52006DC0799

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.12.2006

COM(2006) 799 konč.

POROČILO KOMISIJE

Poročilo Evropske skupnosti o dodeljeni količini (v skladu s členom 7(1) Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola)

1. UVOD

To poročilo je povzetek tehničnega poročila, ki ga je pripravila Evropska agencija za okolje (EEA) in se v imenu Evropske skupnosti (ES) predloži Sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) za olajševanje izračunavanja dodeljene količine v skladu s 7. in 8. členom Kjotskega protokola (KP) ter za prikaz njene sposobnosti za izračun emisij in dodeljene količine za prvo ciljno obdobje v skladu s KP (poročilo o „dodeljeni količini“).

ES in njene države članice (DČ) so KP ratificirale 31. maja 2002. Pri ratifikaciji je Skupnost izjavila, da bodo ona sama ter njene DČ na podlagi 4. člena Protokola skupaj izpolnile svoje obveznosti v zvezi s količinskim omejevanjem in zmanjševanjem emisij v skladu s 1. odstavkom 3. člena navedenega protokola. V času ratifikacije je bilo naslednjih 15 držav članic ES: Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo. Te države so bile prav tako članice ES ob sprejetju KP decembra 1997. Pristop 10 dodatnih DČ po sprejetju Protokola v skladu s 4. odstavkom 4. člena Protokola ne vpliva na obveznosti Skupnosti na podlagi Protokola. Zato se izračun Skupnosti za njej dodeljene količine nanaša na 15 DČ, ki so navedene zgoraj (EU-15). Poročilo o dodeljeni količini vsebuje tudi podatke za osem novih DČ, za katere veljajo obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij na podlagi KP (Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovenija in Slovaška). Ciper in Malta nimata obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij na podlagi KP in zato nista vključena v to poročilo.

V skladu s Sklepom UNFCCC št. 13/CMP.1 (Načini za izračunavanje dodeljenih količin v skladu s 4. odstavkom 7. člena Protokola) mora biti poročilo o dodeljeni količini sestavljeno iz dveh delov kot v nadaljnjem besedilu.

2. DEL 1

a) Popolne evidence antropogenih emisij iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov (GHG)

Popolne evidence antropogenih emisij iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki jih ne ureja Montrealski protokol, so za vsako leto od leta 1990 do leta 2004 vključene v Prilogi I (poročilo evidenc ES) in Prilogi II (tabele v skupni obliki poročanja za EU-15 in EU-25) Poročila ES o „dodeljeni količini“, ki ga je pripravila EEA. Podatki, vključeni v te evidence toplogrednih plinov, so osnova za izračun dodeljene količine ES, kot je predstavljen v tem sporočilu.

b) Določitev izbranega izhodiščnega leta Evropske skupnosti za pline HFC, PFC in SF 6 v skladu s čl. 3(8)

Emisije izhodiščnega leta ES so vsota posameznih emisij izhodiščnega leta 15 DČ, ki so se dogovorile, da bodo skupaj izpolnjevale svoje obveznosti na podlagi 3. člena Protokola. To pravilo se prav tako nanaša na izhodiščno leto za fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Za te pline lahko pogodbenice iz Priloge I Protokola izberejo bodisi leto 1995 v skladu z 8. odstavkom 3. člena Protokola ali izhodiščno leto za druge toplogredne pline iz Priloge A (večinoma leto 1990). Avstrija, Francija in Italija so kot izhodiščno leto za te pline izbrale leto 1990, vse ostale DČ pa leto 1995. Izhodiščno leto za EU-15 za vse druge emisije toplogrednih plinov v skladu s KP je leto 1990.

Izhodiščno leto za pline HFC, PFC in SF6 za nove DČ z obveznostmi na podlagi KP je leto 1995, razen za Slovaško, ki je za izhodiščno leto za fluorirane pline izbrala leto 1990. Izhodiščno leto za vse ostale emisije toplogrednih plinov na podlagi KP je leto 1990, razen za Poljsko (1988), Slovenijo (1986) in Madžarsko (1985–87).

c) Sporazum na podlagi 4. člena, s katerim je pogodbenica sklenila sporazum za izpolnjevanje obveznosti v skladu s 3. členom skupaj z ostalimi pogodbenicami

