52005PC0507

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI

Bruselj, 20.10.2005

KOM(2005) 507 končno

2005/0214 (COD)

Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti:

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja

{SEC(2005)1293}

(predložila Komisija)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1)Okvir predloga
110	·Razlogi za predlog in njegovi cilji Revidirana Lizbonska strategija 1 in Evropski program socialne politike 2 poudarjata pomembnost mobilnosti za izboljšanje sposobnosti prilagajanja delavcev in podjetij ter za okrepitev prilagodljivosti trga dela. Ob upoštevanju vse večje pomembnosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja za kritje starostnih tveganj postane zlasti pomembno zmanjšanje ovir za mobilnost, ki izhajajo iz teh sistemov. V lizbonskem akcijskem načrtu je Komisija objavila svojo namero, da predloži zakonodajne predloge na tem področju. Zato je cilj tega predloga hkrati zmanjšati ovire za prost pretok med državami članicami in ovire za mobilnost znotraj posamezne države članice, ki jih povzročajo nekatere določbe sistemov dodatnih pokojninskih zavarovanj. Te ovire se nanašajo na: pogoje za pridobitev pravic do pokojnine, pogoje za ohranitev pravic do mirujoče pokojnine, prenosljivost pridobljenih pravic. Poleg tega je cilj predloga izboljšati informacije delavcem o tem, kako mobilnost lahko vpliva na pravice do dodatne pokojnine.
.120	·Splošni okvir Sistemi socialnega varstva v različnih državah članicah se morajo spopasti s problemom demografskega staranja. Sprejete ali predvidene reforme v večini držav članic bodo usmerjene v nadaljnji razvoj sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, razvoj katerega nekatere države članice dejavno spodbujajo. Tako je nujno zagotoviti, da pravila, ki urejajo delovanje teh sistemov ne ovirajo mobilnosti delavcev in tako zmanjšujejo možnosti mobilnih delavcev, da pridobijo dovolj pravic do pokojnine na koncu svoje delovne dobe in hkrati zmanjšujejo prilagodljivost in učinkovitost trga dela. Čeprav mnogo dejavnikov določa odločitev posameznika, da zamenja zaposlitev, je jasno, da dejstvo, da lahko izgubi znaten del svojih pravic do dodatne pokojnine resnično zavira voljo do zamenjave zaposlitve. Ta predlog je končni rezultat večletnih izmenjav mnenj na evropski ravni o nujnosti in najustreznejših načinih za izboljšanje organizacije sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja z namenom olajšati mobilnost delavcev.
130	·Določbe, veljavne na področju predloga Odsotnost skupnega regulativnega okvira na področju prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja pomeni oviro za prost pretok delavcev ter za poklicno in splošno mobilnost, kar pomeni tudi znotraj držav članic. Prvi korak za zmanjšanje teh ovir je bil narejen z Direktivo 1998/49/ES 3 , katere namen je predvsem zagotoviti pravico do enakega obravnavanja oseb, ki se gibljejo iz ene države v drugo.
140	·Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Nedavno sporočilo Komisije spomladanskemu Evropskemu svetu 2005 4 in tudi vključene smernice 5 poudarjajo pomembnost politik za izboljšanje odzivnosti trgov dela s pospeševanjem zlasti poklicne in geografske mobilnosti. Proti koncu leta 2005 bo Komisija sprejela akcijski načrt zakonitih migracij, ki bo prav tako dajal pobude v tej zvezi.
2)Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in upoštevanje presoje vplivov
	·Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi
211	Uporabljene metode posvetovanja, glavni ciljni sektorji in splošne značilnosti vprašanih Komisija se je dvakrat posvetovala s socialnimi partnerji. Prvo posvetovanje je obravnavalo smotrnost in možno usmeritev ukrepa Skupnosti, ki se nanaša na prenosljivost poklicnih pokojninskih pravic 6 . Odgovori socialnih partnerjev so bili na splošno naklonjeni ukrepu Skupnosti na tem področju. Komisija je torej začela drugo fazo posvetovanja z evropskimi socialnimi partnerji 7 o možni vsebini ukrepa Skupnosti. To posvetovanje je pokazalo, da so imeli socialni partnerji različna mnenja glede gibala ukrepa in instrumentov. Zato niso začeli pogajanj za dosego avtonomnega sporazuma. Od svoje ustanovitve 2001 je bil odbor na področju dodatnega pokojninskega zavarovanja 8 (v nadaljevanju pokojninski forum) zelo vključen v preučevanje ovir za mobilnost, ki so jih ustvarila pravila za ureditev sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pokojninski forum sestavljajo predstavniki držav članic, socialnih partnerjev in pokojninskih skladov ter drugih organov, dejavnih na tem področju.
