52005PC0593

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 23.11.2005

COM(2005) 593 končno

2005/0242 (COD)

.

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij

(predložila Komisija)

{SEC(2005) 1517}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi in cilji predloga Vprašanja, povezana z odgovornostjo upravljavcev v verigi pomorskega prometa, bodo verjetno postala osrednji element politike Skupnosti za pomorski promet. Ponazoritev tega sta naslednji dve pobudi: Evropska skupnost je vzpostavila sistem upravne in kazenske odgovornosti za kršitve v zvezi z onesnaževanjem morja z ladij (Direktiva 2005/35/ES, UL L 255, 30.9.2005, str. 11). Cilj tega sistema kazni, ki sloni na Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, je zagotoviti večjo odgovornost vseh členov v verigi pomorskega prometa z okrepitvijo mehanizma, vzpostavljenega s Konvencijo Mednarodne pomorske organizacije (IMO) o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (Konvencija MARPOL). Evropskemu parlamentu in Svetu je v okviru tega zakonodajnega svežnja predložen predlog uredbe o civilni odgovornosti prevoznikov potnikov po morju. Cilj tega predloga je vključiti v pravo Skupnosti Protokol iz leta 2002 k Atenski konvenciji o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage, sprejet pod okriljem IMO. Vzporedno s sprejetjem tega predloga bi morale biti Skupnost in države članice sposobne pristopiti k temu protokolu. Ta predlog direktive dopolnjuje ta instrument. Cilj predloga je na ravni Evropske unije oblikovati sistem civilne odgovornosti lastnikov ladij (kategorija, ki označuje vse osebe, odgovorne za upravljanje ladje) v primeru škode, povzročene tretjim osebam. S predložitvijo tega predloga Komisija odgovarja na skrbi, ki so jih izrazili Evropski parlament, Evropski svet in Svet. Evropski parlament je 21. marca 2004 zahteval „globalno in usklajeno evropsko pomorsko politiko, namenjeno oblikovanju evropskega prostora pomorske varnosti, [ki temelji] zlasti na (…) vzpostavitvi sistema odgovornosti, razširjenega na celotno verigo pomorskega prometa (…)“. Evropski svet je 21. marca 2003 zahteval, da se „poveča odgovornost pomorskih prevoznikov“ v okviru del za morebitno revizijo mednarodnega odškodninskega sistema za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z nafto. Svet ministrov za promet je 20. decembra 2000 sprejel sklepe o pomorski varnosti in pozval države članice, da „predvidijo spremembo veljavnih pravil, da bi vključile odgovornost drugih odgovornih strani, kot so lastniki ladij, in uvedbo neomejene odgovornosti lastnikov ladij v primeru resne ali namerne kršitve svojih obveznosti v zvezi z varnostjo“. |

120 | Splošno ozadje Na področju civilne odgovornosti lastnikov ladij je bilo sprejeto kar nekaj mednarodnih konvencij. Vpliv vseh teh konvencij je omejen, če začnemo z dejstvom, da jih večina še ni začela veljati in da so tiste, ki so začele veljati, začele veljati samo v nekaterih državah in ne tudi v drugih. Vendar to predvsem zaradi tega, ker pravila, ki jih določajo te konvencije, niso zadovoljiva, saj dejansko ne prispevajo niti k preprečevanju škode niti k zagotovitvi njenega nadomestila. Na ravni preprečevanja škode Učinki mednarodnih sistemov na ravni preprečevanja in odvračanja so zelo omejeni. Te konvencije dejansko potrjujejo tradicionalno načelo v pomorskem pravu: kvazi absolutna omejitev odgovornosti prevoznikov. Na podlagi vseh teh konvencij ima lastnik ladje pravico omejiti svojo odgovornost. To pravico izgubi, samo če se dokaže, da je škoda „nastala zaradi osebnega dejanja ali opustitve dejanja lastnika, ki se zagreši z namenom povzročiti to škodo, ali zaradi nepremišljenosti in ob poznavanju dejstva, da bo zato po vsej verjetnosti nastala taka škoda“. V sporočilu ERIKA II je Komisija analizirala pomen tega „ravnanja, ki odpravi omejitev“ in predlagala, da se ga spremeni v okviru revizije ene od teh mednarodnih konvencij. Po mnenju Komisije „se malomarnost in celo huda malomarnost lastnika ladje ne ujema s tem [merilom]. Zato je očitno, da bi bilo v večini primerov zelo težko prestopiti ta prag. (…) Pravica lastnikov ladij do omejitve svoje odgovornosti je [torej] skoraj neodtujljiva. (…) Neomejena odgovornost bi se morala uporabljati vsaj v primeru hude malomarnosti, ki se jo dokaže lastniku. Uvedba takega ukrepa bi zagotovila boljše ujemanje med odgovornostjo, ki jo prevzame lastnik, in njegovimi dejanji ter hkrati prinesla preventivne in represivne učinke“. Ugovorov zoper zakonitost načela omejene odgovornosti je vedno več. Primer tega najdemo zunaj sektorja pomorskega prometa z direktivo o okoljski odgovornosti, ki je bila sprejeta spomladi leta 2004 in ki določa načelo neomejene odgovornosti upravljavcev (Direktiva 2004/35/ES, UL L 143, 30.4.2004, str. 56). Na ravni nadomestila škode Vpričo vseh predpisov, ki določajo sistem odgovornosti, bi lahko nekateri lastniki ladij poskušali organizirati svojo plačilno nesposobnost. Poleg tega na pomorskem področju ne obstaja splošna obveznost zavarovanja. Da bi obvarovali interese žrtev, je torej treba predvsem določiti obvezno zavarovanje ali vsaj zahtevati, da lastnik sklene finančno jamstvo. Ta obveznost bi poleg tega prispevala k okrepitvi kakovosti trgovske mornarice (zavarovatelji bi bili prisiljeni sami načeloma razlikovati med podstandardnimi in drugimi ladjami) ter obnovila konkurenco med prevozniki (delež ladij, ki niso krite z zavarovalno polico, je ocenjen na 5 %). Ti razmisleki so privedli do tega, da nekatere mednarodne konvencije, ki se uporabljajo za določene vrste onesnaženja, zahtevajo, da lastniki ladij sklenejo finančna jamstva (Konvencija iz leta 1992 o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z nafto, Konvencija iz leta 1996 o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju, ki še ni začela veljati, in Konvencija iz leta 2001 o civilni odgovornosti za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z gorivom iz ladijskih rezervoarjev, ki še ni začela veljati). Zunaj področij, ki jih obravnavajo te konvencije, na mednarodni ravni s tem v zvezi ne obstaja noben obvezujoč instrument. Vendar je treba navesti, da je IMO leta 1999 sprejela smernice, ki lastnikom ladij priporočajo, da sklenejo zavarovanje za civilno odgovornost. Nazadnje je treba tudi poudariti, da je sisteme obveznega zavarovanja uvedlo določeno število tretjih držav. Finančna jamstva se odobrijo do določenih ravni, nad temi pa je prevzem odškodnine za žrtve dolžnost samega lastnika ladje. Perspektive za odpravo omejitve civilne odgovornosti vključujejo dejansko spodbudo za upoštevanje tveganj, ki so del dejavnosti poklica lastnika ladje, in s tega vidika prispevajo k boljšemu zavedanju odgovornosti prevoznikov. Za posodobitev teh mednarodnih konvencij je potrebna njihova revizija. Postopek revizije se je začel za konvencije iz leta 1992 o civilni odgovornosti in nadomestilu škode, ki jo povzroči onesnaženje z nafto. Komisija si namerava prizadevati, da se bi ta konvencija lahko izboljšala, npr. z odpravo omejitve civilne odgovornosti. Druge mednarodne konvencije, ki se uporabljajo, v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo posodobljene. Zato Komisija predlaga pragmatičen pristop v dveh et. Najprej se predlaga, da vse države članice postanejo pogodbenice konvencije na horizontalni ravni v zvezi s civilno odgovornostjo za pomorski promet, ki je konvencija iz leta 1996 o omejitvi odgovornosti za pomorske zahtevke. Direktiva prav tako predvideva vključitev te konvencije v pravni red Skupnosti, da se zagotovi njeno učinkovito in enotno izvajanje na ravni Evropske unije. S tem predlogom Komisija prav tako želi, da se uporabi možnost, ki jo ponuja konvencija iz leta 1996 in ki omogoča spodbujanje tretjih držav, da prav tako postanejo pogodbenice konvencije. Vzporedno s to direktivo se države članice pripravljajo, da bodo postale pogodbenice zgoraj omenjenih konvencij o strupenih snoveh in gorivih iz ladijskih rezervoarjev. V drugi etapi bo Komisija zahtevala mandat za pogajanja znotraj IMO glede prenove konvencije iz leta 1996, da se ponovno preuči meja, kjer lastnik izgubi pravico do omejitve svoje odgovornosti. Ta dodatna pobuda Komisije v prihodnosti bo temeljila na posvetovanjih z interesnimi skupinami in na izčrpni gospodarski analizi vprašanja ter bo upoštevala razvoj na področju mednarodnega prometa. |