KP v 4. členu predvideva možnost, da pogodbenice svoje obveznosti iz 3. člena izpolnjujejo skupaj, pri čemer delujejo v okviru regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje in skupaj z njo. Sporazum ES in njenih DČ, da svoje obveznosti iz prvega odstavka 3. člena Protokola izpolnjujejo skupaj (Sporazum o skupnem izpolnjevanju), je določil obveznosti za količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij za Skupnost in njene DČ za prvo ciljno obdobje, tj. od leta 2008 do leta 2012. Te obveznosti določajo dodeljeno količino DČ v skladu s KP. Celotno besedilo tega sporazuma je vključeno v Odločbo Sveta o odobritvi KP[1], o tem pa je bil obveščen Sekretariat UNFCCC po ratifikaciji Skupnosti in njenih DČ.

d) Izračun dodeljene količine v skladu s 7. in 8. odstavkom 3. člena na podlagi evidence antropogenih emisij iz virov in po ponorih odstranjenih toplogrednih plinov, ki jih ne ureja Montrealski protokol

Dodeljena količina ES v skladu s 7. in 8. odstavkom 3. člena je enaka odstotku iz Priloge B Protokola (92 %) njenih emisij za izhodiščno leto, pomnoženem s pet. Emisije Skupnosti za izhodiščno leto so 4 76 359 577 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida (ekv. CO 2 ) in so enake vsoti emisij toplogrednih plinov za izhodiščno leto za EU-15. Dodeljene količine za ES in njene DČ, ki izhajajo iz tega izračuna, so določene v Odločbi št. xxx/2006/ES[2]. Dodeljena količina Skupnosti je 19 682 555 325 ton ekv. CO 2 . Izračuni dodeljene količine Skupnosti in dodeljenih količin vsake DČ so navedeni v Tabeli 1. Dodeljene količine za nove DČ so navedene v Tabeli 2. Dodeljena količina za vsako DČ je navedena v registru te DČ.

Spremembe podatkov emisij DČ za izhodiščno leto v skladu s KP izvirajo iz aritmetične razlike 11 403 608 ton ekv. CO 2 med dodeljeno količino za vsako DČ in vsoto dodeljenih količin za vsako DČ v EU-15. Ta razlika se v skladu z Odločbo št. xxx/2006/ES izda v registru ES kot enota dodeljene količine.

Tabela 1: Emisije Evropske skupnosti in DČ v izhodiščnem letu, vključene v sporazum o skupnem izpolnjevanju, ter njihove dodeljene količine

Država članica/ES | Emisije v izhodiščnem letu | Emisije leta 1990 zaradi krčenja gozdov (7. odstavek 3. člena Kjotskega protokola) | Obveznost količinskega zmanjševanja emisij (Priloga B Kjotskega protokola) | Izračunana dodeljena količina |

Tone ekvivalenta CO2 | Tone ekvivalenta CO2 | % | Tone ekvivalenta CO2 |

Evropska skupnost | 4 276 359 577 | 1 619 634 | 92 % | 19 682 555 325 |

Obveznost količinskega omejevanja in zmanjševanja emisij iz sporazuma o skupnem izpolnjevanju |

Avstrija | 78 959 404 | np | 87 % | 343 473 407 |

Belgija | 146 890 526 | np | 92,5 % | 679 368 682 |

Danska | 69 323 336 | Ni emisij zaradi krčenja gozdov | 79 % | 273 827 177 |

Finska | 71 096 195 | np | 100 % | 355 480 975 |

Francija | 563 925 328 | np | 100 % | 2 819 626 640 |

Nemčija | 1 232 536 951 | np | 79 % | 4 868 520 955 |

Grčija | 111 054 072 | np | 125 % | 694 087 947 |

Irska | 55 780 237 | Ni emisij zaradi krčenja gozdov | 113 % | 315 158 338 |

Italija | 519 464 323 | np | 93,5 % | 2 428 495 710 |

Luksemburg | 12 688 140 | np | 72 % | 45 677 304 |

Nizozemska | 214 588 451 | 280 212 | 94 % | 1 008 565 720 |

Portugalska | 60 938 032 | 973 829 | 127 % | 386 956 503 |

Španija | 289 385 637 | np | 115 % | 1 663 967 412 |

Švedska | 72 281 599 | np | 104 % | 375 864 317 |

Združeno kraljestvo | 779 904 144 | 365 593 | 87,5 % | 3 412 080 630 |

* Emisije za izhodiščno leto izključujejo emisije in odstranitve, ki so posledica rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarskih dejavnosti, vključujejo pa emisije zaradi krčenja gozdov za tiste DČ, ki lahko uporabljajo 7. odstavek 3. člena KP. Več DČ je v primerjavi z evidenco toplogrednih plinov, predloženo UNFCCC aprila 2006, za to poročilo dopolnilo svoje evidence toplogrednih plinov.

