bil nujen, da se novim državam članicam odobri potrebna finančna podpora ob domnevi, da bodo upravičenci dolgoročno postali rentabilni. Ta izjema od splošnih pravil glede državnih pomoči je pogojena z nekaterimi obveznostmi, ki jih morajo izpolniti zadevne vlade in posamezne družbe. Obveznosti so določene v protokolih, vključenih v Pogodbo o pristopu, in sicer v Protokolu 2[1] v zvezi s prestrukturiranjem češke jeklarske industrije in Protokolu 8[2] v zvezi s prestrukturiranjem poljske jeklarske industrije.

Obdobje prestrukturiranja je omejeno do 31. decembra 2006, do takrat pa naj bi vse družbe postale rentabilne. Protokola navajata tudi podrobne določbe o spremljanju in poročanju glede navedenih obveznosti, kar vključuje tudi poročanje Komisije Svetu.

Komisija je 7. julija 2004 sprejela svoje prvo poročilo o spremljanju prestrukturiranja jeklarstva na Češkem in Poljskem za leto 2003[3]. Komisija je v poročilu ugotovila zamudo pri procesu prestrukturiranja, zlasti pri naložbah. Obema državama je priporočila, da izkoristita ugodne tržne pogoje in v prihodnjih letih pospešita proces prestrukturiranja, da bi ustrezne družbe lahko dosegle rentabilnost do konca obdobja prestrukturiranja.

V drugem poročilu o spremljanju, sprejetem 3. avgusta 2005[4], je Komisija ugotovila izboljšanje poslovnih rezultatov pri večini upravičenih družb, kar je bila zlasti posledica znatno izboljšanih tržnih pogojev. Hkrati je poudarila, da vse upravičene družbe niso mogle v celoti izkoristiti izjemno dobrega tržnega okolja in niso izvajale zahtevanih ukrepov za prestrukturiranje, zaradi česar ne poslujejo dovolj dobro in do konca obdobja prestrukturiranja verjetno ne bodo postale rentabilne. Komisija je upravičene družbe in pristojne organe pozvala, da skrbno preučijo njena priporočila.

To tretje poročilo o spremljanju opisuje napredek, dosežen v letu 2005, in nekatere trende v letu 2006. Vključuje naslednje elemente:

- opis razvoja svetovnega trga jekla, na podlagi katerega poteka proces prestrukturiranja,

- poročilo za posamezno državo o glavnih rezultatih spremljanja državne pomoči in ključnih kazalcev prestrukturiranja, kakor so opredeljeni v prilogah k protokolom (zmanjšanje zmogljivosti, naložbe, produktivnost, stroški in rentabilnost). To poglavje vključuje tudi sklicevanje na odločbe Komisije, sprejete v zvezi z upravičenimi družbami v okviru zakonodaje EU o konkurenci,

- sklepne ugotovitve in priporočila o potrebnih ukrepih glede upravičenih družb, da bi dosegle rentabilnost do konca obdobja prestrukturiranja, ter glede nadaljnjega potrebnega spremljanja.

Komisija bo leta 2007 za Svet pripravila poročilo o napredku, ki bo zajemalo napredek, dosežen v letu 2006. To končno poročilo bo zagotovilo tudi splošno oceno rezultatov, doseženih v celotnem procesu prestrukturiranja (2003–2006).

2. RAZVOJ SVETOVNEGA TRGA JEKLA [5]

Na proces prestrukturiranja jeklarstva vpliva več dejavnikov, in sicer ukrepi, ki jih uvedejo družbe in javni organi, splošni gospodarski razvoj ter razmere na trgu. Dobro poznavanje teh elementov je zato nujno za ustrezno presojo uspešnosti upravičenih jeklarskih družb na Češkem in Poljskem. Osnovne predpostavke glede razvoja svetovnega trga jekla so povzete v nadaljevanju.

Na mednarodnem trgu jekla se je visoka rast proizvodnje, zabeležena v letu 2004, v nekaterih regijah nadaljevala tudi v letu 2005. Neprimerljiva rast proizvodnje na Kitajskem in tudi v Indiji je svetovno proizvodnjo jekla povečala za 6 % na 1,129 milijarde ton v letu 2005. Vseeno se je proizvodnja v EU po rahlem povečanju v prvi četrtini leta 2005 zmanjšala zaradi manjšega povpraševanja, proizvodnja surovega jekla pa je bila s 186 milijoni tonami za 3,2 % nižja kot leta 2004.