139 | Obstoječe določbe na področju, na katerega se nanaša predlog Na področju, na katerega se nanaša predlog, določbe ne obstajajo. |

141 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Predlog je del celote ukrepov za okrepitev pomorske varnosti in je vključen v prednostno nalogo „varnost“ v letnem strateškem načrtovanju Komisije. Predlog bo prispeval k varstvu okolja s tem, da bo zagotovil večjo odgovornost potencialnih povzročiteljev škode. Prizadeva si tudi za izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev pomorščakov. |

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANKAMI IN PRESOJA VPLIVA |

Posvetovanje z zainteresiranimi strankami |

211 | Metode posvetovanja, glavna ciljna področja in splošni profil anketirancev V okviru priprave tega novega zakonodajnega svežnja je Komisija maja 2004 in nato februarja 2005 izvedla dvojno serijo posvetovalnih sestankov s predstavniki držav članic in različnih sektorjev pomorske dejavnosti, vključno s pomorščaki, na podlagi delovnih dokumentov svojih služb, ki vsebujejo podroben seznam vprašanj o predvidenih pobudah. Komisija je poleg tega prejela podrobne pisne pripombe o teh vprašanjih. |

212 | Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje Kar zadeva odpravo omejitve civilne odgovornosti, so predstavniki industrije vztrajali pri tem, da bi se bilo treba osredotočiti na tekoče pogovore na mednarodni ravni v okviru morebitne revizije konvencij iz leta 1992 o civilni odgovornosti in nadomestilu škode, ki jo povzroči onesnaženje z nafto. Kar zadeva obvezno zavarovanje, so bila mnenja predstavnikov industrije deljena. Predstavniki lastnikov ladij so pobudo Komisije sprejeli s skepticizmom. Predstavniki zavarovateljev so poudarili koristnost takega ukrepa. Predstavniki pomorščakov so naklonjeno sprejeli obveznost zavarovanja za škodo, povzročeno tretjim osebam in za vrnitev pomorščakov v domovino v primeru razpustitve. |

Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj |

229 | Uporaba zunanjega strokovnega znanja in izkušenj ni bila potrebna. |

230 | Presoja vpliva Obstajata dve možnosti: spodbujati izvajanje mednarodnih konvencij. Zaradi relativno počasnih nacionalnih postopkov ratifikacije sta datum začetka veljavnosti in področje geografske uporabe teh konvencij negotova. Ta direktiva bi bila ustrezno obvezujoče sredstvo, ki bi omogočilo zagotovitev hitre in enotne uporabe teh konvencij na ravni Evropske unije. Poleg tega bi ta direktiva morala kratkoročno omogočiti, da posodobi pravo o civilni odgovornosti na pomorskem področju. vzpostaviti prilagojen sistem Skupnosti, cilj katerega je na eni strani odpraviti omejitev civilne odgovornosti in na drugi strani uvesti obvezno zavarovanje za lastnike ladij. Vplive, povezane s to drugo možnostjo, je mogoče opisati, kakor sledi: Kar zadeva odpravo omejitve, bo ta prizadela le lastnike, ki ravnajo zelo malomarno, v veliko korist lastnikov, ki si prizadevajo upoštevati standarde varnosti in bodo še naprej uživali zaščitniški sistem omejitve odgovornosti. Navesti je treba tudi, da bo vzpostavitev sistema obveznega zavarovanja prispevala k boju proti podstandardnim ladjam na enaki podlagi kot uporaba drugih ukrepov iz tega zakonodajnega svežnja. V tem okviru je mogoče oceniti, da se tveganje, kateremu bodo izpostavljeni zavarovalci, ne bo povečalo. Treba je opozoriti, da ta pristop seveda predvideva, da države članice, ki bi bile pogodbenice Konvencije iz leta 1996, pravočasno ali najpozneje pred koncem obdobja za prenos te direktive odpovejo ta instrumenta. Kar zadeva obvezno zavarovanje, bo velika večina lastnikov, ki že imajo sklenjeno zavarovalno polico o civilni odgovornosti za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo njihove ladje, imela koristi od tega novega sistema, saj bo znova vzpostavljen trg, na katerem konkurence ne bo izkrivljalo delovanje nekaterih nevestnih prevoznikov brez zavarovanja. V praksi bodo morali lastniki ladij upoštevati postopke za pridobitev in nato za uradno obvestitev o prisotnosti potrdil na ladji. Posadka bo poleg tega deležna varstva na podlagi finančnega jamstva za vrnitev pomorščakov v domovino. Nov mehanizem za odpravo omejitve in obvezno zavarovanje bi moral izboljšati položaj oseb, ki utrpijo škodo, ki jo povzroči ladja, in zahtevajo nadomestilo od lastnika ladje (fizične osebe, gospodarstveniki in tudi javni organi). Uvedba neposrednega ukrepa dodatno okrepi njihov položaj. Vpliv na uprave (države zastave in države pristanišča) je ta, da morajo vzpostaviti sistem za podeljevanje potrdil o finančnem jamstvu in preverjanje teh potrdil. Navesti je treba, da ta dolžnost obstaja v državah članicah že sedaj, vendar je omejena samo na tankerje, ki prevažajo obstojna olja. |

231 | Komisija je opravila presojo vpliva, vključeno v Zakonodajni in delovni program Komisije, poročilo o kateri je na voljo na: http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/impact/index_en.htm. |

.

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Cilj tega predloga direktive je oblikovati pravila glede okrepljene odgovornosti v zvezi z vsemi ladjami, ki dejansko prispevajo k preprečevanju škode, ki jo povzročijo ladje, in k zagotovitvi popravila. Komisija predlaga, da vse države članice čim prej ratificirajo Konvencijo iz leta 1996 o omejitvi odgovornosti za pomorske zahtevke in najpozneje pred koncem obdobja za prenos sedanje direktive. Komisija prav tako želi, da se določbe iz te konvencije vključijo v pravni red Skupnosti. Med drugim predlog določa, da za ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni pogodbenica te konvencije, velja režim okrepljene odgovornosti, pri čemer je huda malomarnost ravnanje, ki odpravi omejitev. To je v skladu s členom 15(1) Konvencije in bo spodbudilo še k večji uporabi tega instrumenta na svetovni ravni. Poleg tega Komisija meni, da je za boljše odzivanje na interese žrtev nesreč treba dopolniti določbe v zvezi z odgovornostjo z oblikovanjem sistema obveznega finančnega jamstva lastnikov ladij. Predlog direktive določa hkrati obseg in načine te obveznosti finančnega jamstva. Tako je predvideno, da se za upoštevanje morebitne odprave omejitve odgovornosti, finančno jamstvo zviša na znesek, ki ustreza dvakratniku zgornjih meja, določenih z zgoraj navedeno konvencijo iz leta 1996. Poleg tega predlog vzpostavlja sistem obveščanja o prisotnosti potrdil o finančnem jamstvu na ladjah, čim ladje vstopijo v vode pod jurisdikcijo držav članic. Poleg tega predlog uvaja posebno obveznost finančnega jamstva, namenjenega za kritje stroškov, povezanih z vrnitvijo pomorščakov v domovino v primeru razpustitve. Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu pet let po začetku veljavnosti te direktive predložila poročilo o pridobljenih izkušnjah v zvezi z uporabo te direktive. |

310 | Pravna podlaga Člen 80(2) Pogodbe ES. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, če se predlog ne nanaša na področje, ki spada v izključno pristojnost Skupnosti. |

Ciljev predloga ni mogoče v zadostni meri uresničiti z ukrepi držav članic iz naslednjih razlogov. |

321 | V skladu s pomorskim pravom lahko država načeloma uporablja svoje nacionalne predpise samo za ladje, ki plujejo pod njeno nacionalno zastavo, in ladje, ki vplujejo v enega od njenih pristanišč. |

323 | Sicer obstajajo velike neugodnosti zaradi vse večjega števila razhajajočih se nacionalnih predpisov za pomorsko dejavnost, ki ima svetovne razsežnosti. Zato so se države zelo zgodaj zavedle pomena usklajenega delovanja, naj bo to na svetovni ali regionalni ravni. |

Z ukrepi Skupnosti je cilje predloga mogoče bolje uresničiti iz naslednjih razlogov. |

324 | Ukrepi na ravni Mednarodne pomorske organizacije so omejeni. Sprejete konvencije dejansko nimajo sistema nadzora usklajenosti njihovega izvajanja s strani pogodbenic niti mehanizma, ki bi omogočal zagotavljanje enotne razlage. Poleg tega konvencije dosegajo raven ambicije, ki se morda ne ujema s trenutnimi pričakovanji državljanov in ne sledi sodobnim usmeritvam prava. |

