EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52006AR0115

Mnenje Odbora regij o širitvenem paketu 2005 2005/ELAR/001 in sporočilu Komisije: Zahodni Balkan na poti k EU: Utrjevanje stabilnosti in povečevanje blaginje

UL C 51, 6.3.2007, p. 16–22 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
UL C 51, 6.3.2007, p. 3–3 (BG, RO)

6.3.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 51/16


Mnenje Odbora regij o širitvenem paketu 2005 2005/ELAR/001 in sporočilu Komisije: Zahodni Balkan na poti k EU: Utrjevanje stabilnosti in povečevanje blaginje

(2007/C 51/03)

ODBOR REGIJ JE,

ob upoštevanju sporočila Komisije Zahodni Balkan na poti k EU: utrjevanje stabilnosti in povečevanje blaginje (COM(2006) 27 konč.);

ob upoštevanju sklepa Evropske komisije z dne 27. januarja 2006, da v skladu s prvim odstavkom člena 265 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Odbor regij zaprosi za mnenje o tej temi;

ob upoštevanju sklepa predsedstva Odbora z dne 28. februarja 2006, da komisijo za zunanje odnose in decentralizirano sodelovanje pooblasti za pripravo mnenja o strategiji Evropske komisije v zvezi z napredkom, doseženim v okviru širitvenega procesa;

ob upoštevanju širitvenega paketa 2005 (2005/ELAR/001);

ob upoštevanju mnenja o predlogu sklepa Sveta o načelih, prednostnih nalogah in pogojih, določenih v partnerstvu EU in Hrvaške, da je treba pozornost nameniti državam, ki sodelujejo v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu (SPP): Albaniji, Bosni in Hercegovini, Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji ter Srbiji in Črni gori, vključno s Kosovom — z izjemo Hrvaške (CdR 499/2004 konč.);

ob upoštevanju mnenja o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti EU pri procesu demokratizacije na Zahodnem Balkanu (CdR 101/2003 konč.) (1);

ob upoštevanju mnenja o sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o dialogu civilnih družb med EU in državami kandidatkami (CdR 50/2006 rev 1);

ob upoštevanju skupne izjave za javnost o EU in Zahodnem Balkanu zunanjih ministrov držav članic EU, držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk Zahodnega Balkana v Salzburgu, dne 11. marca 2006, ki je podprla evropsko perspektivo držav Zahodnega Balkana in v skladu z rezultati vrha EU v Solunu 2003 potrdila članstvo v EU kot končni cilj;

ob upoštevanju Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, ki so ga 10. junija 1999 ustanovile Evropska komisija in 40 držav partneric kot ureditev za preprečevanje sporov in obnovo Zahodnega Balkana;

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2006 (2) o strateškem dokumentu Komisije o širitvi;

ob upoštevanju sklepne listine konference o vlogi regionalnih in lokalnih oblasti EU v procesu utrjevanja demokracije v državah Zahodnega Balkana, Priština, 22. junij 2005 (CdR 145/2005);

ob upoštevanju sklepnih ugotovitev konference komisije CONST o prispevku regionalnih in lokalnih oblasti k varstvu manjšin in ukrepom proti diskriminaciji z dne 17. marca 2006 na Dunaju (Avstrija);

ob upoštevanju Evropske listine o malih podjetjih in poročila o izvajanju Evropske listine o malih in srednje velikih podjetjih v Moldaviji in državah Zahodnega Balkana, SEC 2006 (283);

ob upoštevanju mnenja, ki ga je 22. junija 2006 sprejela komisija za zunanje odnose in sodelovanje (CdR 115/2006 rev. 1), poročevalec: g. Schausberger (AT/EVP));

ker je OR v enem svojih mnenj obravnaval izključno Hrvaško, se bo to mnenje osredotočilo na ostale države Zahodnega Balkana, t.j. Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo ter Srbijo s Kosovom,

na 66. plenarnem zasedanju dne 11. in 12. oktobra 2006 (seja z dne 11. oktobra) soglasno sprejel naslednje mnenje.