Tabela 2: Dodeljene količine in emisije novih DČ za izhodiščno leto z obveznostmi iz 3. člena Protokola

Država članica | Emisije v izhodiščnem letu brez LULUCF | Emisije v letu 1990 zaradi krčenja gozdov, ki se jih lahko izračuna v skladu s 7. odstavkom 3. člena Kjotskega protokola | Obveznost za količinsko zmanjševanje emisij (Priloga B Kjotskega protokola) | Izračunana dodeljena količina |

Tone ekvivalenta CO2 | % | Tone ekvivalenta CO2 |

Češka | 196 280 576 | np | 92 % | 902 890 649 |

Estonija | 43 022 295 | np | 92 % | 197 902 558 |

Madžarska | 123 034 090 | np | 94 % | 578 260 222 |

Latvija | 25 894 218 | np | 92 % | 119 113 402 |

Litva | 48 103 464 | np | 92 % | 221 275 934 |

Poljska[3] | 565 829 000 | np | 94 % | 2 673 496 300 |

Slovaška | 73 360 100 | np | 92 % | 337 456 459 |

Slovenija | 20 203 252 | np | 92 % | 92 934 961 |

3. DEL 2

a) Izračun rezerve za ciljno obdobje v skladu s Sklepom 11/CMP.1

Rezerva za ciljno obdobje (CPR) je najnižja vrednost od bodisi 90 odstotkov dodeljene količine pogodbenice, izračunane v skladu s 7. in 8. odstavkom 3. člena Protokola, ali 100 odstotkov od petih nazadnje pregledanih evidenc. Tabela 3 prikazuje CPR za DČ v EU-15 in Evropsko skupnost. Tabela 4 prikazuje rezerve za ciljno obdobje za nove DČ z obveznostmi za količinsko omejevanje ali zmanjševanje emisij po 3. členu Protokola.

Tabela 3: CPR Evropske Skupnosti in DČ v EU-15

Država članica/ES | Izračunana dodeljena količina | CPR (način za izračunavanje CPR: 90 % dodeljene količine) |

Tone ekvivalenta CO2 | Tone ekvivalenta CO2 |

Evropska skupnost | 17 704 036 546 |

Avstrija | 343 473 407 | 309 126 066 |

Belgija | 679 368 682 | 611 431 814 |

Danska | 273 827 177 | 246 444 459 |

Finska | 355 480 975 | 319 932 878 |

Francija | 2 819 626 640 | 2 537 663 976 |

Nemčija | 4 868 520 955 | 4 381 668 860 |

Grčija | 694 087 947 | 624 679 152 |

Irska | 315 158 338 | 283 642 504 |

Italija | 2 428 495 710 | 2 185 646 139 |

Luksemburg | 45 677 304 | 41 109 574 |

Nizozemska | 1 008 565 720 | 907 709 148 |

Portugalska | 386 956 503 | 348 260 853 |

Španija | 1 663 967 412 | 1 497 570 671 |

Švedska | 375 864 317 | 338 277 885 |

Združeno kraljestvo | 3 412 080 630 | 3 070 872 567 |

Tabela 4: CPR novih DČ z obveznostmi v skladu s 3. členom Protokola

Država članica | CPR | Način za izračunavanje CPR |

Tone ekvivalenta CO2 |

Češka | 735 719 710 | 5*2003 evidenca |

Estonija | 106 806 120 | 5*2004 evidenca |

Madžarska | 419 762 705 | 5*2004 evidenca |

Latvija | 53 730 643 | 5*2004 evidenca |

Litva | 105 251 557 | 5*2004 evidenca |

Poljska | 1 942 365 000 | 5*2004 evidenca |

Slovaška | 255 230 824 | 5*2004 evidenca |

Slovenija | 83 641 463 | 90 % dodeljene količine |

b) Določitev izbora posameznih minimalnih vrednosti za zastrtost drevja, zemljišča in višino dreves za uporabo pri izračunavanju v skladu s 3. in 4. odstavkom 3. člena

