7.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 156/1

—

Evropa se trenutno sooča z velikimi družbeno-gospodarski spremembami in tehnološkimi izzivi, ki so v središču glavnega cilja lizbonske agende 2000, tj. ohranitev in razvoj evropskega modela, ki omogoča združevanje blaginje in solidarnosti. V ta namen mora Evropa ohraniti močan politični okvir, ki sodelujočim ponuja instrumente, s katerimi lahko izkoristijo nove priložnosti in obvladujejo posledice. Lokalne in regionalne skupnosti sodijo k tistim, ki so tem izzivom najbolj izpostavljeni, hkrati pa so v najboljšem položaju, da strateške politične usmeritve spremenijo v konkretne ukrepe, pri tem pa lahko pritegnejo k sodelovanju socialne in ekonomske akterje v vsej Evropi.

—

Prenovljena strategija EU za rast in delovna mesta je torej lahko uspešna samo, če bo znala mobilizirati svoje vire na vseh območjih Unije. Vendar so tako nacionalni proračuni kot proračun EU močno omejeni. Evropa mora zato poskušati najti najboljši način za povečanje razpoložljivih finančnih virov. Odbor meni, da ima kohezijska politika zaradi strateške usmeritve in načinov izvajanja učinek vzvoda, ki ga Unija lahko izkoristi.

—

Odbor meni, da je možno učinek vzvoda kohezijske politike EU precej povečati v programskem obdobju 2007-2013. Preizkušena in uveljavljena načela, na katerih temelji kohezijska politika, so bila dopolnjena z vrsto ukrepov: sprejetjem bolj strateškega pristopa h kohezijski politiki, namembnostjo in večjo osredotočenostjo sredstev na prednostnih področjih, izboljšanim pravnim okvirom za sprejetje inovativnih finančnih shem, ustreznim priznavanjem programov za razvoj mest in boljšim sodelovanjem na lokalni in regionalni ravni.

1.1

Evropska komisarka, ga. Wallström, je v imenu Evropske komisije v pismu z dne 24. marca 2006 Odbor regij zaprosila za predhodno mnenje o učinku vzvoda evropske kohezijske politike v okviru strukturnih skladov. Komisija meni, da bo mnenje Odbora regij na to temo pomemben prispevek k četrtemu poročilu o koheziji, ki naj bi bilo sprejeto spomladi 2007.

1.2

Poleg tega je predsednik Evropskega parlamenta, g. Borrell, v pismu z dne 20. julija 2006 Odbor regij zaprosil za mnenje o poročilu o posledicah strukturne politike za kohezijo v EU, ki ga je pripravila evropska poslanka in članica parlamentarnega odbora za regionalni razvoj (REGI), Francisca Pleguezuelos Aguilar (ES/PES). Komisija COTER je sklenila, da bo to predhodno mnenje hkrati tudi odgovor Parlamentu.

1.3

To mnenje naj bi prispevalo k razpravi o prihodnosti kohezijske politike v Evropi po širitvi in njeni vlogi v proračunu Unije. Po mnenju Odbora je več predlogov v preteklosti postavilo pod vprašaj učinkovitost kohezijske politike v Evropski uniji, ki potrebuje reforme zaradi širitve in pritiska globalizacije. Odbor je zaskrbljen zaradi podcenjevanja učinkov kohezijske politike, ki je v ozadju teh predlogov.

1.4

Evropska unija se trenutno sooča z velikimi družbeno-gospodarskimi spremembami in tehnološkimi izzivi, ki so središče glavnega cilja lizbonske agende 2000, tj. ohranitev in razvoj evropskega modela, ki omogoča združevanje blaginje in solidarnosti. V ta namen mora Evropa ohraniti močan politični okvir, ki sodelujočim ponuja instrumente, s katerimi lahko izkoristijo nove priložnosti in obvladujejo posledice.

1.5

Lokalne in regionalne skupnosti sodijo k tistim, ki so tem izzivom najbolj izpostavljeni, hkrati pa so v najboljšem položaju, da strateške politične usmeritve spremenijo v konkretne ukrepe, pri tem pa lahko pritegnejo k sodelovanju socialne in ekonomske akterje v vsej Evropi.