1.   Stališče Odbora regij

1.1   Splošne ugotovitve

Odbor regij

1.1.1

meni, da je nadaljnji razvoj v državah Zahodnega Balkana skupni evropski mirovni projekt, ki povsem ustreza ustanovni ideji Evropskih skupnosti, in poudarja, da morajo države Zahodnega Balkana na lastno odgovornost in s podporo Evropske unije kot sestavni del evropske družine končno postati območje miru, svobode, varnosti in blaginje;

1.1.2

meni, da je sprejemanje preteklosti pogoj za spravo med državami, narodi in etničnimi skupinami v državah Zahodnega Balkana; v zvezi s tem poudarja obveznost neomejenega sodelovanja teh držav z Mednarodnim kazenskim sodiščem za območje nekdanje Jugoslavije (ICTY);

1.1.3

potrjuje, da članstvo v Evropski uniji ne obsega le notranjega trga ali prostega pretoka oseb, ampak v enaki meri tudi vrednote človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in varstva človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, ki so skupne vsem narodom in državam Evropske unije;

1.1.4

pozdravlja napredek pri političnih in gospodarskih reformah, ki izhajajo iz evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, objavljene v Solunu leta 2003 in potrjene 11. marca 2006 v Salzburgu, in priznava veliko odgovornost mednarodne skupnosti in Evrope do teh držav;

1.1.5

pozdravlja, da se vprašanja držav Zahodnega Balkana obravnavajo v vseh ustreznih svetih in tudi v Svetu za splošne zadeve ter da se junija 2006 rezultati združijo;

1.1.6

pozdravlja pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu (SPS) z Bosno in Hercegovino;

1.1.7

upa, da se bodo pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu (SPS) s Srbijo nemudoma nadaljevala, takoj ko bodo srbski pogajalski partnerji ponovno vzpostavili pogoje za to;

1.1.8

pozdravlja začetek pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu s Črno goro 26. septembra 2006;

1.1.9

opozarja na to, da imajo države Zahodnega Balkana zelo različne politične in upravne strukture ter tradicije — deloma tudi na regionalni in lokalni ravni — in da so velike razlike prav tako v razvoju, kar je treba ustrezno upoštevati v procesu preoblikovanja, stabilizacije in demokratizacije;

1.1.10

priznava delovni program Hrvaške kot predsedujoče države v procesu sodelovanja v Jugovzhodni Evropi (SEECP) za obdobje od maja 2006 do maja 2007, katerega uspeh je odvisen zlasti od konstruktivnega sodelovanja jugovzhodnih evropskih držav in ki je pomemben korak pri uresničitvi evropske perspektive za to območje;

1.2.   Temeljna pričakovanja širitve

1.2.1

poudarja obstoječo evropsko perspektivo za države Zahodnega Balkana s končnim ciljem članstva v EU. Zato aktualna razprava o temeljnih perspektivah širitve ne zajema držav Zahodnega Balkana. Hitrost širitve mora upoštevati absorpcijsko sposobnost EU;

1.2.2

priznava pomen, bogastvo in vrednost, ki jih bodo Zahodni Balkan, posamezne države in ljudje prinesli celotni Evropski uniji;

1.2.3

potrjuje svoje stališče, da je treba razpravljati o temeljnih ciljih in mejah Evropske unije, vključno z mogočimi oblikami sodelovanja s sosednjimi državami (npr. sosedska politika ali privilegirana partnerstva). To vključuje, da se tistim državam, ki jim zdaj ni omogočena možnost za članstvo, predlaga jasno začrtan evropski gospodarski, politični in strateški odnos kot strategija za spodbujanje, kar zajema postopno vključevanje v politični in gospodarski sistem Evrope;

1.2.4

podpira željo Evropskega parlamenta, izraženo Komisiji, da se do 31. decembra 2006 predloži poročilo o konceptu absorpcijske sposobnosti, vključno z značajem in zemljepisnimi mejami Evropske unije, ter izraža pripravljenost, da prispeva k poročilu na lastno pobudo o tej temi, ki ga načrtuje Evropski parlament;

1.2.5

poudarja pomen vprašanja pripravljenosti prebivalcev za proces širitve tako v državi pristopnici kot tudi v sedanji EU, a poudarja, da to ne bi smelo postati dodatno merilo za pristop;

2.   Priporočila Odbora regij

Odbor regij

2.1   Stabilna lokalna in regionalna demokracija; pluralistična družba

2.1.1

poudarja, da je ključ do trajne stabilnosti ustvarjanje demokratično zakonitih političnih institucij s potrebnimi finančnimi sredstvi ter zmogljivejše uprave na lokalni in regionalni ravni; slednje zagotavljajo izvajanje načel subsidiarnosti, demokratičnosti, partnerstva in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v življenju državljanov in državljank;

2.1.2

poudarja, da so lahko stabilizacijsko-pridružitveni sporazumi za pripravo na prihodnje članstvo v EU trajno uspešni le z dejavno udeležbo regionalnih in lokalnih oblasti;

2.1.3

državam Zahodnega Balkana priporoča, da podpišejo ali ratificirajo Evropsko okvirno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih in Evropsko listino lokalne samouprave (3) ter zagotovijo njihovo ustrezno izvajanje; to velja tudi za Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin;