212	Povzetek prejetih odgovorov in njihovega upoštevanja Prejeti odgovori članov pokojninskega foruma, vključno z odgovori držav članic in socialnih partnerjev, so bili zajeti v presoji vplivov, ki spremlja ta predlog.
	·Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj
229	Zunanje strokovno znanje in izkušnje niso bili potrebni.
230	·Presoja vplivov Čeprav ta predlog formalno ni vpisan v program dela Komisije in ni treba, da je predmet presoje vplivov, so službe Komisije menile, da je zaradi boljše priprave zakonodaje in večje preglednosti treba preučiti različne možnosti glede ukrepov, ki se lahko sprejmejo na tem področju, in tudi njihove posledice glede stroškov in koristi.
3)Pravni elementi predloga
305	·Povzetek predloženih ukrepov Ta predlog vzpostavlja skupna načela, ki omogočajo uresničevanje pravice do svobodnega gibanja, temeljne svoboščine Skupnosti in delovanje notranjega trga, načel , ki sodijo v okvir prilagoditve sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki že poteka v državah članicah. Mobilnost delavcev, tako znotraj posamezne države članice kakor med državami članicami, je bistven dejavnik za dobro delovanje evropskega trga dela in je sestavni del prizadevanj lizbonske strategije za povečanje zaposlovanja in gospodarsko rast. Zato je treba izboljšati ne samo mobilnost med eno in drugo državo članico, temveč tudi poklicno mobilnost znotraj posamezne države članice. Nekatera pravila, ki urejajo sisteme pokojninskega zavarovanja, zlasti pravila s področja pridobitve pokojninskih pravic, zavirajo to notranjo mobilnost. Vse to zlasti ovira razvoj podjetij iz druge države članice zaradi težav pri zaposlovanju usposobljenega osebja (ker je to osebje zadržano v njihovih podjetjih zaradi pravil, ki urejajo sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja). Skladno s tem je cilj te direktive približevanje zakonodaj držav članic na tem področju, zato da bi se izboljšali pogoji konkurence na evropskem trgu dela.
310	·Pravna podlaga Pravna podlaga tega predloga sta člena 42 in 94 Pogodbe ES. Člen 42 je že bil pravna podlaga Direktive 1998/49/ES. Člen 94 Pogodbe ES v tem pogledu ustreza, ker je resnično izboljšanje prenosljivosti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja nemogoče brez izboljšanja poklicne mobilnosti na splošno, vključno z mobilnostjo znotraj držav članic. Poleg tega je nujno potrebna boljša splošna poklicna mobilnost, da se omogoči dobro delovanje skupnega trga z zaposlovanjem prilagodljive delovne sile, ki je ne ovirajo nekatera pravila za urejanje sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, kakor so tista, ki v določenih primerih delavca obvezujejo, da mora ostati pri istem delodajalcu daljše obdobje zato, da si pridobi pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
320	·Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporabi, kadar predlog ne vpliva na področje, na katerem velja izključna pristojnost Skupnosti.
	Države članice ne morejo zadostno doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov.
321	Trgi dela se ne končajo na mejah držav članic, zato je treba na ravni Skupnosti sprejeti ukrep, da bi ti trgi postali bolj prilagodljivi in bolj učinkoviti zaradi odstranitve nekaterih ovir za mobilnost delovne sile, ki izhajajo iz sistemov poklicnega pokojninskega zavarovanja.
	Cilji predloga bi bili laže dosegljivi z ukrepom Skupnosti zaradi naslednjih razlogov.
324	Razne smernice in priporočila, ki so jih v zadnjih desetih letih večkrat oblikovale evropske institucije, niso privedle do bistvenega približanja nacionalnih zakonodaj in prav nasprotno obstaja nevarnost, da bodo ta razhajanja še bolj vidna v Evropski uniji 25 držav. Sedanji in bodoči okvir razvoja sistemov pokojninskega zavarovanja na evropski ravni zahtevata takojšnje sprejetje akta Skupnosti: na eni strani ima Unija od leta 2003 dalje na voljo pravni okvir, ki spodbuja čezmejno upravljanje sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja; na drugi strani pa študija, ki jo je nedavno opravil Odbor za socialno varstvo skupaj s Komisijo, o prihodnosti sistemov poklicnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, kaže, da bi se ti sistemi morali dinamično razvijati; zato je zdaj čas, da se pripravi skupni referenčni okvir.
325	Predlog je torej v skladu z načelom subsidiarnosti.