DČ so izbrale mejne vrednosti za opredelitev gozdov za poročanje o gozdarskih dejavnostih, obnovi gozdov in krčenju gozdov v skladu s 3. odstavkom 3. člena Protokola. Ker podatke o DČ zbira Skupnost, se izbrane mejne vrednosti DČ za zahtevane posamezne minimalne vrednosti za zastrtost drevja, zemljišča in višino dreves v skladu z opredelitvijo gozdov uporabljajo za poročanje FAO. Tabela 5 prikazuje pregled izbora DČ, kot so jih te sporočile v poročilih za olajšanje izračunavanja dodeljene količine. Tabela 6 prikazuje enak pregled za nove DČ.

Tabela 5: Izbor mejnih vrednosti za opredelitev gozdov za poročanje DČ v EU-15 v skladu s 3. odstavkom 3. člena

Država članica | Minimalna vrednost za zastrtost drevja (%) | Minimalna višina dreves (m) | Minimalna površina gozdnega zemljišča (ha) |

Avstrija | 30 % | 2 | 0,05 |

Belgija | 20 % | 5 | 0,5 |

Danska | 10 % | 5 | 0,5 |

Finska | 10 % | 5 | 0,5 |

Francija | 10 % | 5 | 0,5 |

Nemčija | 10 % | 5 | 0,1 |

Grčija | ni predloženo | ni predloženo | ni predloženo |

Irska | 20 % | 5 | 0,1 |

Italija | 10 % | 5 | 0,5 |

Luksemburg | 10 % | 5 | 0,5 |

Nizozemska | 20 % | 5 | 0,5 |

Portugalska | 10 % | 5 | 1 |

Španija | 20 % | 3 | 1 |

Švedska | 10 % | 5 | 0,5 |

Združeno kraljestvo | 20 % | 2 | 0,1 |

Tabela 6: Izbor mejnih vrednosti za opredelitev gozdov za poročanje novih DČ v skladu s 3. odstavkom 3. člena

Država članica | Minimalna vrednost za zastrtost drevja (%) | Minimalna višina dreves (m) | Minimalna površina gozdnega zemljišča (ha) |

Češka | 30 % | 2 | 0,05 |

Estonija | 30 % | 1,3 | 0,5 |

Madžarska | 30 % | 5 | 0,5 |

Latvija | 20 % | 5 | 0,1 |

Litva | 10 % | 5 | 0,1 |

Poljska | 10 % | 2 | 0,1 |

Slovaška | 20 % | 5 | 0,3 |

Slovenija | 30 % | 2 | 0,05 |

c) Določitev izbora dejavnosti iz 4. odstavka 3. člena za vključitev v izračunavanje za prvo ciljno obdobje

4. odstavek 3. člena Protokola predvideva možnost vključevanja dejavnosti gospodarjenja z gozdovi, gospodarjenja s kmetijskimi površinami, gospodarjenja s pašniki in obnove vegetacije v izračunavanje emisij in odstranitev za prvo ciljno obdobje. DČ so se odločile o izborih teh dejavnosti v nacionalnih poročanjih v skladu s KP. Evidenca in izračun dodeljene količine za ES temelji na izboru dejavnosti EU-15. Tabela 7 prikazuje pregled izbora dejavnosti DČ v EU-15 v skladu s 4. odstavkom 3. člena, kot so jih sporočile v poročilih za olajševanje izračunavanja dodeljene količine. Tabela 8 prikazuje odločitev o izboru v skladu s 4. odstavkom 3. člena, ki so jo sprejele nove DČ.

Tabela 7: Odločitve o dejavnostih DČ v EU-15 v skladu s 4. odstavkom 3. člena

Država članica | Gospodarjenje z gozdovi | Gospodarjenje s kmetijskimi površinami | Gospodarjenje s pašniki |

Avstrija | - | - | - |

Belgija | - | - | - |

Danska | X | X | X |

Finska | ni odločeno | ni odločeno | ni odločeno |

Francija | X | - | - |

Nemčija | ni odločeno | ni odločeno | ni odločeno |

Grčija | ni odločeno | ni odločeno | ni odločeno |

Irska | - | - | - |

Italija | X | - | - |

Luksemburg | - | - | - |

Nizozemska | - | - | - |

Portugalska | X | X | X |

Španija | X | X | - |

Švedska | X | - | - |

Združeno kraljestvo | X | - | - |

Tabela 8: Odločitve o dejavnostih novih DČ v skladu s 4. odstavkom 3. člena

Država članica | Gospodarjenje z gozdovi | Gospodarjenje s kmetijskimi površinami | Gospodarjenje s pašniki |