2.1.4

poziva države Zahodnega Balkana, da izpolnjujejo obveznosti, ki so bile sprejete na regionalni ministrski konferenci za Jugovzhodno Evropo o učinkovitem demokratičnem vodenju na lokalni in regionalni ravni (Zagreb, 24.–25. oktober 2004), in se pripravijo na nadaljevanje konference v Skopju (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) 8. in 9. novembra 2006 v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo in Sveta Evrope;

2.1.5

poziva države Zahodnega Balkana, da ob upoštevanju načela subsidiarnosti okrepijo podnacionalne ravni uprave, da zato vzpostavijo potreben pravni okvir ter dajo regijam in občinam na voljo sredstva, potrebna za izvajanje njihovih (razširjenih) pristojnosti;

2.1.6

poziva vlado in združenja regionalnih in lokalnih oblasti v državah Zahodnega Balkana, da sodelujejo ter razvijajo pobude in programe za krepitev zmogljivosti, ki jih potrebujejo regionalne in lokalne oblasti za učinkovito izvajanje nalog; pozdravlja pobudo, ki jo je sprejel Svet Evrope za ustanovitev Središča za strokovno znanje za reformo lokalne samouprave, in poziva Komisijo, da preuči možnost vzpostavitve partnerstva s tem središčem za učinkovito izvajanje programov pomoči;

2.1.7

spodbuja udeležbo vseh skupin prebivalstva, zlasti manjšin (nevečinske skupine prebivalstva) v javnem življenju, v vseh političnih organih in upravnih strukturah ter javnih podjetjih, in krepitev dialoga med skupnostmi, zlasti na območjih z mešanim prebivalstvom, ter pripravo in izvajanje srednjeročnih strateških načrtov za ta namen;

2.1.8

priporoča uporabo izkušenj regij v državah članicah v zvezi s politikami o spoštovanju človekovih pravic in varstvu pravic manjšin; dolgoročno obstojne so le tiste pravne podlage in politike, ki učinkujejo na majhnih območjih in jih prebivalci podpirajo;

2.1.9

meni, da je proces širitve EU velika spodbuda za sprejemanje skupnega ali sosedskega življenja različnih skupin ljudi; opozarja na to, da rešitev vprašanja skupin prebivalstva zaradi zapletenega pravnega položaja in različne strukture naseljevanja v vsakem primeru zahteva posebno obravnavo;

2.1.10

meni, da je za trajnostno uporabo sredstev Evropske unije nujno potrebno, da se vse regionalne in lokalne oblasti in njihove krovne organizacije v državah Zahodnega Balkana vključijo v oblikovanje in izvajanje vseh programov Skupnosti in da se nanje, v skladu z njihovimi upravnimi zmogljivostmi, prenese (so)odgovornost; opozarja na sredstva Unije za podporo političnim in gospodarskim reformam v višini približno 5,4 milijarde EUR v letih od 2000 do 2006; poudarja pomen nadaljnje finančne podpore za utrjevanje in nadaljevanje partnerstva pri ukrepih za krepitev zmogljivosti predvsem z instrumentom za predpristopno pomoč ter v naslednjem finančnem obdobju 2007–2013 spet pričakuje ustrezno financiranje tega instrumenta za države Zahodnega Balkana;

2.1.11

podpira spodbujanje dialoga predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti te regije z Odborom regij; potrjuje svojo pripravljenost, da bo denimo v okviru mešanih posvetovalnih odborov za države z možnostjo za članstvo dejansko prispeval k vzpostavitvi institucij in krepitvi upravnih zmogljivosti za nacionalna združenja regij in lokalne oblasti; meni, da je treba izpolniti željo regionalnih in lokalnih oblasti držav Zahodnega Balkana po informacijah o upravni praksi, političnem posvetovanju in tehnični pomoči iz držav članic;

2.1.12

poziva k vključitvi Odbora regij, regij držav članic ter izobraževalnih ustanov (4), evropskih regionalnih organizacij in Delovne skupnosti evropskih obmejnih regij z ustreznimi izkušnjami v ustanovitev regionalne visoke šole za reformo javne uprave (COM(2006) 27, str. 13); priporoča vključitev naslednjih izobraževalnih vsebin: „decentralizacija in regionalizacija“, „izgradnja in upravljanje regionalnih in lokalnih uprav“, „medregionalno čezmejno sodelovanje“ in „upravljanje raznolikosti“;