	·Načelo sorazmernosti Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov.
331	Izbira instrumenta in praktični vidiki so v skladu z načelom sorazmernosti: izbrana oblika je oblika direktive in ne uredbe, zato da se upošteva raznovrstnost organizacije sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah članicah, čeprav je vzpostavljen splošni okvir z določenimi cilji, ki jih morajo države članice doseči, ne da bi bili pri tem podrobno določeni ukrepi, ki bi zagotovili dosego teh ciljev.
332	Nazadnje so bile predlagane določbe omejene na nujno potrebno ob upoštevanju možnih posledic na sedanje nacionalne sisteme glede na presojo vplivov; določbe predvidevajo ustrezen časovni okvir za prenos nekaterih določb te direktive.

	·Izbira instrumentov
341	Predlagani instrument: direktiva.
342	Drugi instrumenti ne bi bili ustrezni zaradi naslednjih razlogov. Manj obvezujoč akt, kakor so pravila o ravnanju, bi imel manj možnosti, da bi zagotovil želen rezultat, glede na to, da razprave, ki potekajo na evropski ravni že več kot petnajst let, niso privedle do prostovoljne pobude te vrste. Poleg tega mnoge elemente, na katerih temeljijo sistemi dodatnega pokojninskega zavarovanja, urejajo zakonodaje držav članic. Bolj obvezujoč akt, kakor je uredba, ne bi omogočil prilagodljivosti, ki je potrebna za upoštevanje precejšne raznovrstnosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja in dejstva, da so pogosto prostovoljni.
4)Proračunske posledice
409	Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.
5)Dodatne informacije
550	·Primerjalna tabela Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb, ki direktivo prenašajo v nacionalno zakonodajo, in tudi primerjalno tabelo teh določb in te direktive.
560	·Evropski gospodarski prostor Osnutek tega instrumenta izhaja iz področja, ki ga zajema Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru, in ga je zato zdaj treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.
570	·Podrobna obrazložitev predloga po poglavjih ali po členih Cilj (člen 1) Prvi člen nadaljuje in povzema cilje, navedene v odstavku 1.2. Področje uporabe (člen 2) Zaradi skladnosti z Direktivo 98/49/ES je področje uporabe tega predloga enako področju uporabe te direktive. Tako zajema vse sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja (določene v členu 3) razen sistemov, ki jih zajema Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971, kakor je bila spremenjena. Opredelitve (člen 3) Zaradi precejšne raznovrstnosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah članicah je treba nujno opredeliti nekatere izraze, uporabljene v tem predlogu. Odstavki a) („dodatna pokojnina“), b) („sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja“) in d) („pravica do pokojnine“) vsebujejo opredelitve enake tistim, ki so uporabljene za namene Direktive 98/49/ES, zaradi zagotovitve skladnosti s področjem uporabe navedene Direktive. Treba je opozoriti, da se izraz „prenosljivost“, uporabljen v tem predlogu, nanaša na možnost za odhajajočega delavca, da pridobi in ohrani pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pogoji za pridobitev (člen 4) Da bi se zmanjšali negativni učinki pogojev za pridobitev pravic do dodatne pokojnine na uresničevanje pravice do prostega gibanja, predlog direktive predvideva naslednje olajšave: - Delavec, ki še ni pridobil pravic iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, vendar je že plačal prispevke, jih ne sme izgubiti. Skladno s tem je treba vse prispevke povrniti ali prenesti. - Zahteva po zvišanju najnižje starosti najbolj zavira mobilnost mladih delavcev, če odhod pred dopolnjeno najnižjo starostjo povzroči izgubo pravic do pokojnine za obdobje zaposlitve pred dopolnjeno najnižjo starostjo. Delavec mora začeti pridobivati pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja najpozneje pri starosti 21 let. - Treba je skrajšati čakalno obdobje, v katerem delavec še ne more vstopiti v sistem. To obdobje ne sme biti daljše od enega leta (razen kadar najnižja starost še ni dopolnjena). Tako sistemi obdržijo zlasti možnost, da povežejo čakalno obdobje s poskusno dobo (ki običajno ni daljša od enega leta). - Da bi odhajajoči delavci lahko pridobili zadostne pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja v času zaposlitve, zlasti tisti, ki so imeli več zaporednih zaposlitev, je treba omejiti možnost uporabe poskusnih dob, to je obdobja vključenosti v sistem, po katerem delavec doseže pridobljene pravice. To obdobje ne sme biti daljše od dveh let. Ohranitev mirujočih pravic do pokojnine (člen 5) Mobilni delavec ne sme utrpeti občutnega zmanjšanja pridobljenih pravic, ki jih je pustil v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja iz svojega prejšnjega delovnega razmerja. Države članice imajo na voljo različne instrumente za zagotovitev prilagoditve, odvisno zlasti od načina razvoja pravic aktivnih članov. Da ne pride do prevelikih upravnih stroškov, ki nastanejo pri upravljanju z velikim številom mirujočih pravic manjše vrednosti, je treba sistemom omogočiti, da ne ohranjajo pridobljenih pravic, ampak uporabijo prenos ali plačilo sredstev, ki pomenijo pridobljene pravice, kadar te ne presežejo mejne vrednosti, določene v zadevni državi članici. Prenosljivost (člen 6) Cilj predloga direktive je odhajajočemu delavcu zagotoviti izbiro med odločitvijo obdržati pravice v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja iz svojega prejšnjega delovnega razmerja in med prenosom svojih pridobljenih pravic, razen kadar je njegova nova zaposlitev zajeta v istem dodatnem pokojninskem zavarovanju ali kadar mu sistem izplača sredstva zaradi nizke vrednosti pridobljenih pravic. Odhajajoči delavec, ki se odloči za prenos svojih pravic, ne sme biti kaznovan z izračuni vrednosti prenesenih pravic, ki jih izvedeta sistema, vključena v prenos, niti s previsokimi upravnimi stroški. . Dolžnost obveščanja (člen 7) Cilj člena 7 je dopolniti določbe, ki veljajo na evropski ravni na področju dolžnosti obveščanja, določene v Direktivi 2003/41/ES. Področje uporabe te direktive zajema prav tako sisteme, ki ne delujejo po načelu kapitalizacije, in je širše od področja uporabe Direktive 2003/41/ES, kar pomeni, da je treba na tem področju sprejeti dodatne določbe. Poleg tega Direktiva 2003/41/ES ne predvideva dolžnosti obveščanja zavarovancev in upravičencev; to področje je treba dopolniti z dolžnostjo obveščanja vseh morebitnih odhajajočih delavcev, zavarovancev ali nezavarovanih delavcev, o posledicah za pravice do dodatne pokojnine, ki nastanejo zaradi prenehanja delovnega razmerja. Minimalne zahteve – za preprečitev nazadovanja (člen 8) V skladu z duhom izvajanja notranjega trga in s tem povezanih socialnih določb predlog direktive ne ovira naprednejših določb na področju prenosljivosti, ki bi jih države članice lahko sprejele; prav tako izključuje vsako pobudo, ki bi predstavljala nazadovanje glede na sedanjo stopnjo prenosljivosti. Izvajanje (člen 9) Ob upoštevanju raznolikosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah članicah ta predlog direktive sprejema prožen pristop za izvajanje nekaterih določb, povezanih s pogoji za pridobitev pravic do pokojnine in prenosa. Države članice bi lahko imele na voljo daljši rok za prenos nekaterih določb, ki bi kratkoročno lahko bile preveč obvezujoče. Ob upoštevanju stopnje do katere so socialni partnerji vključeni v organizacijo in upravljanje sistemov poklicnega dodatnega pokojninskega zavarovanja predlog direktive predvideva, da se njegovo izvajanje lahko zaupa državam članicam.

2005/0214 (COD)

Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti:

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja

Besedilo velja za EGP

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 42 in 94 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije 9 ,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 11 ,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe 12 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Prosto gibanje oseb je ena od temeljnih svoboščin Skupnosti; Pogodba v členu 42 predvideva, da Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 251, na področju socialne varnosti sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev prostega gibanja delavcev.

(2)Socialna varnost delavcev glede pokojnine je zagotovljena z zakonsko predpisanimi sistemi socialne varnosti, dopolnjenimi z dodatnimi sistemi socialne varnosti, povezanimi s pogodbo o zaposlitvi, katerih pomen je v državah članicah vedno večji.