Češka | X | - | - |

Estonija | - | - | - |

Madžarska | X | - | - |

Latvija | - | - | - |

Litva | X | - | - |

Poljska | X | ni odločeno | ni odločeno |

Slovaška | - | - | - |

Slovenija | X | - | - |

d) Določitev pogostosti izračunavanja za vsako dejavnost iz 3. in 4. odstavka 3. člena

DČ določijo pogostost izračunavanja za dejavnosti iz 3. in 4. odstavka 3. člena v poročilih za olajševanje izračunavanja dodeljene količine. Tabeli 9 in 10 odražata izbire DČ.

Tabela 9: Izbira pogostosti izračunavanja DČ v EU-15

Država članica | Letno izračunavanje za vsako dejavnost v skladu s 3. in 4. odstavkom 3. člena | Izračunavanje ob koncu prvega ciljnega obdobja za |

Avstrija | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Belgija | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Danska | X |

Finska | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena, za dejavnosti v skladu s 4. odstavkom 3. člena ni odločeno |

Francija | X |

Nemčija | ni odločeno | ni odločeno |

Grčija | ni odločeno | ni odločeno |

Irska | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Italija | vsako dejavnost v skladu s 3. in 4. odstavkom 4. člena |

Luksemburg | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Nizozemska | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Portugalska | vsako dejavnost v skladu s 3. in 4. odstavkom 3. člena |

Španija | vsako dejavnost v skladu s 3. in 4. odstavkom 3. člena |

Švedska | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena in gospodarjenje z gozdovi v skladu s 4. odstavkom 3. člena |

Združeno kraljestvo | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena in gospodarjenje z gozdovi v skladu s 4. odstavkom 3. člena |

Tabela 10: Izbira pogostosti izračunavanja novih DČ

Država članica | Letno izračunavanje | Izračunavanje ob koncu prvega ciljnega obdobja za |

Češka | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena in gospodarjenje z gozdovi v skladu s 4. odstavkom 3. člena |

Estonija | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Madžarska | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena in gospodarjenje z gozdovi v skladu s 4. odstavkom 3. člena |

Latvija | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Litva | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena in gospodarjenje z gozdovi v skladu s 4. odstavkom 3. člena |

Poljska | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena in gospodarjenje z gozdovi v skladu s 4. odstavkom 3. člena |

Slovaška | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena |

Slovenija | vsako dejavnost v skladu s 3. odstavkom 3. člena in gospodarjenje z gozdovi v skladu s 4. odstavkom 3. člena |

Vsaka DČ bo izračunala neto emisije in odstranitve za vsako dejavnost iz 3. odstavka 3. člena in 4. odstavka 4. člena, če jo je izbrala, in sicer tako, da za ustrezne sporočene emisije in odstranitve zaradi teh dejavnosti ob upoštevanju posebnih pravil izračunavanja izda enote odstranjevanja (RMU) ali ukine enote Protokola. ES sama ne bo niti izdajala niti ukinjala enot, ki temeljijo na sporočenih emisijah in odstranitvah zaradi dejavnosti iz 3. in 4. odstavka 3. člena. ES bo poročala o vsoti skupnih količin izračunavanja za te dejavnosti na koncu ciljnega obdobja, s čimer bo predstavila skupne dodatke ali odbitke DČ k ali od njihove dodeljene količine na koncu ciljnega obdobja.

e) Opis državnega sistema v skladu s 1. odstavkom 5. člena, predloženega v skladu s smernicami za pripravo podatkov na podlagi 7. člena 7 Kjotskega protokola

Cilji sistema ES za vodenje evidenc so zagotoviti natančnost, primerljivost, doslednost, popolnost, preglednost in pravočasnost evidenc, ki jih predložijo DČ in Skupnost UNFCCC v skladu s Smernicami za letne evidence UNFCCC.

Graf 1 predstavlja sistem ES za vodenje evidenc. Generalni direktorat Evropske komisije (GD za okolje) je odgovoren za pripravo evidence ES, medtem ko je vsaka DČ odgovorna za pripravo svoje evidence, ki služi kot osnova za evidenco ES. Institucije, ki pomagajo GD za okolje pri pripravi evidence, so: EEA in njen Evropski tematski center za zračne in klimatske spremembe (ETC/ACC)C) kot tudi drugi GD Evropske komisije: Eurostat in Skupno raziskovalno središče (SRS).