To kaže na slabo povpraševanje na trgu EU leta 2005, ki je bilo zlasti posledica dejavnikov v zvezi z obračanjem zalog in visoke začetne ponudbe. Zaradi manjše ponudbe izdelovalcev jekla iz EU so bile zaloge zmanjšane, kar je prispevalo k ohranjanju ravni cene jekla.

Leta 2005 je uvoz jekla v EU dosegel 26 milijonov ton, kar je približno enaka raven kot v predhodnem letu, pri čemer se je v drugi polovici leta zmanjšal zaradi nižjih cen. Glavna država izvoznica v EU je še naprej Rusija, sledita ji Ukrajina in Turčija, Kitajska pa se je povzpela na četrto mesto. Izvoz jekla iz EU je dosegel 31,7 milijona ton, kar pomeni 6 % povečanje v primerjavi z letom 2004. K temu povečanju je delno prispevala začasna depreciacija eura glede na ameriški dolar. Dobava na Kitajsko, ki je tretji največji izvozni trg EU, se je leta 2005 zmanjšala za 3 %, pri čemer se je ta trend stopnjeval in dosegel 31 % zmanjšanje v prvi četrtini leta 2006.

V prvi četrtini leta 2006 je proizvodnja jekla v EU naraščala, kar je posledica pozitivnega razvoja gospodarstva EU ter notranjega povpraševanja in naložb. Za vidno porabo jekla, ki se je v letu 2005 zmanjšala za 4,6 %, se v letu 2006 pričakuje povečanje za 4 %. Cene jekla so se v prvi četrtini leta 2006 ponovno zvišale zaradi višjih stroškov surovin in večjega povpraševanja glavnih sektorjev porabe.

Leta 2005 so se rezultati za EU15 in rezultati za nove države članice jasno razlikovali: medtem ko se je proizvodnja jekla v EU15 zmanjšala za 1,9 % v primerjavi s prejšnjim letom, je bilo zmanjšanje proizvodnje v novih državah članicah veliko bolj naglo, in sicer za 12 % v čeških jeklarnah in za 18,7 % v poljskih jeklarnah. Vseeno je treba te razmere obravnavati v okviru izjemnega povečanja proizvodnje jekla v obeh državah v letu 2004 ter začetnih velikih zalog in manjšega povpraševanja v prvi polovici leta 2005. Nekateri ključni podatki za češki in poljski trg jekla so navedeni v tabelah 1A, 1B in 2 v prilogi.

Kljub temu negativnemu razvoju so imele češke in poljske jeklarske družbe še naprej velike poslovne koristi, jeklarne pa so na splošno lahko zmanjšale zadolženost in pospešile naložbe. V letu 2006 se pričakuje nadaljevanje tega pozitivnega trenda. Najnovejše gospodarske in industrijske raziskave za leto 2006 kažejo, da bi moralo pričakovano okrevanje gospodarskega sektorja in sektorja porabe jekla privesti do nadaljnjega izboljšanja pogojev na trgu jekla v EU.

3. REZULTATI PROGRAMOV SPREMLJANJA NA ČEŠKEM IN POLJSKEM

3.1. Češka

Podatki iz različnih virov kažejo, da je Češka jeklarskemu sektorju dodelila skupno 8 166 milijonov CZK (256,6 milijona EUR[6]) pomoči za prestrukturiranje, kar je približno 58 % zgornje meje 14 147 milijonov CZK, kot je določeno v Protokolu 2. Neodvisna ocena kaže, da češkemu jeklarskemu sektorju za obdobje, ki ga zajema, po 31. decembru 2003 ni bila dodeljena nobena dodatna pomoč za prestrukturiranje. Komisija na podlagi tega ugotavlja, da so obveznosti v zvezi z dodelitvijo največjega zneska državne pomoči družbam iz Priloge 1 k Protokolu 2 izpolnjene. Upravičene družbe, ki jim je bila dodeljena državna pomoč, so Mittal Steel Ostrava (MSO – prej Nova Hut), Valcony Plechu Fridek-Mystek (VPFM) in Vitkovice Steel (VS).