2.1.13

pozdravlja izide regionalne okrogle mize Pakta stabilnosti z dne 30. maja 2006 v Beogradu, kjer so se udeleženci dogovorili, da bodo prevzeli lastništvo (ownership) za novi okvir sodelovanja, za katerega bo odgovorna regija sama; izraža pripravljenost za sodelovanje v okviru regionalnega sveta za sodelovanje (RCC), ki bo ustanovljen leta 2008 kot naslednik Pakta stabilnosti, ter za prispevanje izkušenj, pridobljenih na regionalni in lokalni ravni;

2.2   Čezmejno in medregionalno sodelovanje

2.2.1

meni, da politično, kulturno in gospodarsko čezmejno sodelovanje regij in občin držav Zahodnega Balkana ne prispeva samo k spodbujanju lokalnega in nacionalnega gospodarstva, temveč pomeni tudi konkreten način za izboljšanje medsebojnega razumevanja in zaupanja v regiji ter prispeva k preprečevanju etničnih sporov;

2.2.2

poziva uprave regij in lokalnih oblasti v Evropski uniji, da v okviru projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (5) regionalnim in lokalnim politikam ter upravam iz držav Zahodnega Balkana še bolj okrepljeno posredujejo dejanske izkušnje; pri tem so tudi zelo pomembne izkušnje regij in lokalnih oblasti, ki so leta 2004 pristopili k EU; poziva Komisijo, da regionalne in lokalne oblasti držav članic prek nacionalnih kontaktnih točk še bolje seznani z obstoječimi projekti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja Evropske unije;

2.2.3

poziva, da se na srečanjih med predstavniki evropskih regionalnih in občinskih organizacij, lokalnimi in regionalnimi predstavniki, upravnimi strokovnjaki ter gospodarstveniki iz EU in držav Zahodnega Balkana uporabijo rezultati izmenjave izkušenj za dejansko krepitev zmogljivosti, in opozarja na priročnik za lokalno demokracijo (Toolkit of Local Government Capacity-Building Programmes), ki ga je septembra 2005 izdal Svet Evrope (6), ter Praktični priročnik za čezmejno sodelovanje, ki ga je sestavila Delovna skupnost evropskih obmejnih regij (AGEG) in v devetih jezikih izdala Evropska komisija;

2.2.4

poziva Urad za izmenjavo informacij o tehnični pomoči (TAIEX), ki je leta 2004 začel izvajati dejavnosti v tej regiji, da svoje ponudbe ne omejuje le na osrednje državne uprave in poslovna združenja, ampak da jih okrepljeno razširi na regionalne in lokalne oblasti in njihove krovne organizacije;

2.2.5

poudarja odgovornost regionalnih in lokalnih oblasti držav Zahodnega Balkana pri vračanju razseljenih oseb in njihovi nastanitvi, izobraževanju, zaposlovanju in vključevanju v družbo; meni, da je v zvezi s tem treba okrepiti medregionalno sodelovanje in uporabiti izkušnje drugih držav ter regionalnih in lokalnih oblasti;

2.2.6

meni, da je bližajoča se nova ureditev maloobmejnega prometa na zunanjih državnih mejah držav članic obetavna (COM (2005)56 z dne 23. februarja 2005), in priporoča podobne ureditve med balkanskimi državami (7) v sodelovanju s Svetom Evrope (8);

2.2.7

Komisiji predlaga, da se za krepitev regionalnih, občinskih in mestnih partnerstev uporabijo izkušnje članic Odbora Regij ter nacionalnih in evropskih združenj regionalnih in lokalnih oblasti;

2.2.8

meni, da je čezmejno sodelovanje sodoben instrument za varstvo manjšin in opozarja na člen 17 Okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin;

2.3   Gospodarstvo in zaposlovanje

2.3.1

se zavzema za to, da evropske institucije pri izvajanju gospodarskih reform posvečajo posebno pozornost boju proti brezposelnosti, socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbujanju socialnega dialoga, ker je s političnimi reformami treba hkrati rešiti gospodarska in socialnopolitična vprašanja (šibka nacionalna gospodarstva, visoka brezposelnost, nezadostna socialna kohezija);

2.3.2

v zvezi s tem meni, da je treba znotraj držav Zahodnega Balkana v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi oblastmi razvijati in uresničevati regionalne gospodarske in zaposlovalne koncepte, katerih cilj sta trajnostna oživitev gospodarstva z ustvarjanjem delovnih mest v samem kraju in čezmejna povezanost;