Graf 1: Sistem ES za vodenje evidenc

Evropska komisija, Generalni direktorat za okolje

GD za okolje je ob posvetovanju z DČ skupno odgovoren za evidenco Skupnosti. DČ morajo predložiti svoje državne evidence in poročila o evidencah v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES[4] Evropskega parlamenta in Sveta Evropski komisiji GD za okolje; Evropska komisija, GD za okolje, sama predloži evidenco in poročilo o evidenci ES Sekretariatu UNFCCC.

- Odbor za podnebne razmere (CCC), ustanovljen na podlagi člena 9 Odločbe št. 280/2004/ES, pomaga Komisiji. Odbor je sestavljen iz predstavnikov DČ, predseduje pa mu predstavnik Komisije. Delovna skupina 1 „Letne evidence“ je bila ustanovljena v skladu z CCC kot redni organ za izmenjavo podatkov med Evropsko komisijo (GD za okolje, Eurostat, SRS (Skupno raziskovalno središče)), EEA (ETC/ACC) in DČ.

Evropska agencija za okolje (EEA)

EEA pomaga GD za okolje z dejavnostmi v ETC/ACC. ETC/ACC podpira EEA pri naslednjih dejavnostih:

- priprava začetnih pregledov predloženih evidenc DČ v sodelovanju z Eurostatom in SRS do 28. februarja ter posredovanje rezultatov začetnih pregledov (poročila o stanju ter poročila o doslednosti in popolnosti);

- posvetovanje z DČ z namenom razjasnitve podatkov in drugih predloženih podatkov;

- priprava in razpošiljanje okvirne evidence ES in poročila o evidenci do 28. februarja na podlagi predloženih evidenc DČ;

- priprava končne evidence in poročila o evidenci ES do 15. aprila (Komisija jo predloži Sekretariatu UNFCCC);

- pomoč DČ pri njihovem sporočanju evidenc toplogrednih plinov s programskimi orodji;

- vzdrževanje podatkovne zbirke evidenc in arhivov evidenc;

- izvajanje postopkov za zagotavljanje in kontrolo kakovosti (QA/QC) za evidenco ES, kot je določeno v programu ES za zagotavljanje in kontrolo kakovosti

Posebne dejavnosti EEA in ETC/ACC so določene v ustreznih letnih organizacijskih načrtih. Naloge EEA in ETC/ACC dopolnjujejo Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno omrežje (Eionet), ki je sestavljeno iz EEA kot središča (ki jo podpirajo Evropski tematski centri) in nacionalnih institucij v državah članicah EEA, ki zagotavljajo in/ali analizirajo državne podatke o okolju (glej http://eionet.eea.eu.int/). DČ se spodbuja, da uporabljajo centralno zbirko podatkov v Eionetu za zagotavljanje predloženih evidenc toplogrednih plinov Evropski komisiji in ETC/ACC (glej http://cdr.eionet.eu.int/).

Evropski tematski center za zračne in klimatske spremembe (ETC/ACC)

ETC/ACC je bil ustanovljen marca 2001 s pogodbo med vodilno organizacijo Milieu- en Natuurplanbureau (MNP) na Nizozemskem in EEA. Dopolnjena okvirna pogodba bo začela veljati 1. januarja 2007 in bo trajala štiri leta, tj. do leta 2010. ETC/ACC vključuje 11 organizacij in institucij v osmih evropskih državah. Posebne dejavnosti ETC/ACC so določene v ustreznih letnih organizacijskih načrtih.

GD Eurostat

GD Eurostat pomaga GD za okolje in sodeluje z EEA pri dejavnostih zagotavljanj in kontrole kakovosti, kot je opisano v programu za zagotavljanje in kontrolo kakovosti, pri čemer se osredotoča na podatke o dejavnostih, še posebej energetske podatke. Posebne dejavnosti GD Eurostat so določene v ustreznem letnem organizacijskem načrtu.