V zvezi z naložbami neodvisna ocena napredka, doseženega pri izvajanju ukrepov za prestrukturiranje, poudarja splošno nizko raven stroškov in zlasti zamudo pri nekaterih ključnih naložbah, ki so bile izvedene in so bistvene, saj upravičenim družbam omogočajo zmanjšanje stroškov in premik k višji dodani vrednosti. Vseeno ocena kaže, da se ob koncu leta izvajanje naložbenih programov pospešuje, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnje. Upravičene družbe so medtem odpravile glavna vzroka za zamudo, in sicer počasen postopek privatizacije in nemožnost zagotovitve posojil, zato se od njih pričakuje, da bodo dosegle večino načrtovanih naložb do konca obdobja prestrukturiranja, razen v primeru VPFM, kot je podrobno opredeljeno v nadaljevanju.

Češka vlada je izvedla načrt za privatizacijo VS, ki je najprej potekala s prodajo delnic družbe OSINEK a.s. družbi VS, potem pa ji je sledil javni razpis. Julija je vlada potrdila prodajo družbe VS družbi Mastercraft Ltd, ki je v lasti ruske jeklarske in rudarske skupine Evraz Holding. Ta privatizacija je bila opravljena s prenosom delnic novembra 2005.

Leta 2005 so češki organi končali tudi postopek privatizacije družbe VPFM, ki je bil zaključen s celotno vključitvijo v družbo MSO. Vključitev je pravno začela veljati v drugi četrtini leta 2006. Družba VPFM je tudi posodobila svoj poslovni načrt, da bi ga prilagodila končni industrijski strukturi v MSO in obravnavala nove tržne zahteve.

Komisijin preizkus rentabilnosti kaže, da je poslovna uspešnost VPFM slabša od napovedi in da pod običajnimi tržnimi pogoji rentabilnost ne bi bila dosežena pred koncem leta 2007. To je posledica 18-mesečne zamude pri dokončanju privatizacije VPFM, ki zato zamuja z izvajanjem ukrepov za prestrukturiranje. Ker pa je ta družba zdaj v celoti vključena v MSO, se je Komisija strinjala, da njenih finančnih rezultatov ni več treba ocenjevati neodvisno. V skladu z neodvisno oceno na podlagi tega pristopa se ugotavlja, da ima vključena družba MSO zelo primerno stopnjo dobička iz poslovanja in zlahka dosega rentabilnost.

V zvezi s spremembami zmogljivosti, kot je navedeno v prejšnjem poročilu in v skladu s členom 12 Protokola 2, se je Komisija odločila, da ne bo ugovarjala odložitvi trajnega zaprtja valjarn št. 1 in 2 VPFM[7] (70 000 ton) za šest mesecev do 30. junija 2006 s prenehanjem proizvodnje 31. decembra 2005. Neodvisna ocena kaže, da je upravičena družba upoštevala zahtevo po ustavitvi proizvodnje in da je načrt za razgradnjo v pripravi.

Češki organi so Komisijo do konca leta 2005 obvestili tudi o tehničnih podrobnostih zahtevanega zmanjšanja zmogljivosti v MSO. Družba namesto povsem novih naložb predvideva zmanjšanje zmogljivosti iz Protokola 2 (270 000 ton) z obsežno obnovo valjarne za težko profilirano jeklo. MSO je spremenila tudi svoje naložbene programe in o novih načrtih obvestila Komisijo, ki jih je nedavno potrdila[8].

Komisija kot splošno priporočilo poziva češke družbe, da nadaljujejo s prizadevanjem za prestrukturiranje svojih proizvodnih zmogljivosti z glavnim poudarkom na donosu, povezanem z naložbami, in izboljšanju energetske učinkovitosti ter na spremembah delovnih praks in večji produktivnosti.