2.3.3

priporoča, da se v skladu s pristojnostmi regionalnih in lokalnih oblasti in na podlagi pozitivnih pobud za nadaljnji razvoj centrov pomoči, ki so se na tem območju že izvajale — oz. njihovo ustanovitev na območjih, kjer še ne obstajajo — ustanovijo svetovalni centri za posredovanje osnovnega znanja o podjetjih in podjetništvu ter spodbujanje podjetnosti zlasti pri mladini (SEK(2006) 283), da se razširijo vitalne strukture malih in srednje velikih podjetij, ki pomembno prispevajo k zaposlovanju;

2.3.4

poziva k podpiranju regionalnih in lokalnih oblasti pri izboljševanju elektronskih komunikacij in elektronskega dostopa do gospodarskih informacij (svetovanje, vlaganje prošenj, pravne in davčne informacije) ter se tako prispeva k izgradnji lokalne in regionalne gospodarske strukture;

2.3.5

predlaga nadaljnji razvoj informacijskih sistemov in sistemov za spodbujanje podjetij na lokalni in regionalni ravni; poziva, da se problem bega možganov prepreči z vzpostavitvijo regionalnih platform za znanost in razvoj ter izobraževanje in tako oblikuje perspektivo za prihodnost;

2.4   Izobraževanje in kultura

2.4.1

podpira mnenje, da je treba graditi na izkušnjah programa TEMPUS, za katerega je bil v letih 2001–2005 za ukrepe na Zahodnem Balkanu predviden proračun v višini 83 milijonov EUR in ki je do 250 študentom in več kot 1000 učiteljem na leto omogočal študij ali izpopolnjevanje v drugih državah, ter da je treba še naprej krepiti možnost sodelovanja v okviru programa MLADINA tudi na podeželju;

2.4.2

priporoča, da Komisija v okviru programa Erasmus Mundus študentom regije v okviru evropskih magistrskih študijev omogoči udeležbo na evropskih podiplomskih študijih, predvsem študijih, ki vključujejo mednarodna predavanja in prakso, kajti Odbor meni, da takšen pristop spodbuja vzajemno kulturno razumevanje in razvoj gospodarskih odnosov;

2.4.3

meni, da mora proces učenja potekati v obe smeri. Tako kot naj bi državljani držav Zahodnega Balkana izkoristili možnosti izobraževanja v državah EU, je treba tudi državljane EU spodbuditi k študiju v teh državah;

2.4.4

meni, da je treba študentom in učiteljem olajšati bivanje v državah članicah, zato da se mladi generaciji omogoči evropska perspektiva; opozarja na načrtovano olajšanje izdajanja vizumov zlasti za študente;

2.4.5

poziva Komisijo, da pri restavriranju in obnavljanju arhitekturnih spomenikov ter krajev kulturne dediščine v oblikovanje, načrtovanje in izvajanje vključi regionalne in lokalne oblasti;

2.4.6

opozarja na potencial, ki ga ima kulturni turizem v tej regiji kot instrument za gospodarski razvoj, in zato spodbuja trenutna prizadevanja za ohranitev stavbne in kulturne dediščine tudi na podeželju;

2.4.7

poudarja pomembno vlogo sodelovanja na področju umetnosti in kulture za dolgoročno stabilizacijo in seznanjanje držav Zahodnega Balkana s sodelovalnimi projekti na področju umetnosti in kulture Evropske unije;

2.4.8

želi dati pobudo za razmislek o ustanovitvi portala e-Balkan kot dodatne platforme za dialog in sodelovanje, ki bi bila namenjena predvsem mladim na Zahodnem Balkanu. Takšen portal bi lahko poleg izobraževanja spodbujal tudi neposredne izmenjave na družbenem in kulturnem področju;

2.5   Različna politična področja

2.5.1

opozarja regionalne in lokalne oblasti na obveznost odobritve dovoljenj na najpomembnejših turističnih območjih tudi v zvezi s prihodnjim trajnostnim razvojem naravi prijaznega kakovostnega turizma;

2.5.2

poziva Komisijo, da pri uporabi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), ki nadomešča sedanje predpristopne uredbe in uredbo CARDS (9), upošteva oceno programa CARDS, ki izrecno zahteva večjo decentralizacijo načrtovanja in upravljanja tega programa. Regionalna razsežnost programa CARDS je sorazmerno šibka, dopušča odsotnost strateškega vodstva, lokalni partnerji pa jo opisujejo kot nedostopno. To kritiko je treba upoštevati pri nadaljnjem razvoju držav Zahodnega Balkana;

2.5.3

poziva države Zahodnega Balkana, da v svojih reformah upoštevajo cilje lizbonske strategije glede na posodobitve Evropskega sveta 23. in 24. marca 2006 in v oblikovanje in izvajanje vključijo regionalno in občinsko raven, ter poziva k pripravi obsežnih strateških načrtov za regionalni razvoj;