1.6

Prenovljena strategija EU za rast in delovna mesta je torej lahko uspešna samo, če bo znala mobilizirati svoje vire na vseh območjih Unije. Vendar so tako nacionalni proračuni kot proračun EU močno omejeni. Evropa mora zato poskušati najti najboljši način za povečanje razpoložljivih finančnih virov. Odbor meni, da ima kohezijska politika zaradi strateške usmeritve in načinov izvajanja učinek vzvoda, ki ga Unija lahko izkoristi.

1.7

To mnenje naj bi prispevalo k razpravi s podrobno preučitvijo učinka vzvoda ob upoštevanju različnih učinkov, ki jih ima kohezijska politika znotraj Unije. V prilogi so informacije, ki so potrebne za razumevanje znanstvene metode in dinamike dela, ki ju je Odbor uporabil pri pripravi tega mnenja (3).

—

finančni vidiki;

—

politični in strateški vidiki tematske osredotočenosti;

—

krepitev institucionalnih zmogljivosti;

—

krepitev kohezije v Evropi.

2.1.1

Kohezijska politika prinaša na evropski ravni veliko dodano vrednost, saj finančna sredstva Unije omogočajo boljše rezultate in večjo podporo akterjev kakor samo na nacionalni ali regionalni ravni. V skladu z ocenami Evropske komisije (4) povzroči vsak euro, ki ga na ravni EU porabi kohezijska politika, nadaljnje izdatke, ki znašajo v povprečju 0,9 EUR v regijah Cilja 1. Pri regijah Cilja 2 znašajo dodatni izdatki povprečno 3 EUR na vsak vložen evro.

2.1.2

Ta multiplikacijski učinek je rezultat predvsem tematske in geografske osredotočenosti strukturnih skladov. Osredotočenost skladov skupaj s primernimi instrumenti poveča možnosti za doseganje potrebne kritične mase in s tem za ustvarjanje pogojev za kasnejše investicije. Sposobnost privabiti investicije se lahko torej poveča z geografsko in tematsko osredotočenostjo, saj omogoča zmanjšanje stroškov teh investicij.

2.1.3

Drugič, učinek vzvoda nastane tudi zaradi velikega izbora finančnih instrumentov, čeprav v mnogih primerih niti države članice niti regije ne zmorejo ustrezno izkoristiti vseh ukrepov, ki so na voljo v okviru kohezijske politike. Študija za pripravo tega mnenja je pokazala, da so na primer globalna nepovratna sredstva prožen instrument, ki lahko omogoči in celo okrepi učinek finančnega vzvoda mnogih projektov in programov.

2.1.4

Drugi instrumenti, ki bi lahko bili koristni pri krepitvi učinka vzvoda, izhajajo iz uporabe strukturnih skladov za instrumente finančnega inženiringa za podjetja, zlasti za MSP, kot so skladi tveganega kapitala, jamstveni skladi, posojilni skladi in skladi za razvoj mest. Mnoge upravičene regije so pri uporabi strukturnih skladov zbrale že mnogo izkušenj s temi instrumenti, zlasti na področju financiranja tveganega kapitala. To velja prav tako za oblikovanje obnovljivih skladov, ki lahko prispevajo k regionalnemu razvoju tudi po izteku programskega obdobja. V zvezi s tem je treba pozdraviti pobude JEREMIE, JASPERS in JESSICA, ki jih med drugim podpirata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF), ki lahko imata pomembno vlogo pri izvajanju takšnih ukrepov.

2.1.5

Takšni instrumenti lahko poleg tega povečajo sposobnost javnih oblasti, da sodelujejo z mednarodnimi finančnimi ustanovami in sektorjem zasebnega bančništva, ki lahko financirajo tudi druge razvojne projekte. Druge prednosti teh instrumentov so predvsem večja prožnost pri upravljanju strukturnih skladov in večja plačilna sposobnost pri delu z zunanjimi partnerji v okviru sodelovanja z EIB in EIF.

2.1.6

Učinek vzvoda se lahko poleg tega poveča tudi z izboljšanjem niza dejavnikov, povezanih s krepitvijo javno-zasebnih partnerstev. V tem pogledu sta sposobnost prepoznavanja ovir, ki odvrnejo zasebne investitorje, ter oblikovanje in podpora projektnih skupin ter partnerstev z zasebnim sektorjem ključnega pomena za spodbujanje zasebnih investicij v relativno kratkih rokih.