GD Skupno raziskovalno središče (GD SRS)

GD SRS pomaga GD za okolje in sodeluje z EEA pri dejavnostih zagotavljanja in kontrole kakovosti evidence ES, pri čemer se osredotoča na sektor LULUCF in kmetijstvo. GD SRS opravlja te dejavnosti v tesnem sodelovanju z DČ in raziskovalno skupnostjo. Posebne dejavnosti GD SRS so določene v ustreznem letnem organizacijskem načrtu.

Države članice (DČ)

Evidenca ES temelji na evidencah, ki jih predložijo DČ. Skupna ocena emisij toplogrednih plinov v Skupnosti mora natančno odražati vsoto državnih evidenc toplogrednih plinov DČ. DČ so odgovorne za izbiranje podatkov o dejavnostih, emisijskih faktorjih in drugih parametrih, ki jih uporabljajo v državnih evidencah, kot tudi pravilno uporabo metodologij, določenih v Smernicah Mednarodnega foruma za spremembo podnebja (IPCC), Vodnika za dobro prakso IPPC in Vodnika dobre prakse za LULUCF IPPC. DČ so prav tako odgovorne za vzpostavitev programov za zagotavljanje in kontrolo kakovosti za svoje evidence.

Pravna podlaga za pripravo evidence ES je Odločba št. 280/2004/ES.

V skladu z Odločbo št. 280/2004/EC mora vsaka država članica vzpostaviti državni sistem. Zahteve za poročanje za DČ v skladu z Odločbo št. 280/2004/ES so dodatno opredeljene v Odločbi Komisije št. 2005/166/ES, ki določa pravila za izvajanje Odločbe št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola[5].

Letni postopki

Letni postopek priprave evidence Skupnosti vključuje naslednje ključne elemente: DČ predložijo evidence toplogrednih plinov do 15. januarja vsakega leta GD Evropske komisije za okolje. Nato ETC/ACC, Eurostat in SRS JRC opravijo začetne preglede predloženih podatkov do 28. februarja. 28. februarja se okvirna evidenca toplogrednih plinov in poročilo posredujeta DČ zaradi morebitnih pripomb. DČ preverijo svoje državne podatke in informacije, uporabljene v poročilu evidence ES, ter po potrebi posredujejo dopolnitve in pripombe do 15. marca. Ta postopek zagotavlja pravočasno predložitev evidence toplogrednih plinov ES in poročila o evidenci Sekretariatu UNFCCC ter zagotavlja, da je predložitev ES v skladu s predložitvami držav članic UNFCCC.

Zagotavljanje kakovosti in kontrola kakovosti (QA/QC) evidence Evropske skupnosti

Evropska komisija (GD za okolje) je odgovorna za usklajevanje dejavnosti zagotavljanja in kontrole kakovosti za evidenco toplogrednih plinov v ES, s čimer zagotavlja, da se izvajajo cilji programa za zagotavljanje in kontrolo kakovosti ter da se sestavi načrt zagotavljanja in kontrole kakovosti. EEA je odgovorna za letno izvajanje postopkov zagotavljanja in kontrole kakovosti za evidenco ES.

Ker evidenca Skupnosti temelji na letnih evidencah DČ, je njena kakovost odvisna od kakovosti evidenc DČ, postopkov zagotavljanja in kontrole kakovosti DČ ter kakovosti postopka priprave evidence ES. DČ kot tudi celotna ES trenutno izvajajo postopke zagotavljanja in kontrole kakovosti in tako ravnajo v skladu z Vodnikom dobre prakse IPPC.

Skupnost je izdelala program za zagotavljanje in kontrolo kakovosti, ki opisuje cilje kakovosti in načrt evidence zagotavljanja in kontrole kakovosti, vključno z odgovornostmi in časovnimi načrti za opravljanje postopkov zagotavljanja in kontrole kakovosti. Program Skupnosti za zagotavljanje in kontrolo kakovosti se letno pregleda in spremeni ali dopolni, če je to primerno.

Splošni cilji programa Evropske skupnosti za zagotavljanje in kontrolo kakovosti so:

- zagotoviti evidenco toplogrednih plinov in odstranitev ES glede na vsoto evidenc toplogrednih plinov in odstranitev DČ;

- vzpostaviti ustrezne postopke zagotavljanja in kontrole kakovosti na ravni ES, da bi ravnali v skladu z zahtevami iz UNFCCC in KP;

- prispevati k izboljšanju kakovosti evidenc DČ in

- zagotoviti pomoč za izvajanje državnih programov za zagotavljanje in kontrolo kakovosti.