3.2. Poljska

Kar zadeva zgornjo mejo, Poljska glede družb iz Priloge 1 k Protokolu 8 spoštuje svoje obveznosti iz Protokola v zvezi z dodeljeno državno pomočjo, kot je navedeno v prejšnjem poročilu in na podlagi informacij, ki jih je prejela Komisija. V obdobju 1997–2003 je Poljska dodelila pomoč v skupni višini 2 750 milijonov PLN (590 milijonov EUR)[9], kar pomeni približno 80 % dovoljenega skupnega zneska 3 387 milijonov PLN v skladu s Protokolom. Družbe, ki so po Protokolu upravičene do državne pomoči, so: Mittal Steel Poland (MSP – prej Polskie Huty Stali/PHS), Huta Bankowa, Huta Buczek, Arcelor Huta Warszawa (AHW – prej Huta Lucchini-Warszawa), Huta Labędy in Huta Pokόj[10]. V skladu s Protokolom poljskemu jeklarskemu sektorju po 31. decembru 2003 ni več mogoče dodeliti nobene državne pomoči. Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, je bil doslej ta pogoj izpolnjen. Vendar Komisija glede delovanja družbe Technology Buczek v uradnem preiskovalnem postopku v skladu s členom 88(2)[11] še pojasnjuje nekatere preostale neskladnosti.

Komisija je za družbo Huta Czestochowa, ki ni bila vključena na seznam upravičenih družb iz Priloge 1 k Protokolu 8 in se obravnava kot nezmožna plačila v skladu s poljskim nacionalnim programom prestrukturiranja, kot je bil sprejet leta 2003, sprožila preiskavo glede nezakonito dodeljene državne pomoči in junija 2005 sklenila[12], da je treba znesek v višini 5 milijonov EUR vrniti. Oktobra 2005 so poljski organi odobrili prenos 100 % delnic z družbe Huta Czestochowa na ukrajinsko Industrijsko zvezo Donbas.

Zaradi težkih tržnih pogojev v letu 2005 je bil obseg prodaje pri večini upravičencev znatno manjši od napovedanega. Zato je bila stopnja dobička iz poslovanja pri večini družb manjša od načrtovane. Kljub manjšemu povpraševanju pa so nekatere družbe kot razlog za zvišanje cen navajale višjo kakovost njihovih izdelkov. Finančni rezultati so večini družb vseeno omogočali nadaljevanje in pospeševanje prizadevanja za prestrukturiranje v letu 2005.

Poljska je leta 2005 obvestila Komisijo o nameravani spremembi posameznih poslovnih načrtov vseh upravičenih družb, da bi jih prilagodila novim potrebam trga in novim industrijskim strukturam. V zvezi s tem je Komisija začela predhodno preverjanje sprememb, ki jih je predlagala družba MSP, ki so bile usmerjene zlasti v postavitev nove vroče valjarne za tračno jeklo in ne v obsežno posodobitev obstoječe. Komisija je glede na začetek razgradnje obstoječe jeklarne in ohranjanje ravni zmogljivosti ugotovila, da so bile spremembe skladne z obveznostmi iz Protokola, in na podlagi točke 10 Protokola 8 spremembe odobrila[13]. Poleg tega Komisija ni nadaljevala s preverjanjem posodobljenih načrtov družb Huta Bakowa, Huta Labedy in Huta Pokój, vendar bo zaradi manjših sprememb načrtov še naprej spremljala prestrukturiranje na podlagi posodobljenih poslovnih načrtov. Komisija le v primeru AHW še ni mogla potrditi načrta in se o njem še odloča.

Na podlagi razpoložljivih informacij so bile obveznosti v zvezi z zmanjšanjem zmogljivosti v letu 2005 izpolnjene. Neodvisna ocena kaže, da je Huta Bankowa decembra 2004 ustavila proizvodnjo v valjarni za srednje težko profilirano jeklo in da je bila valjarna fizično likvidirana decembra 2005, kar je leto pred načrtovanim datumom. Vroča valjarna za tračno jeklo pri MSP-Krakow (700 000 ton), ki je prenehala delovati leta 2002, je bila trajno razgrajena v prvi četrtini leta 2005. Hladna valjarna za pločevino pri isti jeklarni (650 000 ton) je prenehala s proizvodnjo decembra 2005, medtem ko je bila hladna valjarna za tračno jeklo v enoti MSP v kraju Swietoclowice (36 000 ton) razgrajena do decembra 2005. Številne druge nerentabilne in zastarele proizvodne zmogljivosti, ki niso navedene v Protokolu, so upravičene družbe zaprle ali razgradile v letu 2005.

