18.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 195/37

1.1

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije za direktivo o poplavah, kakor jo je Odbor zahteval v svojem mnenju o prejšnjem sporočilu (1), saj so vključeni metodologija in instrumenti, ki jih je oblikovala Okvirna direktiva o vodah. Z vključitvijo zemljevidov in načrtov v načrt za povodja se bodo lahko uredile vse dejavnosti v zvezi z upravljanjem celinskih plovnih poti in njihovih obalnih območij.

1.2

Učinkovitost teh ukrepov je zelo odvisna od predhodne ocene razmer v povodjih in njihovih obalnih območjih, ki temelji na podrobni analizi sedanjih razmer, zlasti na zelo ogroženih področjih zaradi človeške dejavnosti in podnebnih sprememb.

1.3

Poudariti je treba tudi ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic poplavljanja, vključno z ukrepi za obveščanje in sodelovanje javnosti. Zato pozivamo Komisijo, da v načrte za povodja vključi ukrepe iz člena 14 Okvirne direktive o vodah in iz sedanjega predloga direktive.

1.4

Razširiti je treba načrte obvladovanja tveganja in izdelavo kart tveganja, kakor so predvideni v predlogu,. Razvrščanje poplavno ogroženih povodij bi moralo vključevati tako prednostne ukrepe (z ustreznimi finančnimi sredstvi) kakor tudi merila, ki jih je treba izpolniti za zmanjšanje stroškov in povečanje koristi za ljudi. To bi omogočilo integrirani in trajnostni razvoj poplavnih območjih.

1.5

Na koncu je treba dodati, da bi morali okrepiti vse politike, ki v okviru ukrepov Skupnosti za večdisciplinarno raziskovanje in koordinacijo vplivajo na evropske vode.

2.1

Direktivi 2000/60/ES in Okvirni direktivi o vodah je vedno nekaj manjkalo: določitev cilja glede preprečevanja in odpravljanja posledic poplav ter varovanja pred njimi. V zadnjem desetletju je bilo v EU več kot 100 poplav, ki so povzročile veliko smrtnih žrtev in precejšnjo gospodarsko škodo. Komisija je že predstavila sporočilo (2), ki analizira razmere in predlaga usklajevanje ukrepov v Evropski uniji. Ta predlog je del tega.

2.2

Sporočilo in predlagana direktiva poudarjata potrebo po tem, da se vsi ukrepi, ki se sprejmejo v okviru vodne politike, uskladijo z drugimi politikami Skupnosti za preprečevanje in zmanjševanje posledic poplavljanja. Raziskovalna politika (ki uporablja raziskovalne projekte kot so „FLOODsite“, da bi pomagala izboljšati analizo poplavne ogroženosti) in regionalna politika (s strukturnimi skladi, zlasti Evropskim skladom za regionalni razvoj in skupno kmetijsko politiko, ter z ločevanjem in navzkrižno skladnostjo (3)) tvorita celoto, ki lahko da boljše rezultate kakor samo posamezni ukrepi v zvezi z vodami.

2.3

Cilj predloga je zmanjšanje in obvladovanje tveganja poplav, ki vplivajo na življenje in zdravje ljudi in njihovo premoženje ter na naravo in okolje. Vključitev tega predloga v Okvirno direktivo o vodah bo omogočila poenostavljanje organizacijskih in upravnih postopkov, saj ustreza obstoječim vodnim območjem v skladu z Okvirno direktivo o vodah. To pomeni, da bi se morali vsi ukrepi za preprečitev in zmanjšanje tveganja poplav izvajati v okviru načrtov za povodje vsake posamezne reke. To pomeni tudi, da so v obeh primerih pristojni isti organi in da bodo prevzeli to novo odgovornost. Poleg tega je treba opozoriti, da bo usklajevanje časovnega razporeda iz novega predloga s tistim iz Okvirne direktive o vodah povečalo učinkovitost.

2.4

EESO se strinja s predlogom direktive, ki jo je pozorno preučil, in ugotavlja, da vsebuje veliko predlogov iz mnenja Odbora o sporočilu iz leta 2004 (4). Zato nam ne preostane drugega, kot da poudarimo nalogo, ki jo mora opraviti Komisija. Njena vloga pri zagotavljanju, da se izpolnijo določbe iz Okvirne direktive o vodah, je jamstvo, da bodo organi oblasti držav članic te določbe pravilno izvajali, ne da bi pri tem pozabili na morebitne koristi tretjih držav, ki z Evropsko unijo delijo povodja.

3.1

Predlog je razdeljen na sedem poglavij:

4.1

EESO meni, da vključitev tega predloga v metodologijo Okvirne direktive o vodah spodbuja vključevanje načrtov obvladovanja poplav v načrte za povodja, kar zagotavlja izvajanje potrebnega načrtovanja po vsej dolžini posameznega povodja ter združljivost in ustrezno usklajenost ukrepov in dejavnosti pristojnih organov oblasti na različnih ravneh (lokalni, državni, čezmejni itd.).

4.2

Poleg tega vključitev obvladovanja poplav v Okvirno direktivo o vodah vsebinsko podpira opredelitev poplavljanja kot naravnega in običajnega pojava ob rekah in obalnih sistemih. Tveganje poplav je opredeljeno v smislu negativnega vpliva na zdravje ljudi, okolje in gospodarsko dejavnost ter na škodo na vodnih telesih, ki jih zajema Okvirna direktiva o vodah.

4.3

potreba po začetni oceni tveganja poplav je bil eden od naših glavnih sklepov (5). Verjamemo namreč, da bodo določbe iz členov 4 in 5 predlagane direktive v pomoč znanstveni pripravi načrtov obvladovanja poplav. Omeniti je treba nekatere zahteve, kot so:

4.4

Poleg tega se zdi, da je treba razvrstiti povodja in obalna območja glede na stopnjo tveganja poplav. EESO se strinja, da je cilj tega obvladovanja tveganja zmanjšati verjetnost poplav in njihovih posledic in da je treba zaradi tega razvrstiti dejavnosti in ukrepe, ki se lahko sprejmejo, ter merila za sprejemanje pravilnih odločitev v vsakem posameznem primeru.

4.5

EESO predlaga, naj Komisija zagotovi, da se načrti za povodja iz člena 9 in Priloge A utemeljijo z naslednjimi načeli in ukrepi:

4.6

Da bi povečali sodelovanje civilne družbe pri preprečevanju tveganja poplav in njihovih posledic, je treba v vseh državah članicah pripraviti sistem informiranja in sodelovanja, kakor je predvideno v členu 14 Okvirne direktive o vodah. Zaradi tega bi morali ukrepi za sodelovanje obsegati tako načrte obvladovanja kakor tudi predhodne ocene.