52006DC0275(01)

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 7.6.2006

COM(2006) 275 konč.Zvezek I

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja

V svojih strateških ciljih za obdobje 2005(2009 je Komisija poudarila „posebno potrebo po vseobsegajoči pomorski politiki, usmerjeni v okoljsko trajnosten razvoj uspešnega pomorskega gospodarstva in izrabo vseh možnosti pomorske dejavnosti.“ Na podlagi sporočila z dne 2. marca 2005 se je Komisija odločila, da bo v prvi polovici leta 2006 sprejela zeleno knjigo o prihodnji pomorski politiki EU, ki bo predstavljala prvi korak na poti k vzpostavitvi take vseobsegajoče pomorske politike EU.

Na podlagi teh odločitev je Komisija sprejela zeleno knjigo. Zeleno knjigo je treba obravnavati v okviru politike EU o trajnostnem razvoju, katere uporabo predstavlja. V skladu z lizbonsko strategijo poskuša spodbujati rast in delovna mesta na širšem področju pomorstva na trajnosten način in zaščititi morsko okolje. Na ta način oceanom pripisuje ključno vlogo pri povečevanju kakovosti življenja naraščajočega števila državljanov EU, ki živijo, delajo in počitnikujejo v obalnih regijah.

Te elemente med seboj povezujejo morja in oceani, ki obkrožajo našo celino in naše obrobne regije ter opravljajo raznovrstne naloge. Poleg njihove dejanske vrednosti nudijo osnovne vire za vse pomorske dejavnosti. Zelena knjiga je odgovor na mandat projektne skupine za pomorske zadeve pod vodstvom usmerjevalne skupine komisarjev, ki proučuje gospodarske dejavnosti Evropejcev, ki so povezane z morji ali oceani ali ki nanje vplivajo, ter ustrezne politike, da bodo imeli Evropejci več koristi od oceanov na bolj trajnosten način.

Zelena knjiga naj bi med interesnimi skupinami in na vseh ravneh upravljanja spodbudila širšo javno razpravo. Komisija bo spodbujala to razpravo in jo pomagala organizirati.

Povzetek zelene knjige

Splošni uvod opisuje trenutni položaj in razloge za predložitev knjige. Do zdaj so se naše politike o pomorskem prevozu, industriji, obalnih regijah, energiji morja, ribištvu, morskem okolju, družbeno-ekonomskem povezovanju in ostalih ustreznih področjih razvijale ločeno, ker nihče ni proučeval, kako bi lahko te politike povezali, da bi se medsebojno dopolnjevale. Zato je čas, da se te vse te elemente med seboj poveže in razvije novo vizijo za naše gospodarjenje z oceani.

Cilj zelene knjige je namreč sprožiti razpravo o prihodnji pomorski politiki EU, ki oceane in morja obravnava celostno.

Uvod poudarja, da mora biti pomorska politika skladna z lizbonsko strategijo in odražati načela ekosistemskega upravljanja, ukrepanje EU pa je potrebno samo takrat, kadar podpira nacionalne in lokalne ukrepe.

Poglavje 2: Ohranjanje vodilne vloge Evrope pri trajnostnem razvoju morja

Drugo poglavje se osredotoča na gospodarsko pomembnost pomorskega gospodarstva in njegove možnosti za rast ter opredeljuje vire njegove konkurenčnosti. Ocenjuje vire, ki so na voljo poleg morskih virov samih (poznavanje oceanov, kreativnost družb in strokovno znanje zaposlenih v različnih sektorjih) ter poskuša odgovoriti na vprašanje, kako bi lahko javni organi pripomogli k kar najboljši rabi teh virov. V nadaljevanju analizira medsebojno povezanost gospodarskih sektorjev in regulativni okvir.