2.1.7

Kohezijska politika zaradi stabilnosti financiranja in večletnih programov omogoča poleg tega možnost razvoja trdnih partnerstev z zasebnim sektorjem, kar lahko na dolgi rok spodbudi še več investicij. Ta značilnost kohezijske politike je v primerjavi s politikami, ki se na tem področju izvajajo na nacionalni ravni, gotovo nov in dodaten vir dodane vrednosti, ki ga ne smemo zanemariti.

2.1.8

V zvezi s tem je treba pripomniti, da bi lahko v nekaterih državah članicah, zlasti v desetih novih članicah, veliko povečanje javnih investicij kratkoročno in srednjeročno ogrozilo njihovo izpolnjevanje kriterija primanjkljaja in pravil pakta za stabilnost in rast. Večja uporaba javno-zasebnih partnerstev bi bila lahko primerna alternativa neposrednemu povečanju javnih investicij.

2.2.1

Javne investicije je treba natančno opredeliti in jih primerno načrtovati na vseh ravneh. Zato je treba poudariti, da ima kohezijska politika pomembno vlogo pri razporejanju regionalnih in nacionalnih prednostnih nalog, katerega cilj je ustvariti sinergijo na evropski ravni. To evropsko strategijo investiranja morajo spremljati ustrezne nacionalne in regionalne politike, ki spodbujajo visokokakovostne javne investicije zlasti na področjih, pomembnih za lizbonsko strategijo in njeno povezavo z göteborško strategijo.

2.2.2

Pri tem gre za investicije na področju izobraževanja, znanja, inovacij in raziskav, varstva okolja, socialnih storitev, vseživljenjskega učenja in oblikovanja evropskih struktur. Te investicije vsekakor vplivajo na povpraševanje, poleg tega pa imajo dolgoročni strukturni učinek na gospodarstvo, saj povečujejo gospodarsko rast in regijam omogočajo večjo konkurenčnost. Učinek vzvoda kohezijske politike tako povzročajo različni dejavniki.

2.2.3

Prvič, nove ideje in novi pristopi v nacionalnih in regionalnih politikah, s katerimi želijo države in regije okrepiti vlogo inovacij v gospodarskem razvoju. Študije primerov so pokazale, da je kohezijska politika spodbudila nacionalne politike k večjemu osredotočenju na področja, pomembna za gospodarsko rast, kot so inovacije, raziskave ter aktivna politika zaposlovanja in vključevanja v družbo.

2.2.4

Ta usmeritev je nastala zaradi možnosti uvedbe pilotnih projektov v okviru skladov s pomočjo novih pristopov in novih instrumentov, kot so ukrepi za spodbujanje lokalnih poslovnih grozdov (clusters), ki so naklonjeni inovacijam, in bolj participativnih pristopov. To je prispevalo k večji ozaveščenosti in razširitvi koncepta inovacij z večjo vključitvijo organizacijskih in finančnih vidikov ter vidikov, povezanih z vodenjem, usposabljanjem in spodbujanjem inovacij, v strategije regionalnega razvoja.

2.2.5

Drugič, kohezijska politika je omogočila upoštevanje področij, ki jih prej nacionalne in regionalne politike niso upoštevale. Veliko pilotnih projektov, kot so regionalne inovacijske strategije (RIS) in inovativni ukrepi Evropskega sklada za regionalni razvoj, se je sčasoma razvilo v ključne politike na nacionalni in regionalni ravni. Splošno gledano so bili najbolj prožni in tržno usmerjeni pristopi skupni imenovalec novih usmeritev, ki jih je uvedla kohezijska politika.

2.2.6

Poleg tega so celostne razvojne strategije, ki so jih v okviru kohezijske politike skupaj oblikovali nacionalna in regionalna raven, spodbudile sprejetje bolj strateških pristopov na področju gospodarskega razvoja in zaposlovanja, kar je omogočilo uresničitev konkretnih projektov. Veliko področij, kot so tehnologija, inovacije, razvoj človeškega kapitala, enake možnosti in okolje, je bilo opredeljenih kot ključni dejavniki gospodarske rasti in vključenih v ustrezne politike, da bi dosegli bolj celosten pristop.