Družba MSP zaradi zamude pri uresničevanju naložbenega programa ni dokončala sprememb proizvodnih zmogljivosti, in sicer posodobitve valjarne za proizvodnjo žice v kraju Sosnowiec (200 000 ton) in izgradnje linije organskih prevlek v kraju Swietoclowice (100 000 ton).

Neodvisna ocena kaže, da dve upravičeni družbi ne moreta doseči rentabilnosti do konca obdobja prestrukturiranja. Prva je družba AHW, ki je od prenosa delnic iz družbe Lucchini septembra 2005 v lasti družbe Arcelor. Na podlagi lastnih predvidevanj v letu 2006 ne bo mogla opraviti preskusa ES glede rentabilnosti. Sprememba naložbenega programa ji ne bo omogočila znatnega kratkoročnega izboljšanja donosa in učinkovitosti. Komisija zato še vedno ugotavlja, kako spremenjene naložbe najbolje izvesti. Druga družba, ki ne bo rentabilna do konca leta 2006, je Technology Buzek. Čeprav je uresničila dele naložbenega programa, ta družba ni uspela zmanjšati stroškov in neplačanih obveznosti.

Komisija na podlagi zgoraj navedenega vsem upravičenim družbam priporoča, da v preostalih mesecih še povečajo svoje prizadevanje za prestrukturiranje. To zlasti velja za zmanjšanje stroškov glede naložb, in izboljšane delovne prakse na področju nabave in prodaje; proizvodnjo je treba še naprej povečevati.

4. NADALJNJE SPREMLJANJE

Intenzivnost gospodarstev Češke in Poljske na področju jeklarstva in njun dostop do trga EU sta veliki prednosti, ki bi morali zagotavljati uspeh upravičencev v naslednjih letih. Vseeno bodo ukrepi za prestrukturiranje, kot so opredeljeni v programih prestrukturiranja in poslovnih načrtih, upravičenim družbam na Češkem in Poljskem omogočili, da se osredotočijo na potrebne izboljšave ter povečajo poslovno uspešnost. Te ukrepe je treba v celoti izvajati, da bodo družbe stabilnejše v primeru morebitne gospodarske recesije. To zlasti velja za tiste družbe, ki niso opravile preskusa ES glede rentabilnosti, kot je navedeno zgoraj.

Komisija bo še naprej spremljala izvajanje prehodnih ureditev, pri čemer bo tesno sodelovala z zadevnimi organi in družbami. Leta 2007 bo nadaljevala z ocenjevanjem doseženih rezultatov ter obsega izvajanja nacionalnih programov prestrukturiranja in posameznih poslovnih načrtov. V tej oceni bo preverila zlasti intenzivnost in pomen dodeljene državne pomoči glede na izvedene ukrepe za prestrukturiranje. Kot je bilo omenjeno zgoraj, bo, če bodo ugotovitve nezadovoljive, pozvala zadevne organe, da zahtevajo povračilo ustreznih zneskov državne pomoči. Končno poročilo bo Svetu predloženo v letu 2007.

Komisija opozarja tudi, da je vsaka dodatna pomoč upravičenim družbam, vključenim v Protokol, ali kateri koli drugi jeklarski družbi, ki ni vključena v program prestrukturiranja, nezdružljiva s Pogodbo o pristopu.

[pic]

[1] UL L 236, 23.9.2003, str. 934.

[2] UL L 236, 23.9.2003, str. 948.

[3] COM(2004)443 konč.

[4] COM(2005)359 konč.

[5] Viri: IISI in Eurostat.

[6] Menjalni tečaj CZK/EUR 32,329 (povprečje v decembru 2003).

[7] Odločba 2.3.2005, UL 16.7.2005, C176/12.

[8] Odločba 13.9.2006, UL 18.11.2006, C280/4.

[9] Menjalni tečaj PLN/EUR 4,6595 (povprečje v decembru 2003).

[10] Huta Andrezj in Huta Batory sta bili odstranjeni s seznama upravičenih družb zaradi likvidacijskega postopka.

[11] Odločba Komisije C(2006) 2093, UL 2006 C196/23.

[12] Odločba Komisije C(2004) 1962.

[13] Odločba Komisije C(2005) 2687, UL 2006 C12/2.