Poglavje tudi navaja, da mora rast v pomorskih sektorjih v svetu pospešene globalizacije tudi v prihodnje temeljiti na inovativnih proizvodih. V zvezi s tem se sklicuje na obstoječe programe Skupnosti, ki so bili vzpostavljeni za spodbujanje raziskav in inovativnosti, in predlaga zamisli za bolj celosten pristop, ki bo vključeval dejavnosti držav članic.

Poudarja ključno vlogo Tematske pomorske strategije, ki zagotavlja okoljsko trajnost, in ključno vlogo zakonodaje na področju pomorske varnosti.

Analizira, kaj bi lahko storili, da bi ustavili trenutni negativni trend števila Evropejcev, ki se odločajo za pomorske poklice, in kako izboljšati kakovost delovnih mest.

Zavzema se tudi za razvoj bolj celostnega pristopa, ki se trenutno razvija v privatnem sektorju („grozdenje“), in predlaga, kako bi lahko razvili regulativno okolje v pomorskih sektorjih. Ta del poziva k razpravi o poenostavitvi, ki temelji na primerih, o katerih so poročale interesne skupine, v katerih je imela zakonodaja, sprejeta za potrebe in cilje posamezne politike, nepredvidene in protislovne vplive na ostale pomorske cilje. Opozarja tudi na težave, ki bi spremljale morebitno ukrepanje ES na področju ladijskih registrov in morebitni uvedbi registra EU.

Poglavje navaja potrebo po upoštevanju novih izzivov, s katerimi se srečuje morsko okolje, opozarja na vpliv globalnih podnebnih razmer, opisuje obetajoč razvoj na področju energije in ugotavlja velik potencial morske biotehnologije.

Poglavje 3: Doseganje čim boljše kakovosti življenja v obalnih regijah

To poglavje proučuje posebno vlogo, ki jo imajo obalne regije na področju pomorstva. Predstavlja, kako pomembno je zdravo morsko okolje za kakovost življenja naraščajočega števila državljanov. Proučuje različne nevarnosti, katerim so izpostavljeni obala in njeni prebivalci, kako jih obravnavati in kako jih spremeniti v priložnosti. Obravnava ključno vlogo pomorskega turizma v lokalnih gospodarstvih in kako najbolje zagotoviti njegov zdrav obstoj. Poleg tega obravnava, kako bi lahko najbolje združili zapletene medsebojne vezi med pomorskimi in kopenskimi dejavnostmi, da se bodo te lahko vzajemno dopolnjevale.

Poglavje 4: Zagotavljanje orodij za naše gospodarjenje z oceani

To poglavje proučuje številna pomembna orodja za povečanje našega trajnostnega gospodarjenja z oceani in morji.

Obravnava, kakšni podatki o oceanih in morjih ter z njimi povezanih človeških dejavnosti morajo biti na voljo ter opredeljuje potrebo po vzpostavitvi izčrpne podatkovne mreže EU o morjih ter nadaljnjem vključevanju in razvoju obstoječih mrež, katerih cilj je spremljanje premikov plovil v obalnih vodah EU.

Poziva k sistemom prostorskega načrtovanja, ki bodo urejali gospodarske dejavnosti v obalnih vodah in temeljili na pristopu ekosistemskega upravljanja, ki je že bil predlagan v Tematski pomorski strategiji. Na koncu obravnava pomembno vlogo, ki jo lahko ima za obalne regije finančna podpora ES, zlasti podpora Strukturnih skladov (ESRR, ESF) in Kohezijskega sklada.