2.3.1

Drug pomemben vidik učinka vzvoda, povezan z uporabo strukturnih skladov, je učinek, ki ga imajo skladi na delovanje javnih oblasti, saj prispevajo k njihovi modernizaciji, izboljšujejo njihovo vodenje in usklajujejo njihove postopke na evropski ravni. Kohezijska politika je podpirala izvajanje politik Skupnosti, zlasti na področju varstva okolja in enakih možnosti, ter ekonomsko in socialno prestrukturiranje v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v lizbonski in göteborški strategiji.

2.3.2

V zvezi s tem je treba poudariti izvajanje nacionalnih načrtov reform, ki so bistveni za doseganje ciljev prenovljene lizbonske strategije, in njihovo uskladitev z nacionalnimi strateškimi referenčnimi okviri za obdobje 2007-2013.

2.3.3

Omeniti je treba tudi spodbujanje partnerstva, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti pri pripravi in izvajanju javnih politik, širjenje prakse ocenjevanja, transparentnost in izmenjavo dobrih praks. Vsi ti elementi tvorijo sistem, ki je bil razvit v Evropski uniji za kohezijsko politiko in ki prispeva k boljšemu upravljanju na vseh ravneh, saj se veliko teh tehnik uporablja na drugih področjih javne uprave. Oblikovanje novih struktur, zlati agencij za regionalni razvoj, je ravno tako prispevalo k razvoju v mnogih evropskih regijah.

2.3.4

Kohezijska politika je veliko prispevala tudi k pripravi načrtov in programov na tem področju. Vse več pozornosti se posveča natančnim analizam in diagnozam, določajo se bolj natančni cilji, izboljšuje se nadzor in ocenjevanje načrtov in programov na podlagi referenčnih točk. Oblikovanje dolgoročnih strategij za javne investicije je danes glavna značilnost priprave načrtov.

2.3.5

Povečala se je tudi sposobnost držav članic za sprejemanje in učinkovito uporabo evropske zakonodaje na mnogih področjih (npr. okolje). Kohezijska politika je prinesla predvsem precejšnje spremembe zakonodaje o javnih naročilih v državah članicah, saj je omogočila odprtje trgov in dostop do njih za vsa podjetja iz držav članic, kar krepi enotni trg. Ta vidik je zelo pomemben glede na zadnje širitve Unije.

2.3.6

Dodati je treba, da je kohezijska politika spodbujala in krepila vlogo regij v postopku sprejemanja odločitev v zvezi s pripravo in izvajanjem regionalnih politik Skupnosti. Z doseganjem zadostne kritične mase, kar zadeva človeške vire za zagotavljanje dobrega upravljanja strukturnih skladov, so lokalne in regionalne skupnosti prejele večjo avtonomijo, regionalizacija in lokalna avtonomija znotraj Unije pa sta se dejansko povečali.

2.4.1

Kohezijska politika je imela učinek vzvoda tudi pri krepitvi kohezije v Evropi z različnimi elementi.

2.4.2

Prvič, načelo partnerstva in odločnost odgovornih sta spodbudila sodelovanje med javnimi ustanovami in različnimi socialnimi skupinami, kar je veliko prispevalo k temu, da so se našle rešitve za težave.

2.4.3

Drugič, kohezijska politika je omogočila večdimenzionalne rešitve za zelo različne in kompleksne težave. Težave, s katerimi se srečujejo lokalne in regionalne skupnosti v Uniji, so namreč zelo različne, razlikujejo pa se tudi okoliščine in ekonomski položaji. Kohezijska politika pa je vendarle omogočila upoštevanje teh razlik, zlasti v obrobnih regijah, regijah z zaostankom v razvoju in najbolj oddaljenih regijah Unije. Ta pristop za krepitev kohezije je ravno tako močno vplival na druge nacionalne politike.

2.4.4

Kohezijska politika je prispevala tudi k ustvarjanju primernih pogojev za sodelovanje med regijami in lokalnimi skupnostmi v Uniji, zlasti prek pobude INTERREG, kar je omogočilo odpraviti stare konflikte in vrzeli med skupnostmi z obeh strani meje. Poleg tega se je po zaslugi spodbujanja medregionalnega sodelovanja zelo razvilo sodelovanje občin in regij brez skupne meje, ki danes pomembno prispeva k razvoju novih regionalnih strategij.