325 | Pristop torej vključuje vzpostavitev novega enotnega pravnega okvira na ravni Evropske unije, ki bo zagotovil polno učinkovitost načel, priznanih na mednarodni ravni, in prinesel njihove neizogibne prilagoditve. |

327 | Sprejetje tega pravnega okvira bo omogočilo usklajevanje obstoječih nacionalnih zakonodaj v bistvenih točkah, kot sta odprava omejitve civilne odgovornosti in obvezno zavarovanje. |

Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov. |

331 | Minimalne določbe, uvedene na ravni Skupnosti, so povezane z nacionalnimi zakonodajami na področju civilne odgovornosti. Kar zadeva obvezno zavarovanje, načini podeljevanja potrdil niso usklajeni, vendar bi po potrebi lahko bili s komitologijo. |

332 | Glavna upravna dolžnost nacionalnih organov v okviru uporabe te direktive se nanaša na podeljevanje in nadzor potrdil o zavarovanju. Prav na tem sistemu potrdil deloma sloni gospodarnost predloga. |

Izbira instrumentov |

341 | Predlagani instrument(-i): direktiva. |

342 | Drugi instrumenti ne bi ustrezali iz naslednjih razlogov. Direktiva je najprimernejši instrument za določitev temeljnih pravil novega pravnega okvira, ki se bodo nato izvajala prek nacionalnih zakonodaj in predpisov. |

4) PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti. |

5) DODATNE INFORMACIJE |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

532 | Predlog vsebuje klavzulo o reviziji. |

550 | Tabela ujemanja Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos te direktive ter tabelo ujemanja med navedenimi določbami in to direktivo. |

560 | Evropski gospodarski prostor Ta osnutek instrumenta se nanaša na področje, ki ga zajema Sporazum EGS, in ga je torej treba razširiti na Evropski gospodarski prostor. |

2005/0242 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

[…]

o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

1. Eden od elementov politike Skupnosti za pomorski promet je okrepitev kakovosti trgovske mornarice z zagotovitvijo večje odgovornosti vseh gospodarskih subjektov.

2. Ukrepi odvračilnega značaja so bili že sprejeti z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/35/ES z dne 7 septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve[5], ki je bila dopolnjena z Okvirnim sklepom Sveta 2005/667/PNZ z dne 12 julija 2005 za okrepitev kazenskega okvira za boj proti onesnaževanju morja z ladij[6].

3. Mednarodni sistem v zvezi s civilno odgovornostjo in odškodnino v primeru onesnaženja z nafto je treba izboljšati, da bi zagotovili, da izvajalci v verigi pomorskega prometa poskrbijo, da se nafta prevaža samo s tankerji neoporečne kakovosti.

4. Primerno je, da Protokol iz leta 1996 h Konvenciji iz leta 1976 o omejitvi odgovornosti za pomorske zahtevke (v nadaljnjem besedilu Konvencija iz leta 1996) ratificirajo vse države članice in veliko število tretjih držav.

5. Da se zagotovi popolno in enotno izvajanje Konvencije iz leta 1996 na ravni Evropske unije, je primerno vključiti to konvencijo v pravni red Skupnosti. Režim Skupnosti za civilno odgovornost bi moral omogočati lastnikom ladij, da omejijo svojo odgovornost do meje, ki jo določa ta konvencija in v skladu z njenimi določbami.

6. Obveznost finančnega jamstva bi morala omogočiti zagotovitev boljše zaščite žrtev. Prispevala bo tudi k izključitvi podstandardnih ladij in omogočila obnovitev konkurence med prevozniki. Taka obveznost je nepogrešljiv del Konvencije iz leta 1996. Mednarodna pomorska organizacija je v svoji Resoluciji A 898(21) državam priporočila, da uvedejo tako obveznost finančnega jamstva. Višina zavarovalnega kritja bi morala biti taka, da bo omogočala odziv na situacije, v katerih so meje, ki jih določa Konvencija iz leta 1996, nezadostne, ne da bi tako zavarovanje pomenilo nesorazmerne stroške za industrijo.

7. Na podlagi Resolucije A 930(22) Mednarodne pomorske organizacije je treba sprejeti posebne ukrepe, da bi zaščitili pomorščake v primeru razpustitve.

8. Izdaja potrdil, ki potrjujejo stvarnost finančnega jamstva, je ključni element določb te direktive, kot tudi uradno obveščanje o teh potrdilih, njihovo medsebojno priznavanje med državami članicami in dostopnost finančnega jamstva za žrtve, ki poskušajo dobiti odškodnino.

9. Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1406/2002[7], mora zagotoviti potrebno pomoč za izvajanje te direktive.

10. Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive je treba sprejeti v skladu z Odločbo Sveta 1999/468/CE z dne 28 junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[8].

11. Cilji uvedbe instrumenta v zvezi s civilno odgovornostjo in finančnimi jamstvi lastnikov ladij v pravo Skupnosti je nujni ukrep za doseg višje ravni kakovosti pomorskega prometa, ki ga države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in ga je zaradi obsega in učinka ukrepov bolje uresničiti na ravni Skupnosti, ki lahko sprejme ukrepe v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, določenima v členu 5 Pogodbe. Direktiva ne presega nujnega, ki se zahteva za doseganje teh ciljev.