Poglavje 5: Gospodarjenje

V EU

Novo razumevanje oceanov in morja postavlja tradicionalne sektorsko in geografsko omejene pristope pod vprašaj in poudarja bolj povezano oblikovanje politike, ki temelji na načelu subsidiarnosti. Tehnološki razvoj, vključno z napredkom pri spremljanju in nadzorovanju morja, omogoča vključevanje podatkovnih storitev v obsegu, ki v preteklosti ni bil mogoč. Ekonomijo obsega, ki temelji na tehnologiji, se lahko najbolje uresniči z integriranimi politikami. Zakoni na morju se izvršujejo najbolje ob usklajeni rabi redkih in dragih virov, ki so na voljo v državah članicah. To poglavje podrobno navaja posledice razvoja celostne pomorske politike in določa nekatera splošna načela za oblikovanje pomorske politike. Predlaga tudi obliko delitve nalog, ki bi se lahko uporabljala pri izvajanju prostorskega načrtovanja med ES in državami članicami.

Gospodarjenje z morji mora upoštevati izkušnje, pridobljene z regionalno politiko pri usklajevanju sektorskih politik, sodelovanju na primerih dobre prakse in partnerstvu z interesnimi skupinami.

To poglavje poudarja tudi nizko stopnjo vključevanja različnih pomorskih dejavnosti v obalnih vodah med več državami članicami. Opozarja, da bi bilo pospeševanje usklajenosti in poenotenje med nalogami in državami članicami koristno.

Omenjena je tudi širitev Skupnega pomorskega prostora EU na dodatne dejavnosti (vključno z obalno plovbo med državami članicami) kot tudi zamisel o ustanovitvi obalne straže EU. Naraščajoče število različnih nezakonitih dejavnosti, vključno s trgovino z ljudmi in terorizmom, velja za enega od vzrokov, zakaj sta potreba bo boljšem usklajevanju obstoječih naravnih virov in skupna vzpostavitev novih virov tako nujni. Poudarjeno je tudi naraščajoče vključevanje vojne mornarice držav članic v civilne dejavnosti.

Na mednarodnem področju

To poglavje poudarja, da mora imeti pomorska politika zunanjo razsežnost, saj so svetovni oceani med seboj povezani in oblikovanje pravil pogosto poteka na globalni ravni. Velik del pomorske politike že po svoji naravi presega meje Evrope, saj obravnava teme, kot so podnebne razmere, morsko okolje, biološka raznovrstnost, pomorstvo in ribištvo, ki se najbolje urejajo z mednarodnimi predpisi. Če bo EU razvila nove zamisli za pomorsko politiko, bo te želela deliti z mednarodno skupnostjo. Če bo zaznala potrebo po novih mednarodnih pravilih, bo želela sodelovati pri njihovem razvoju in izvajanju. Vendar če mednarodna skupnost ne bo ukrepala, mora EU sprejeti svojo odgovornost in proučiti možnosti za ukrepanje na podlagi Pogodbe. Če tretje države nimajo zadostnih zmogljivosti za izvajanje mednarodno sprejetih pravil ali jih neučinkovito izvajajo, bo EU uporabila svoja zunanjepolitična sredstva, da bi pripomogla k izboljšanju. Poglavje na koncu jasno ugotavlja, da bo treba kljub temu, da evropska pomorska politika potrebuje splošen okvir, pri njenem izvajanju upoštevati danosti in raznolikosti zemljepisnega položaja Evrope.

Poglavje 6: Povečanje vrednosti evropske pomorske dediščine in ohranjanje evropske pomorske identitete

Poglavje proučuje, kako bi lahko spodbujali dejavnosti na področju pomorske dediščine v povezavi z ostalimi pomorskimi sektorji in kako bi lahko izobraževanje prispevalo k razvoju skupne vizije oceanov v našem življenju. Prav tako lahko prispeva k pozitivnejši podobi pomorskih poklicev in pomaga povečati storilnost pomorskih sektorjev.

Poglavje 7: Nadaljnji koraki – proces posvetovanja

To poglavje poudarja pripravljenost Komisije, da med obdobjem posvetovanja do konca junija 2007 pridobi mnenja interesnih skupin. Komisija bo do konca leta 2007 Svetu in Parlamentu predložila sporočilo, v katerem bo povzela rezultate posvetovanja in predlagala nadaljnje ravnanje.