2.4.5

V dosedanjih obdobjih strukturnih skladov je tesna povezava med ESRR (Evropskim skladom za regionalni razvoj) in EKUJS (Evropskim kmetijskim usmerjevalnim in jamstvenim skladom) prinesla bistvene učinke vzvoda glede na integriran razvoj podeželja. Zaradi zaželene ozemeljske kohezije je treba s povezavo med ESRR in EKSRP (Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja) nadaljevati vsaj na ravni usklajevanja in sodelovanja.

2.4.6

Učinki programov URBAN so bili pri tem še zlasti pomembni, saj so dejansko vplivali na obnovo mest, pa tudi na vključevanje v družbo. Poleg tega so državljane opozorili na dodano vrednost evropske politike, z osredotočenostjo ukrepov pa se je povečala njihova učinkovitost.

2.4.7

Kohezijska politika je imela končno tudi velik multiplikacijski učinek na prepoznavnost evropskega združevanja. Ta učinek je bil še toliko bolj opazen, saj so se s kohezijsko politiko izboljšale javne storitve in kakovost življenja državljanov.

3.1

Zaradi svojih posebnih značilnosti (partnerstvo, dodatnost, strateško načrtovanje in večletno financiranje) je imela kohezijska politika več pomembnih posledic in učinkov vzvoda.

3.2

Evropska kohezijska politika ima učinek vzvoda zaradi združevanja sredstev in javno-zasebnih partnerstev. Po zaslugi stabilnosti večletnega financiranja in sposobnosti zbiranja potrebne kritične mase za investicije deluje na veliko področjih kot katalizator za javno in zasebno financiranje.

3.3

Učinek vzvoda in drugi učinki kohezijske politike nastajajo v vseh vrstah regij in v okviru zelo različnih programov in projektov, ne glede na višino porabljenih sredstev.

3.4

Omeniti je treba tudi to, da je treba poenostaviti upravljanje skladov, da bi dosegli največji možni učinek vzvoda partnerstev. Poleg tega bi v primeru, da bi ostala upravičena samo majhna in razdrobljena območja, v nekaterih regijah to ogrozilo partnersko sodelovanje, kar bi močno vplivalo na izbiro in zavezanost partnerjev. Ta težava bo rešena v obdobju 2007-2013, za katero je v novih uredbah določena opustitev sedanje delitve območij v okviru Cilja 2.

3.5

Evropska kohezijska politika je ključni dejavnik za strateško usmeritev politik, sposobna je ustvarjati inovativne pristope na različnih področjih in voditi številne politike na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Kohezijska politika je dejansko gonilna sila, ki učinkovito povezuje proces zastavljanja ambicioznih skupnih evropskih ciljev, kot je lizbonska strategija, z njihovim uspešnim sprejemanjem in izvajanjem s strani glavnih akterjev v EU.

3.6

Evropska kohezijska politika ima učinek vzvoda tudi na sprostitev sredstev za široko podporo ukrepom, ki so neposredno povezani s smernicami lizbonske strategije s poudarkom na razvoju in raziskavah ter inovacijah, ki imajo bistveno vlogo pri gospodarski rasti na srednji in dolgi rok.

3.7

Najpomembnejši dejavnik uspeha inovativnih programov in projektov, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike, je podpora novim konceptom in pristopom na najvišji politični in upravni ravni. Usklajenost strategij in sodelovanje uprav sta ravno tako pomembna. Ti dejavniki so učinek vzvoda strukturnih skladov še podkrepili.

3.8

Kohezijska politika veliko prispeva h krepitvi institucionalnih zmogljivosti. Z načelom partnerstva je na celotnem ozemlju Unije spodbudila nov model sodelovanja na področju upravljanja in strateškega vključevanja različnih ravni vlad in civilne družbe, s čimer se je povečal družbeni in gospodarski kapital v regijah in lokalnih skupnostih, kar bo v prihodnosti glavni dejavnik razvoja v novih državah članicah.