(3)Svet ima široka diskrecijska pooblastila za izbiro najbolj primernih ukrepov za dosego cilja člena 42 Pogodbe. Sistem usklajevanja, predviden v Uredbi Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti 13 in v Uredbi Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 14 in zlasti pravila za seštevanje, se ne nanašajo na dodatno pokojninsko zavarovanje, razen na sisteme, zajete v pojmu „zakonodaja“, kakor je opredeljen v prvem pododstavku člena 1(j) Uredbe (EGS) št. 1408/71, ali o katerih država članica da izjavo skladno s tem členom. Za sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja je zato treba sprejeti posebne ukrepe, da bi se upoštevala njihova posebna narava in značilnosti, kakor tudi raznovrstnosti teh sistemov znotraj držav članic in med posameznimi državami članicami ter zlasti vloge socialnih partnerjev pri njihovem izvajanju.

(4)Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti 15 , prvi poseben ukrep za izboljšanje uresničevanja pravice do prostega gibanja delavcev na področju sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(5)Treba je tudi uporabiti člen 94 Pogodbe, ker so neskladja med nacionalnimi zakonodajami, ki urejajo dodatno pokojninsko zavarovanje, takšne narave, da bi lahko ovirala uresničevanje pravic do prostega gibanja delavcev kakor tudi delovanje skupnega trga. Zato je treba za izboljšanje prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja delavcev, ki se gibljejo v Skupnosti in znotraj iste države članice, uskladiti nekatere pogoje za pridobitev pravic do pokojnine in zbližati pravila o ohranitvi mirujočih pravic in prenosa pridobljenih pravic.

(6)Za zagotovitev, da pogoji za pridobitev pravic do dodatne pokojnine ne posegajo v uresničevanje pravice do prostega gibanja delavcev v Evropski uniji, je treba določiti omejitve glede pogojev za pridobitev teh pravic zato, da kadar delavec uresničuje svojo pravico do prostega gibanja ali se giblje znotraj ene izmed držav članic, lahko ob koncu zaposlitve prejme primerno pokojnino.

(7)Prav tako je treba nadzorovati pravično prilagoditev mirujočih pokojninskih pravic, da bi se izognili kaznovanju odhajajočih delavcev. Ta cilj je mogoče uresničiti s prilagoditvijo mirujočih pravic z različnimi referenčnimi ukrepi, med katerimi so inflacija, raven plač ali še neplačani pokojninski prejemki ali stopnja donosa sredstev iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(8)Da ne pride do prevelikih upravnih stroškov, ki nastanejo pri upravljanju z velikim številom mirujočih pravic manjše vrednosti, je treba sistemom omogočiti, da ne ohranjajo pridobljenih pravic, ampak uporabijo prenos ali plačilo sredstev, ki predstavljajo pridobljene pravice, kadar te ne presežejo mejne vrednosti, določenega v zadevni državi članici.

(9)Delavcem, ki menjajo delovno mesto, je treba zagotoviti možnost izbire med ohranitvijo njihovih pravic do pokojnine, pridobljenih iz izvirnega sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja in prenosom ustreznih sredstev v drug sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, vključno s prenosom v drugo državo članico.

(10)Zaradi finančne vzdržnosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja imajo države članice možnost, da sheme brez skladov načeloma oprostijo obveznosti, da delavcem omogočijo prenos pridobljenih pravic. Vendar je treba za zagotovitev enakega obravnavanja delavcev, zajetih v sistemih s skladi, in delavcev v sistemih brez skladov, da si države članice prizadevajo za postopno izboljšanje prenosljivosti pravic iz sistemov brez skladov.

(11)Brez poseganja v Direktivo 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje 16 , morajo odgovorni za upravljanje sistemov dodatnih pokojninskih zavarovanj delavce, ki uresničujejo ali imajo namen uresničevati svojo pravico do prostega gibanja, ustrezno obvestiti, zlasti o vplivu prenehanja zaposlitve na njihove pravice do dodatnega pokojninskega zavarovanja.

(12)Zaradi raznolikosti dodatnih sistemov socialne varnosti, se mora Skupnost omejiti le na določitev splošnega okvira ciljev za dosego in zato je Direktiva ustrezen pravni instrument.