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa pravila za nekatere vidike obveznosti izvajalcev v verigi pomorskega prometa v zvezi s civilno odgovornostjo in uvaja prilagojeno finančno varstvo za pomorščake v primeru razpustitve.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednji izrazi:

1. „ladja“ pomeni morsko plovilo ne glede na njegovo zastavo ali tip plovila, ki deluje v morskem okolju, vključno s hidrogliserji, plovili na zračni blazini, podmornicami in plavajočimi plovili;

2. „lastnik ladje“ pomeni lastnika ladje ali katero koli drugo organizacijo ali osebo, kot je upravljavec, agent ali zakupnik, ki je od lastnika ladje prevzela odgovornost za upravljanje ladje in ki je ob prevzemu te odgovornosti privolila v prevzem vseh s tem povezanih dolžnosti in odgovornosti;

3. „civilna odgovornost“ pomeni odgovornost, ki daje pravico do zahtevka, za katerega velja omejitev na podlagi člena 2 Konvencije iz leta 1996, razen do zahtevkov iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. …/2006 o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč[9];

4. „finančno jamstvo“ pomeni vsako finančno jamstvo, kot sta zavarovanje ali garancija, ki ju izda banka ali podobna finančna ustanova;

5. „konvencija iz leta 1996“ pomeni besedilo, ki povzema Konvencijo iz leta 1976 o omejitvi odgovornosti za pomorske zahtevke, ki je bila sprejeta pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije, in kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1996;

6. „resolucija IMO 930(22)“ pomeni resolucijo skupščine Mednarodne pomorske organizacije in upravnega sveta Mednarodnega urada za delo „Smernice o zagotovitvi finančnega jamstva v primeru razpustitve pomorščakov“.

Člen 3

Področje uporabe

1. Ta direktiva se v skladu z mednarodnim pravom uporablja za pomorska območja pod jurisdikcijo držav članic.

2. Ta direktiva se uporablja za ladje z bruto tonažo 300 ali več, razen sistema odgovornosti iz člena 4, ki se uporablja za vse ladje.

3. Ta direktiva se ne uporablja za vojne ladje, pomožne vojne ladje ali druge ladje, ki so v lasti države članice ali jih ta upravlja in se uporabljajo za nekomercialno javno službo.

4. Ta direktiva ne vpliva na izvajanje konvencij, navedenih v Prilogi I, v vsaki državi članici.

Člen 4

Sistem odgovornosti

1. Države članice postanejo pogodbenice Konvencije iz leta 1996 čim prej in najpozneje do datuma iz člena 13 te direktive.

2. Države članice določijo sistem civilne odgovornosti za lastnike ladij in zagotovijo, da je pravica lastnikov ladij do omejitve svoje odgovornosti zagotovljena z vsemi določbami Konvencije iz leta 1996.

3. V skladu s členom 15 Konvencije iz leta 1996 države članice zagotovijo, da se člen 4 te konvencije o odpravi omejitev, ne uporablja za ladje, ki plujejo pod zastavo države, ki ni pogodbenica omenjene konvencije. V takih primerih mora sistem civilne odgovornosti, ki ga države članice vzpostavijo v skladu s to direktivo, predvidevati, da lastnik ladje izgubi pravico do omejitve svoje odgovornosti, če se dokaže, da je škoda nastala zaradi osebnega dejanja ali opustitve dejanja lastnika, storjenega namenoma ali iz hude malomarnosti.

Člen 5

Finančno jamstvo za civilno odgovornost

Vsaka država članica sprejme potrebe ukrepe, da vsak lastnik ladje, ki pluje pod njeno zastavo, sklene finančno jamstvo. Meja tega jamstva ni nižja od zneska, ki ustreza dvakratniku zgornje meje, določene na podlagi Konvencije iz leta 1996.

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da vsak lastnik ladje, ki pluje pod zastavo tretje države, v skladu z določbami iz prvega odstavka sklene finančno jamstvo, ko ta ladja vpluje v njeno izključno ekonomsko cono ali enakovredno cono. To finančno jamstvo velja vsaj tri mesece od datuma, ko je bilo zahtevano.

Člen 6

Finančno jamstvo v primeru razpustitve pomorščakov

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da vsak lastnik ladje, ki pluje pod njeno zastavo, v primeru razpustitve pomorščakov v skladu z Resolucijo IMO A 930(22) zagotovi finančno jamstvo za varstvo pomorščakov, ki so na ladji zaposleni ali najeti.

Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da vsak lastnik ladje, ki pluje pod zastavo tretje države sklene, v skladu z določbami iz prvega odstavka, finančno jamstvo, ko ta ladja vpluje v pristanišče ali priobalni terminal pod njeno jurisdikcijo ali se zasidra v območju pod njeno jurisdikcijo.

Države članice zagotovijo, da je sistem finančnega jamstva v primeru razpustitve pomorščakov dostopen v skladu z Resolucijo IMO A 930(22).

Člen 7

Potrdilo o finančnem jamstvu

1. Obstoj in veljavnost finančnih jamstev iz členov 5 in 6 se dokazuje z enim ali več potrdili v skladu z določbami te direktive in z uporabo vzorca iz Priloge II.

2. Potrdila izdajo pristojni organi držav članic, potem ko se prepričajo, da lastnik ladje izpolnjuje predpise te direktive.

Če je ladja registrirana v državi članici, potrdila izda ali potrdi pristojni organ države registracije ladje.

Če je ladjo registrirana v tretji državi, lahko potrdila izda ali potrdi pristojni organ vsake države članice.

3. Pogoji za izdajo in veljavnost potrdil, zlasti merila in pogoji podelitve, ter ukrepi v zvezi z dajalci teh finančnih jamstev se določijo v skladu s členom 12(2).

4. Potrdila morajo biti v skladu z vzorcem iz Priloge II in vsebovati naslednje podatke:

a) ime ladje in pristanišče vpisa;

b) ime in glavni sedež poslovanja lastnika;

c) vrsto jamstva;

d) ime in glavni sedež poslovanja zavarovatelja ali druge osebe, ki daje jamstvo, in po potrebi kraj poslovanja, kjer je zavarovanje ali jamstvo sklenjeno;

e) obdobje veljavnosti potrdila, ki ni daljše od obdobja veljavnosti zavarovanja ali jamstva.

5. Potrdila so v uradnem jeziku ali jezikih države izdajateljice. Če uporabljeni jezik ni niti angleščina niti francoščina, besedilo vključuje prevod enega od teh jezikov.

Člen 8

Uradno obvestilo o potrdilu o finančnem jamstvu

1. Potrdilo se hrani na krovu ladje, kopija pa se deponira pri organu, ki hrani evidenco o registraciji ladje ali, če ladja ni registrirana v državi članici, pri organu, ki je izdal ali potrdil potrdilo.