2.5.4

predlaga, da se v najpomembnejše dejavnosti Evropske agencije za okolje, ki bo v okviru programov PHARE in CARDS 2005 od leta 2006 prek izbranih institucij Skupnosti podpirala delovne programe teh držav, vključijo pristojni državni organi (zlasti regionalni in lokalni organi) za okoljska vprašanja;

2.6   Obveščanje in komunikacija

2.6.1

opozarja, da je med celotnimi pogajanji treba upoštevati absorpcijsko sposobnost EU in poudarja, da pri tem ne gre za nova merila za absorpcijsko sposobnost, ter oceniti napredek v skladu s preglednimi merili in ne s političnimi ocenami, ter zahteva, da se pošteno obravnavajo pričakovanja prebivalcev v državah članicah EU in evropskih partnerskih državah;

2.6.2

poziva države članice in evropske institucije, da državljane in državljanke prek intenzivnejše komunikacije o širitvenem procesu, kot je bila značilna za Romunijo in Bolgarijo (ki se je prekrivala z razpravo o ustavi v Evropski konvenciji), obveščajo o pogajanjih ter vključijo regionalne in lokalne oblasti (prek Odbora regij) v oblikovanje in izvajanje informacijskih konceptov in ukrepov, ker so ti najbližje državljanom in imajo stike z lokalnimi in regionalnimi mediji;

2.6.3

opozarja, da morajo institucije Skupnosti in države Zahodnega Balkana v okviru integracijskega procesa okrepljeno obveščati državljane in državljanke o ciljih, vsebinah in zahtevah za obe strani, da se prepreči dojemanje integracijskega procesa kot nečesa, kar se vsiljuje od „zunaj“ ali „zgoraj“, ter ponovno opozarja na pomembno vlogo regionalnih in lokalnih oblasti pri vseh komunikacijskih ukrepih;

2.6.4

podpira razširitev dialoga s civilno družbo na države Zahodnega Balkana, ki mora potekati prek svobodnih, neodvisnih in profesionalnih medijev; predlaga, da se čim prej dovoli vključitev držav Zahodnega Balkana v akcijski program Skupnosti za spodbujanje organizacij, ki so dejavne na področju aktivnega državljanstva Unije (sodelovanje državljanov);

2.7   Albanija

2.7.1

podpira predlog Komisije, da se albanski akcijski načrt za preprečevanje in boj proti korupciji ne omeji le na nacionalno upravo, ampak se razširi tudi na regionalno in lokalno raven (COM (2005) 1421, str. 18);

2.7.2

predlaga krepitev medregionalnega in čezmejnega sodelovanja zlasti s sosednjimi regijami držav EU;

2.7.3

podpira zahteve Evropskega parlamenta po okrepitvi boja proti korupciji, zagotovljeni svobodi medijev in volilni pravici, ki je v skladu z evropskimi standardi;

2.8   Bosna in Hercegovina

2.8.1

z veseljem ugotavlja, da ima Bosna in Hercegovina regionalno raven, ki ima prav posebne odgovornosti in pomembno vlogo pri reševanju etničnih težav; opozarja na to, da je treba v zelo regionalizirani državi zaradi pomanjkljive politične tradicije ali kulture decentralizacije izboljšati tudi finančno zmogljivost in učinkovitost struktur;

2.8.2

meni, da je ustavna reforma za izboljšanje državnih institucij nujna, in pričakuje, da bodo izpolnjeni pogoji za pravilno izvedbo volitev, načrtovanih za oktober 2006;

2.8.3

opozarja na izkušnje in znanje regionalnih predstavnikov iz zveznih držav (npr. Belgije) v zvezi z izboljšanjem pravnih podlag in dejavnosti med zvezno državo in različnimi enotami (entitete in kantoni), ter je prepričan, da so potrebne inovativne rešitve;

2.8.4

pozdravlja razširitev rednih gospodarsko-političnih dialogov na Bosno in Hercegovino;

2.8.5

zahteva podporo pri integraciji beguncev in razseljenih oseb v mestih in občinah; glej sporazum o ponovnem sprejemu 31. januarja 2005 med Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro;

2.9   Srbija

2.9.1

obžaluje, da ob sprejetju nove srbske ustave niso izkoristili priložnosti, da bi okrepili proces decentralizacije in meni, da bi povečanje avtonomije krepilo tudi kohezijo zvezne države;