Dodatni posebni cilji so bili opredeljeni, da se zagotovi skladnost evidence Skupnosti z načeli UNFCCC za evidence, ki predpostavljajo preglednost, popolnost, doslednost, primerljivost, natančnost in pravočasnost.

Poleg tega je bil pripravljen načrt zagotavljanja in kontrole kakovosti. Ta načrt vsebuje postopke kontrole kakovosti pred in med pripravo evidence. Vključeni so tudi postopki kontrole kakovosti, postopki za dokumentacijo in arhiviranje, časovni načrti za postopke zagotavljanja in kontrole kakovosti ter določbe, ki se nanašajo na načrt za izboljšanje evidenc.

Postopki kontrole kakovosti se izvajajo na več različnih stopnjah med pripravo evidence ES. Prvič, za določanje doslednosti in popolnosti podatkov DČ se uporablja vrsta pregledov, ki se jih lahko na ravni Skupnosti pregledno združi. Drugič, pregledi se izvajajo, da se podatki na ravni Skupnosti pravilno združijo in da se izpolnijo skupne zahteve za poročanje. Tretjič, številni pregledi se izvedejo v zvezi z arhiviranjem podatkov in dokumentacijo za doseganje različnih drugih ciljev kakovosti podatkov.

Na podlagi programa ES za zagotavljanje in kontrolo kakovosti je bil sestavljen priročnik za vodenje kakovosti, ki vključuje vse posamezne podrobnosti postopkov zagotavljanja in kontrole kakovosti (zlasti kontrolne sezname in modele). Priročnik ES za vodenje kakovosti je strukturiran glede na tri glavne postopke (postopke upravljanja, postopke priprave evidenc in postopke podpore) sistema za vodenje kakovosti.

Pregledi kakovosti, opravljeni med postopkom priprave evidence, so osrednji del priročnika kakovosti. Opravljajo se na treh stopnjah: a) Kontrola kakovosti predloženih evidenc DČ, b) kontrola kakovosti sestavljanja evidence ES in c) pregledi kakovosti poročila o evidenci ES.

f) Opis državnega registra, sporočenega v skladu s smernicami za pripravo podatkov na podlagi 7. člena Kjotskega protokola

Opis državnega registra ES sledi smernicam za poročanje, določenim v Sklepu 15/CMP.1, del II (Poročanje dodatnih informacij iz 1. odstavka 7. člena, E. državni registri) v skladu s Protokolom. Register ES vodi GD za okolje in trenutno ne deluje v skupinskem sistemu s katerimkoli drugim registrom pogodbenice. Programska oprema, uporabljena za delovanje registra ES, je bila razvita za namene trgovanja s pravicami tako v okviru trgovanja z emisijami EU kot tudi Protokolom. Oba zahtevata, da so registri v skladu s Standardi ZN o izmenjavi podatkov na podlagi Protokola.

Možna odstopanja med Registrom ES in Neodvisnim zbirnim sistemom transakcij ZN se bodo z uporabo pristopa, sprejetega za razvoj registrskega sistema za trgovanje EU z emisijami, kar najbolj zmanjšala. Uporabili so se tudi številni varnostni ukrepi za preprečevanje nepooblaščenih manipulacij in zmanjšanje napak upravljavca. Javni dostop do ustreznih podatkov v registru ES bo dodeljen v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU ter zahtevami na podlagi Protokola.

[1] Odločba Sveta št. 2002/358/ES z dne 25. aprila 2002 o odobritvi Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov v imenu Evropske skupnosti in skupnega izpolnjevanja iz njega izhajajočih obveznosti, UL L130, 15.5.2002, str. 1.

[2] Odločba Komisije št. xx/2006/ES z dne xx. decembra 2006 o določitvi ravni emisij, ki se dodelijo Skupnosti in vsaki od držav članic v okviru Kjotskega protokola in v skladu z Odločbo Sveta 2002/358/ES.

[3] Poljska do leta 2004 ni zagotovila popolnih časovnih vrst emisij toplogrednih plinov. Podatki za izhodiščno leto v tabeli so podatki, ki so bili Komisiji predloženi 26. junija 2006. Poljska je posebej sporočila svojo celotno dodeljeno količino, ki je predstavljena v tabeli in ni v skladu s temi podatki.

[4] Odločba št. 80/2004/ES z dne 11. februarja 2004 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov v Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola.

[5] UL L 55, 01.03.2005, str. 57