2. Upravljavec, agent ali poveljnik ladje, ki vpluje v izključno ekonomsko cono ali enakovredno cono države članice v primerih iz člena 5 uradno obvesti organe te države članice o prisotnosti potrdila o finančnem jamstvu na ladji v skladu s predpisi iz Priloge III.

3. Upravljavec, agent ali poveljnik ladje, ki je namenjena v pristanišče ali predobalni terminal pod jurisdikcijo države članice ali ki se želi zasidrati v območju pod jurisdikcijo države članice v primerih iz člena 6, uradno obvesti organe te države članice o prisotnosti potrdila o finančnem jamstvu na ladji v skladu z določbami iz Priloge III.

4. Pristojni organi držav članic imajo možnost, da si prek sistema Skupnosti za izmenjavo pomorskih podatkov SafeSeaNet izmenjujejo informacije, določene v odstavku 1 tega člena.

Člen 9

Medsebojno priznavanje potrdil o finančnem jamstvu med državami članicami

Vsaka država članica prizna potrdila, ki jih izda ali potrdi druga država članice na podlagi člena 7 za vse namene te direktive, in jih obravnava kot enakovredne potrdilom, ki jih izda ali potrdi sama, četudi gre za ladjo, ki ni registrirana v državi članici.

Država članica lahko kadar koli zahteva posvetovanje z državo, ki je izdala ali potrdila potrdilo, če meni, da zavarovatelj ali garant, naveden na potrdilu, ni finančno sposoben izpolniti obveznosti, ki jih določa ta direktiva.

Člen 10

Neposreden ukrep proti dajalcu finančnega jamstva za civilno odgovornost

Vsak zahtevek za nadomestilo škode, ki jo povzroči ladja, se lahko vloži neposredno pri dajalcu finančnega jamstva za civilno škodo, ki krije civilno odgovornost lastnika.

Dajalec finančnega jamstva lahko uveljavlja sredstva obrambe, do katerih bi bil upravičen lastnik ladje, razen stečaja ali likvidacije lastnika ladje.

Dajalec finančnega jamstva lahko tudi uveljavlja sredstva obrambe, da je škoda nastala zaradi namerne kršitve lastnika ladje. Vendar pa ne more uveljavljati nobenih sredstev obrambe, do katerih bi bil lahko upravičen v sodnih postopkih, ki bi jih lastnik ladje začel proti njemu.

Dajalec finančnega jamstva lahko v vsakem primeru zahteva od lastnika ladje, da se pridruži postopku.

Člen 11

Poročila

Pet let po začetku veljavnosti te direktive države članice poročajo Komisiji o izkušnjah v zvezi z uporabo Direktive. Na tej podlagi Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki povzema tiste predloge za spremembe sedanje direktive, za katere meni, da so potrebne.

Člen 12

Odbor

1. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002[10].

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb iz člena 8 Sklepa.

Obdobje, predvideno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 13

Prenos

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do [ osemnajst mesecev po datumu začetka veljavnosti ]. Besedilo teh predpisov in tabelo ujemanja med temi predpisi in to direktivo nemudoma sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju te direktive.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 15

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

PRILOGA I

Seznam Konvencij iz četrtega odstavka člena 3

- Mednarodna konvencija iz leta 1992 o civilni odgovornosti za škodo, ki jo povzroči onesnaženje z nafto;

- Mednarodna konvencija iz leta 1996 o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju (Konvencija HNS);

- Mednarodna konvencija iz leta 2001 o civilni odgovornosti za škodo, nastalo zaradi onesnaženja z gorivom iz ladijskih rezervoarjev (Konvencija o „gorivih“).

PRILOGA II

Vzorec potrdila o finančnem jamstvu

(Člen 7, odstavek 1)

Ime ladje | Razlikovalna črka ali številka | Pristanišče registracije | Ime in naslov lastnika |

Spodaj podpisani potrjujem, da zgoraj navedeno ladjo krije zavarovalna polica ali drugo finančno jamstvo, ki izpolnjuje pogoje Direktive 200./../ES o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij.

Vrsta jamstva ………………………………………………………………

Trajanje jamstva ……………………………………………………………

Ime in naslov zavarovatelja (ali zavarovateljev) in/ali garanta (ali garantov)

Ime ………………………………………………………………………...

Naslov ……………………………………………………………………...

To potrdilo velja do …………………………………

Izdala ali potrdila ga je vlada …………………………………

V ……………………, dne …………………

Podpis in naziv uradnika, ki dokument izdaja ali potrjuje

PRILOGA III

Seznam informacij, ki jih je treba sporočiti na podlagi člena 8

(1) Identifikacija ladje (ime, klicni znak, identifikacijska številka IMO, številka MMSI).

(2) Datum in ura.

(3) Položaj glede na zemljepisno širino in dolžino ali prava smer in razdalja v morskih miljah glede na jasno določeno orientacijsko točko na kopnem.

(4) Namembno pristanišče.

(5) Predvideni čas vplutja v namembno pristanišče ali pilotažno postajo, kakor zahteva pristojni organ, in predvideni čas izplutja iz navedenega pristanišča.

(6) Prisotnost potrdila o finančnem jamstvu na ladji.

(7) Naslov, na katerem je mogoče dobiti podrobne informacije o potrdilu.

Če je mogoče, se lahko informacije iz točk 6 in 7 sporočijo z drugimi uradnimi sporočili, če so izpolnjeni pogoji iz člena 8(2) te direktive.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

NASLOV PREDLOGA:

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o civilni odgovornosti in finančnih jamstvih lastnikov ladij.