2.9.2

poudarja pomen večetničnega značaja avtonomne pokrajine Vojvodine in pozdravlja tamkajšnji duh medsebojnega zaupanja in strpnosti pa tudi način vključevanja različnih narodnostnih skupin v politične odločitve;

2.9.3

pozdravlja številne dejavnosti avtonomne pokrajine Vojvodine na področju čezmejnega regionalnega in medregionalnega sodelovanja v smislu evropskega procesa vključevanja in se zavzema zato, da se regionalne in lokalne oblasti močneje vključijo v nadaljnja pogajanja o SPS;

2.9.4

močno priporoča, da se z reformo občin okrepijo lokalne politične ustanove in uprava ter se jim dodelijo potrebna sredstva, ker to in krepitev regionalne ravni ustreza načelom subsidiarnosti, bližine državljanom in partnerstva ter razbremenjuje zvezno državo;

2.9.5

pričakuje, da bo Srbija čim prej podpisala Evropsko okvirno konvencijo o čezmejnem sodelovanju in ratificirala Evropsko listino lokalne samouprave;

2.9.6

spodbuja oblasti Srbije, da s sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za območje nekdanje Jugoslavije v Haagu zagotovijo pogoje za nadaljevanje pogajanj o SPS;

2.10   Kosovo

2.10.1

meni, da sta rešitev vprašanja statusa Kosova z evropsko perspektivo in trajna rešitev za pravice državljanov in državljank različnih narodnosti pogoja za trajno spravo; pričakuje zaključitev neposrednih razprav pod okriljem Združenih narodov na Dunaju (10) do konca leta 2006;

2.10.2

pričakuje zagotovitev učinkovitega izvajanja ustavnih določb na lokalni ravni z učinkovitim modelom decentralizacije, ki trajno zagotavlja pravice manjšin in skupin prebivalstva, ter izboljšanje skrajno pomanjkljive pravne države in pravne varnosti, boljše politično zastopanje manjšin in boljše varstvo manjšin (manjšinskih jezikov);

2.10.3

opozarja na nujnost izboljšanja odnosov med kosovskimi Srbi in kosovskimi Albanci, vključitev vseh skupin v demokratično in upravno življenje ter zagotavljanje varstva manjšin;

2.10.4

meni, da je treba okrepiti upravne zmogljivosti na občinski ravni, zlasti v zvezi z oblikovanjem strategij za gospodarski razvoj ter boj proti organiziranemu in finančnemu kriminalu (COM (2005) 561, str. 33);

2.10.5

meni, da je izboljšanje javne ponudbe storitev za vse občine zelo pomembno za preprečevanje nastanka „vzporednih struktur“;

2.11   Črna gora

2.11.1

pričakuje potrditev in izvajanje rezultatov referenduma 21. maja 2006 vseh strani; poziva vse udeležene strani, da začnejo konstruktiven dialog o skupnem življenju;

2.11.2

pozdravlja dejstvo, da je bil referendum o neodvisnosti Črne gore 21. maja 2006 v skladu z mednarodnimi in evropskimi standardi izveden demokratično, pregledno in pravilno, kar so posebej potrdili predstavniki Odbora regij, prvič v vlogi opazovalcev referenduma;

2.11.3

pozdravlja, da je prebivalstvo Črne gore z izredno veliko 86,5-odstotno volilno udeležbo dokazalo demokratično odgovornost in zrelost, ki sta pokazali visoko stopnjo legitimnosti;

2.11.4

rezultat s 55,5 % za neodvisnost šteje kot poziv zagovornikom in nasprotnikom neodvisnosti k tesnemu sodelovanju znotraj Črne gore in Srbije ter med njima pri uresničitvi neodvisnosti;

2.11.5

priporoča vsem udeležencem, da v procesu osamosvajanja opustijo samostojno delovanje in naredijo vse potrebne korake za skupno uskladitev;

2.11.6

pričakuje, da bo nova država Črna gora čim prej podpisala in ratificirala Evropsko okvirno konvencijo o čezmejnem sodelovanju, Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Evropsko listino lokalne samouprave in Okvirno konvencijo o varstvu narodnih manjšin;

2.11.7

priporoča organom Črne gore, da s Srbijo takoj izdelajo modele za čezmejno regionalno sodelovanje na skupni meji (Sandžak) in to prenesejo tudi na druge sosednje države, kot sta Bosna in Hercegovina ter Albanija, in na avtonomno regijo Kosovo;

2.11.8

poziva institucije EU, da novo državo podpirajo na poti od miroljubnega državnega ločevanja do samostojnosti;

2.12   Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

2.12.1

pozdravlja priznanje statusa kandidatke Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji kot priznanje za napredek pri izvajanju Ohridskega sporazuma; spodbuja popolno izvajanje Ohridskega sporazuma s podporo mednarodne skupnosti kot podlago za izboljšanje stabilnosti;