3.9

Za dolgoročno optimizacijo učinka vzvoda strukturnih skladov je treba upoštevati splošni kontekst in kulturno identiteto vsake posamezne regije. V tem oziru mora biti vedno vzpostavljeno ravnotežje med zahtevami za celotno EU in prednostnimi vprašanji regij. Če želimo, da bodo spremembe, ki jih lahko povzročijo strukturni skladi, trajne, moramo poskušati spremeniti kulturo in mentaliteto neke družbe s spodbujanjem inovacij, izobraževanja, podjetniškega duha in ustvarjalnosti.

3.10

Kohezijska politika ima precejšen učinek vzvoda na večjo povezanost Evrope. Združuje različna evropska območja, omogoča aktivno udeležbo vseh gospodarskih in družbenih akterjev, evropski državljani pa jo doživljajo kot integrativni element, ker prispeva k izboljšanju kakovosti življenja.

3.11

Kohezijska politika ima učinek vzvoda tudi na trajnostno rast, ki je prijazna do okolja, s čimer preprečuje, da bi zanemarjanje okolja omejevalo rast, pa tudi kakovost življenja in ohranjanje naravnih virov.

3.12

Ker se nanaša na celotno Unijo, kohezijska politika celotni Evropi ponuja primeren okvir za uravnotežen gospodarski in družbeni razvoj. Hkrati vključuje dejavnike konvergence in konkurenčnosti in s tem ustvarja potrebne pogoje za združevanje izkušenj in izmenjavo najboljših praks. Poleg tega zagotavlja popoln in celostni okvir za vzajemno učenje, omogoča pa tudi financiranje in ponovno izvajanje uspešnih pobud s konkretnimi metodami izvajanja v praksi.

3.13

Odbor meni, da je možno učinek vzvoda kohezijske politike precej povečati v programskem obdobju 2007-2013. Preizkušena in uveljavljena načela, na katerih temelji kohezijska politika, so bila dopolnjena z vrsto ukrepov: sprejetjem bolj strateškega pristopa h kohezijski politiki, namembnostjo in večjo osredotočenostjo sredstev na prednostnih področjih, izboljšanim pravnim okvirom za sprejetje inovativnih finančnih shem, ustreznim priznavanjem programov za razvoj mest in boljšim sodelovanjem na lokalni in regionalni ravni. Te spremembe so pokazale, da ima lahko kohezijska politika ob bistvenem spreminjanju evropskih politik osrednjo vlogo pri konkretnem oblikovanju in podpori gospodarskih in družbenih sprememb v celotni Uniji.

3.14

Razvoj in izbira projektov sta se izkazala kot ključna dejavnika za uspeh: vrsto uporabljenega instrumenta je treba previdno izbrati, da bi zagotovili najboljšo ujemanje z regionalnimi značilnostmi in zastavljenimi cilji.

4.1

Komisiji priporoča, da obsežno vključi koncept učinka vzvoda v prihodnjo oceno o stanju kohezije in napredku na tem področju v Evropski uniji;

4.2

Komisiji, Parlamentu in Svetu predlaga, naj upoštevajo učinek vzvoda kot primeren okvir za ocenjevanje evropskih politik, zlasti glede vmesne ocene proračuna Unije;

4.3

Komisiji priporoča, da okrepi svoja prizadevanja za boljše seznanjanje s koristmi, oblikami in podobo kohezijske politike v vseh državah članicah in še posebej v lokalnih in regionalnih skupnostih;

4.4

Komisiji priporoča, da stori še več za spodbujanje različnih finančnih instrumentov strukturnih skladov (JEREMIE, JESSICA itd.) in v okviru zakonodaje s področja konkurenčnega prava ustvari zlasti možnosti za razvoj skladov tveganega kapitala in programov jamstva na regionalni ravni;

4.5

Komisiji in državam članicam priporoča, da poenostavijo upravne postopke, uvedejo pravni, upravni in finančni okvir, ki bi bil naklonjen inovativnim dejavnostim, in spodbujajo posebne oblike financiranja inovativnih družb (vključno s tveganim kapitalom, „poslovnimi angeli“, mikrokrediti itd.);

4.6

Komisiji in državam članicam priporoča, da ocenijo napredek pri poenostavljanju in decentralizaciji upravljanja strukturnih skladov za obdobje 2007-2013. Pri tem Odbor priporoča, da se posebna pozornost posveti zlasti zagotavljanju sorazmernosti med upravnimi stroški ter vrsto in obsegom ukrepov, pa tudi posledicam upravnih stroškov za lokalne in regionalne oblasti;