OKVIR ABM/ABB (UPRAVLJANJE/OBLIKOVANJE PRORAčUNA PO DEJAVNOSTIH)

Politično področje: Energetika in promet

Dejavnosti: Pomorski in rečni promet, intermodalnost

PRORAČUNSKE VRSTICE

Proračunske vrstice (vrstice za poslovanje in z njimi povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč (nekdanje vrstice BA) z navedbo imena postavke: Se ne uporablja

Trajanje ukrepa in finančni vpliv: se ne uporablja

Značilnosti proračuna ( po potrebi se dodajo vrstice ): se ne uporablja

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi | obvezni/neobvezni |

DS/NS | NS[11]/ DS[12] | DA/NE | DA/NE | DA/NE | št. […] |

DS/NS | DS/NS | DA/NE | DA/NE | DA/NE | št. […] |

POVZETEK SREDSTEV

Finančna sredstva

Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | Leto n | n +1 | n 2 | n +3 | n +4 | n + 5 in kasneje | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[13] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Odobritve plačil (OP) | b | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek[14] |

Tehnična in upravna pomoč (NS) | 8.2.4 | c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a+c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Odobritve plačil | b+c | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[15] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.5 | d | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (NS) | 8.2.6 | e | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+c+d+e | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+c+d+e | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Podrobnosti o sofinanciranju

Zakonodajni predlog ne predvideva sofinanciranja s strani držav članic.

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Organ, ki sofinancira ukrep | Leto n | n 1 | n 2 | n 3 | n +4 | n + 5 in kasneje | Skupaj |

…………………… | f | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

OP, vključno s sofinanciranjem, SKUPAJ | a+c+d+e+f | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Skladnost s finančnim programiranjem

Predlog je skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

( Predlog bo pomenil ponovno programiranje ustreznega razdelka v finančni perspektivi.

( Predlog lahko zahteva uporabo določb Medinstitucionalnega sporazuma[16] (tj. instrumenta prilagodljivosti ali spremembe finančne perspektive).

Finančni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

( Predlog ima finančni vpliv – učinek na prihodke je naslednji:

Opomba: vse podrobnosti in pripombe glede metode izračuna učinka na prihodke je treba navesti v posebni prilogi.

v milijonih EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Pred ukrepom [Leto n-1] | Stanje po ukrepu |

Število potrebnih človeških virov skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

ZNAČILNOSTI IN CILJI

Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Pravila, ki se uporabljajo na mednarodni ravni na področju civilne odgovornosti lastnikov ladij, niso zadovoljiva, ker dejansko ne prispevajo niti k preprečevanju škode niti k zagotovitvi njenega nadomestila.

Zato je v zakonodaji Skupnosti treba predvideti oblikovanje nediskriminacijskih pravil v zvezi z vsemi ladjami ne glede na njihovo zastavo, ki dejansko prispevajo k preprečevanju škode, ki jo povzročijo ladje, in k zagotovitvi njenega nadomestila.

Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Komisija si namerava prizadevati, da se bi ta konvencija CLC lahko izboljšala, npr. z odpravo omejitve civilne odgovornosti. V skladu s tem pristopom Komisija odgovarja na skrbi, ki sta jih izrazila Evropski parlament in Evropski svet.

Evropski parlament je 21. marca 2004 zahteval „ globalno in usklajeno evropsko pomorsko politiko, namenjeno oblikovanju evropskega prostora pomorske varnosti, [ki temelji] zlasti na (…) vzpostavitvi sistema odgovornosti, razširjenega na celotno verigo pomorskega prometa (…) “.

Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Cilj je oblikovati nediskriminacijska pravila v zvezi z vsemi ladjami ne glede na njihovo zastavo, ki dejansko prispevajo k preprečevanju škode, ki jo povzročijo ladje, in k zagotovitvi njenega nadomestila:

- Da bi zagotovili boljše preprečevanje škode, Komisija meni, da je neobhodno treba odpraviti omejitev civilne odgovornosti.

- Poleg tega Komisija meni, da je za boljše odzvivanje na interese žrtev nesreč treba dopolniti določbe v zvezi z odgovornostjo z oblikovanjem sistema obveznega finančnega jamstva lastnikov ladij.

Predlog direktive določa hkrati obseg in načine te obveznosti finančnega jamstva. Tako je predvideno, da se za upoštevanje morebitne odprave omejitve odgovornosti, finančno jamstvo zviša na znesek, ki ustreza dvakratniku zgornjih meja, določenih s Protokolom iz leta 1996 h Konvenciji o omejevanju odgovornosti za pomorske zahtevke.

Metoda izvedbe (okvirno)

Spodaj se prikaže(-jo) izbrana(-e) metoda(-e)[18] izvedbe ukrepa.

( Centralizirano upravljanje

Neposredno s strani Komisije

( Posredno s prenosom na:

( izvajalske agencije,

( organe, ki so jih ustanovile Skupnosti, kakor je navedeno v členu 185 finančne uredbe,

( nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve.

( Deljeno ali decentralizirano upravljanje

( z državami članicami

( s tretjimi državami

( Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (treba jih je navesti)

Opombe:

NADZOR IN VREDNOTENJE

Osnutek direktive vsebuje določbo, ki zahteva, da države članice sporočijo nacionalne izvedbene ukrepe, ki jih bodo sprejele za prenos direktiv v nacionalno pravo.

Če teh ukrepov ne sporočijo (ali jih sporočijo samo delno), to avtomatično sproži uvedbo postopkov za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 226 Pogodbe.

Vrednotenje:

Predhodno vrednotenje

Možni vplivi, opredeljeni v presoji vpliva so naslednji:

- Največ koristi od novega sistema bodo imeli odgovorni lastniki, če že imajo sklenjeno zavarovalno polico o civilni odgovornosti za škodo, ki jo tretjim osebam povzročijo njihove ladje, saj bo znova vzpostavljen trg, na katerem konkurence ne bo izkrivljalo delovanje nekaterih nevestnih prevoznikov, ki nimajo zavarovanja.

- Kar zadeva odpravo omejitve, bo ta prizadela le lastnike, ki ravnajo zelo malomarno, v veliko korist odgovornih lastnikov, ki bodo še naprej uživali zaščitniški sistem omejitve odgovornosti.