2.12.2

po nasilju ob nedavnih parlamentarnih volitvah pričakuje od vseh političnih strani, da bodo ustvarile pogoje za izvedbo demokratičnih volitev v prihodnosti brez nasilja in v skladu z evropskim standardom;

2.12.3

podpira nadaljnjo krepitev lokalne samouprave in njenega financiranja, ker je prispevala h krepitvi zaupanja med etničnimi skupinami;

2.12.4

meni, da je nujno potrebna krepitev lokalnih upravnih zmogljivosti, ker so te pogoj za decentralizacijo pobiranja davkov in dajatvenih pooblastil (finančni viri za občine); se strinja s Komisijo, da viri financiranja za občine ne zadostujejo za sofinanciranje prihodnjih programov in projektov v okviru strukturnih skladov in kohezijskega sklada ali za uresničevanje njihovih pristojnosti na področju varstva okolja (SEK (2005) 1425, str. 140), ter poziva, da se varstvo okolja kot področje, ki je povezano z drugimi področji, še bolj vključi tudi na druga politična področja, ki jih izvajajo občine, npr. prostorsko načrtovanje;

2.12.5

podpira predlog Komisije, da se arbitražni postopek med občinami in centralno državo oblikuje jasneje (SEK (2005) 1425, str. 21), ter meni, da je nujno potrebno redno in strukturirano sodelovanje med nacionalnimi in lokalnimi ravnmi (SEK (2005) 1425, str. 120);

2.12.6

meni, da je treba ustvariti delujoč finančni nadzor z notranjimi revizijami kot pogoj za pravilno upravljanje, razširiti zmogljivosti za preprečitev zlorabe javnih sredstev in določiti dosledne ukrepe za zajezitev korupcije na lokalni ravni;

2.12.7

poziva, da se določijo ukrepi za krepitev podeželja ter gospodarstva in kmetijstva (npr. ustanovitev bančnih podružnic na podeželju, dajanje v zakup in prodaja podeželskih zemljišč v lasti države kmetom) za črpanje razpoložljivih možnosti samopreskrbe;

2.12.8

upa na čimprejšnjo, dokončno rešitev vprašanja poimenovanj, ki bo ustrezala vsem stranem, pod nadzorom Združenih narodov.

V Bruslju, 11. oktobra 2006

Predsednik

Odbora regij

Michel DELEBARRE


(1)  UL C 73, 23.3.2004, str. 1.

(2)  Brokovo poročilo, A6-0025/2006.

(3)  Pregled o stanju ratifikacije je na voljo na spletni strani Sveta Evrope:

http://conventions.coe.int.

(4)  Glej npr. izobraževalne seminarje pri pristojnem centru za Jugovzhodno Evropo na univerzi v Gradcu (Master in South East European Law and European Integration), univerzah v Trentu, Regensburgu, Budimpešti in Ljubljani (Joint European Master in Comparative Local Development), Evropski akademiji v Bolzanu, univerzi v Gradcu in EIPA (Master in European Integration und Regionalism) ter podiplomski študij „evropskega združevanja“ za univerze v Beogradu, Nišu in Novem Sadu v sodelovanju z univerzami v Comu, Frankfurtu na Odri, Gorici, Mariboru in Salzburgu (Tempus CD_JEP-190104-2004).

(5)  Mišljene so delegacije strokovnjakov iz nacionalnih, regionalnih in občinskih uprav, ki bi svoje izkušnje posredovale na konkretnih delovnih mestih v upravah držav Zahodnega Balkana. To se je med pripravami za pristop pred letom 2004 izkazalo za zelo zanesljivo.

(6)  Direkcija za sodelovanje za lokalno in regionalno demokracijo.

(7)  Dragocena podlaga za razpravo so priporočila za čezmejno varnost in sodelovanje na prihodnjih zunanjih mejah EU ob upoštevanju schengenske pogodbe, ki jih je izdalo združenje evropskih obmejnih regij.

(8)  Politična izjava odbora ministrov Sveta Evrope z dne 6. novembra 2003 v Chisinauju zahteva sklenitev „regionalnega sporazuma“ na več območjih. Pogajanja so zelo uspešna in v skladu z določbami EU.

(9)  CARDS — Pomoč Skupnosti za obnovo, razvoj in stabilizacijo.

(10)  Podlaga so „vodilna načela“ skupine za stike z ZDA, Združenim kraljestvom, Nemčijo, Francijo, Italijo in Rusko federacijo.


Top