4.7

državam članicam priporoča, da okrepijo partnerstva na vseh ravneh upravljanja in vodenja strukturnih skladov ter pri tem uporabljajo učinkovite načine vključevanja lokalnih in regionalnih oblasti ter civilne družbe v ta proces. Priporoča tudi okrepljeno partnerstvo z mesti, saj lahko mesta veliko prispevajo k rasti in zaposlovanju;

4.8

Komisiji, Parlamentu, državam članicam in EIB priporoča, da jasno opredelijo ovire, ki javno-zasebnim partnerstvom otežujejo upravljanje projektov, ki se financirajo iz strukturnih skladov. Jasna opredelitev osnovnih idej javno-zasebnih partnerstev na evropski ravni in poenostavitev sistema državnih pomoči bi k temu veliko prispevali. Poleg tega je treba lokalne in regionalne oblasti seznanjati tudi z možnimi koristmi in težavami javno-zasebnih partnerstev;

4.9

Komisiji in državam članicam priporoča, da ohranijo poskusno in pionirsko vlogo, ki jo pogosto imajo strukturni skladi. Zato priporoča državam članicam, da uporabijo predvidene rezerve in druge instrumente ter nagradijo in razširjajo najbolj uspešne strategije in združijo rezultate sodelovanja na teritorialni ravni;

4.10

Evropsko komisijo poziva, naj upošteva tesno povezanost med ukrepi strukturnih skladov in programi za razvoj podeželja in naj na vseh ravneh – ne glede na potrebo po jasno ločenih računih – omogoča in spodbuja optimalno vsebinsko usklajevanje;

4.11

priporoča, da se pri uporabi strukturnih skladov posebna pozornost nameni ciljem Kjotskega protokola in prizadevanju za okolju prijazno trajnostno rast;

4.12

priporoča državam članicam in Komisiji, da poudarijo učinek vzvoda pri pripravi programov strukturnih skladov, da bi pospešili nastajanje, spodbujanje in financiranje projektov s precejšnjim učinkom vzvoda, ter pri pripravi poročil in ocenjevanju;

4.13

poudarja potrebo, da se v prihodnji kohezijski politiki upoštevajo regionalne posebnosti na vseh ravneh, ker je „moč v različnosti“ bistven dejavnik uspeha za učinek vzvoda kohezijske politike;

4.14

regijam in državam članicam za popolno izrabo učinka vzvoda strukturnih skladov priporoča, da previdno in primerno usklajujejo regionalne strategije, nacionalne programe reform, nacionalne strateške referenčne okvire in operativne programe v okviru evropske kohezijske politike;

4.15

predlaga, da se začnejo obravnavati koristi učinkov vzvoda in da se javnost v večji meri obvešča o potencialnih koristih prek specializiranih in splošnih dejavnosti obveščanja. Predlaga tudi razširjanje dobre prakse, kar na primer Odbor že počne v okviru dogodka „Open Days“;

4.16

priporoča Komisiji, da prouči in oceni dolgoročni razvoj v regijah, pri tem pa se osredotoči na dejstvo, da so spremembe kulture in mentalitete – hkrati z obveščanjem javnosti, ki mora biti z vseh vidikov transparentno in za vse zainteresirane strani dobro razumljivo – potrebne za zagotovitev resničnega napredka v družbenem in gospodarskem razvoju teh regij;

4.17

pozdravlja pobudo Komisije za ustanovitev mreže Regije za gospodarske spremembe in priporoča obsežen seznam tem, da bi tako upoštevali različno teritorialno dinamiko sprememb in izkoristili inovacije, nastale v tem obdobju, pri čemer bi morale biti lokalne in regionalne oblasti aktivno vključene v postopek izbiranja prednostnih področij za pobudo, ter pričakuje, da bo aktivno vključen v razvoj te pobude;

4.18

priporoča evropskim institucijam, da sprejmejo načelo solidarnosti znotraj Unije kot temeljno razsežnost koncepta kohezije Evropske unije. Kohezijska politika mora tudi v prihodnje ostati glavni dejavnik evropske politike vključevanja.