- Za zavarovatelje se število zavarovalnih polic ne bo nujno povečalo niti se ne bo povečala njihova izpostavljenost tveganju, saj morajo zagotavljati – na isti podlagi kot drugi členi v verigi pomorskega prometa – da ladje, ki jih zavarujejo, upoštevajo mednarodne standarde.

- Na druge izvajalce v verigi pomorskega prometa bi to vplivalo, če bi se morebitni dodatni stroški, ki bi jih utrpel lastnik, prenesli nanje. Vendar pa smo videli, da posplošitev zavarovanja ne bi smela povzročiti dodatnih stroškov. V praksi bodo morali posadka in agenti lastnika ladje upoštevati postopke za uradno obveščanje o prisotnosti potrdil na ladji. Posadka bo poleg tega deležna varstva na podlagi finančnega jamstva za vrnitev pomorščakov v domovino.

- „Obalni prebivalci“ (vsaka oseba, ki bi lahko občutila škodo, ki jo povzroči ladja, in za to od lastnika ladje zahtevala nadomestilo: fizične osebe, gospodarstveniki in tudi javni organi). Novi mehanizem obveznega zavarovanja bi moral izboljšati položaj obalnih prebivalcev. Uvedba neposrednega ukrepa dodatno okrepi njihov položaj. Prvi, ki bodo imeli koristi od novega sistema obveznega zavarovanja, so obalni prebivalci.

- Vpliv na uprave (države zastave in države pristanišča) je ta, da morajo vzpostaviti sistem za podeljevanje potrdil o finančnem jamstvu in preverjanje teh potrdil. Ta dolžnost že obstaja v državah članicah na podlagi sistema CLC, vendar je omejena samo na tankerje. Tretje države, ki so sprejele sistem obveznega zavarovanja za vse vrste ladij, so oblikovale specializirane ekipe.

Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju (na podlagi podobnih preteklih izkušenj)

Se ne uporablja.

Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Se ne uporablja.

UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Se ne uporablja.

PODROBNOSTI O SREDSTVIH

Cilji predloga z vidika stroškov financiranja: se ne uporablja

odobritve za prevzem obveznosti v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 |

Uradniki ali začasno osebje10 (06 01 01) | A*/AD | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

B*, C*/AST | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Osebje, financirano11 iz člena XX 01 02 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Drugo osebje, financirano12 iz člena XX 01 04/05 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

SKUPAJ | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Opis nalog, ki izhajajo iz ukrepa: naloge

Se ne uporablja.

Človeški viri – viri delovnih mest (obvezno)

( Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomesti ali podaljša

( Delovna mesta, ki so bila predhodno dodeljena v okviru izvajanja LSP/PPP za leto n

( Delovna mesta, ki bodo zahtevana v naslednjem postopku LSP/PPP

( Delovna mesta, ki bodo prerazporejena z uporabo obstoječih človeških virov znotraj zadevne službe (notranja prerazporeditev)

( Delovna mesta, potrebna za leto n, ki niso predvidena za izvajanje LSP/PPP za zadevno leto

Drugi upravni odhodki, vključeni v referenčni znesek (XX 01 04/05 – Odhodki za upravno poslovodenje)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica (številka in ime postavke) | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje | SKUPAJ |

1. Tehnična in upravna pomoč (vključno s povezanimi stroški za osebje) | 0 |

Izvajalske agencije13 | 0 |

Druga tehnična in upravna pomoč | 0 |

- notranja | 0 |

- zunanja | 0 |

Tehnična in upravna pomoč skupaj | 0 |

Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje |

Uradniki in začasno osebje (06 01 01) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Osebje, financirano iz člena XX 01 02 (pomožno osebje, napoteni nacionalni izvedenci, pogodbeno osebje itd.) (navesti proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Izračun – Uradniki in začasni uslužbenci

Se ne uporablja.

Izračun – Osebje, financirano iz člena XX 01 02

Se ne uporablja.

Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto n | Leto n+1 | Leto n+2 | Leto n+3 | Leto n+4 | Leto n+5 in kasneje | SKUPAJ |

XX 01 02 11 01 – Misije | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0* |

XX 01 02 11 02 – Sestanki in konference | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 03 – Odbori14 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 04 – Študije in konzultacije | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

XX 01 02 11 05 – Informacijski sistemi | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

2. Drugi odhodki za poslovodenje skupaj (XX 01 02 11) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

3. Drugi odhodki upravne narave (opredeliti, vključno s sklicem na proračunsko vrstico) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Upravni odhodki, razen stroškov za človeške vire in z njimi povezanih stroškov (ki NISO vključeni v referenčni znesek), skupaj | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |

* brez vpliva na trenutni proračun za misije

Izračun – Drugi upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek

Se ne uporablja.

[1] UL C […], […], str. […].

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL L 255, 30.9.2005, str. 11.

[6] UL L 255, 30.9.2005, str. 164.

[7] UL L 208, 5.8.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 724/2004, UL L 129, 29.4.2004, str. 11.

[8] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL L 324, 29.11.2002, str. 1.

[11] Nediferencirana sredstva.

[12] Diferencirana sredstva.

[13] Odhodki, ki ne spadajo v poglavje xx 01 zadevnega naslova xx.

[14] Odhodki v okviru člena xx 01 04 naslova xx.

[15] Odhodki v okviru poglavja xx 01, razen odhodkov iz člena xx 01 04 in xx 01 05.

[16] Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[17] Po potrebi, tj. če ukrep traja več kot 6 let, se dodajo stolpci.

[18] Pri navedbi več kot ene metode je treba navesti dodatne podrobnosti v oddelku „pripombe“ pod to točko.

9 Kakor je opisano v oddelku 5.3.

10 Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

11 Stroškov zanje referenčni znesek NE krije.

12 Stroški zanje so vključeni v referenčni znesek.

13 S sklicevanjem na posebni zakonodajni finančni izkaz za zadevno(-e) izvajalsko(-e) agencijo(-e).

14 Opredeliti vrsto odbora in skupino, v katero spada.