(13)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganega ukrepa, in sicer zmanjšanja ovir pri prostem gibanju delavcev in pri delovanju notranjega trga, in bi jih bilo torej zaradi obsega predlaganega ukrepa laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je navedeno členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva, ki temelji zlasti na analizi učinka, opravljeni s pomočjo odbora na področju dodatnih pokojninskih zavarovanj, ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(14)Ta direktiva določa minimalne zahteve, kar državam članicam omogoča, da sprejemajo ali ohranjajo najbolj ugodne določbe. Izvajanje te direktive ne more upravičevati nazadovanja glede na obstoječe stanje v vsaki državi članici.

(15)Zaradi potrebe po upoštevanju posledic te direktive, zlasti glede finančne vzdržnosti sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, so države članice lahko upravičene do dodatnega roka za postopno izvedbo določb, ki bi lahko imele tovrstne posledice.

(16)V skladu z nacionalnimi določbami, ki urejajo organizacijo sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko države članice socialnim partnerjem, na njihovo skupno zahtevo, zaupajo izvajanje te direktive v zvezi z določbami, ki se nanašajo na kolektivne pogodbe, pod pogojem, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za to, da lahko v vsakem trenutku zagotovijo rezultate, ki jih zahteva ta direktiva.

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

Namen te direktive je olajšati uresničevanje pravice do prostega gibanja delavcev in pravice do poklicne mobilnosti znotraj iste države članice z zmanjšanjem ovir, ki so jih ustvarila posebna pravila o sistemih dodatnega pokojninskega zavarovanja v državah članicah.

Člen 2

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za sisteme dodatnega pokojninskega zavarovanja, razen za sisteme, ki jih zajema Uredba (EGS) št. 1408/71.

Člen 3

Opredelitve

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„dodatna pokojnina“: pomeni starostno pokojnino, dodatke za invalidnost in družinsko pokojnino za preživele družinske člane, če to predvidevajo pravila sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, uvedenega v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, katerih namen je dopolniti ali nadomestiti prejemke, ki jih zagotavljajo zakonsko določeni sistemi socialne varnosti za iste primere;

(b)„sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja“: pomeni kateri koli sistem poklicnega zavarovanja, oblikovan v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, kakršen je, med drugim, pogodba skupinskega zavarovanja, dokladni sistem, sklenjen v eni ali več panogah ali sektorjih, sistem s skladi ali pokojninska obljuba, zajamčena s knjigovodskimi rezervacijami, ali kateri koli skupinski ali primerljiv sistem za zagotavljanje dodatne pokojnine za zaposlene ali samozaposlene osebe;

(c)„zavarovanci“: pomeni osebe, katerim poklicna dejavnost daje, ali bi jim lahko dala pravico do dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu z določbami sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja;

(d)„pravice do pokojnine“: pomeni kakršne koli prejemke, do katerih je zavarovanec ali drug upravičenec sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja upravičen v skladu s pravili sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja in, kjer je to primerno, v skladu z nacionalno zakonodajo;

(e)„prenehanje delovnega razmerja“: pomeni odločitev za prekinitev delovnega razmerja;

(f)„odhajajoči delavec“: pomeni delavca, ki preden postane upravičen do pokojnine, zapusti delovno razmerje, v katerem si je ali bi si lahko pridobil pravice do pokojnine, če bi ostal v delovnem razmerju;

(g)„prenosljivost“: pomeni, da delavec pridobi in ohrani pokojninske pravice ob uresničevanju svoje pravice do prostega gibanja ali poklicne mobilnosti;

(h)„upravičenec z odloženo uveljavitvijo pravice“: pomeni vsakega nekdanjega zavarovanca s pravicami do pokojnine, ki mirujejo v sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja do takrat, kadar so izpolnjeni pogoji za prejemanje dodatnega pokojninskega zavarovanja;

(i)“mirujoče pravice do pokojnine„: pomenijo pravice do pokojnine, zagotovljene upravičencu z odloženo uveljavitvijo pravice v okviru sistema, ki bo prejemal pokojnino iz tega sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, kadar bodo za to izpolnjeni pogoji;

(j)„prenos“: pomeni nakazilo sredstev iz sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki pomeni celoto ali del pokojninskih pravic, pridobljenih v okviru tega sistema, z možnostjo prenosa sredstev v nov sistem pokojninskega zavarovanja ali drugo finančno institucijo, ki zagotavlja pravice do pokojnine.

Člen 4

Pogoji za pridobitev

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

(a)kadar ob prenehanju delovnega razmerja pravice do pokojnine še niso pridobljene, se vsi prispevki, ki jih je odhajajoči delavec plačal ali so bili plačani v njegovem imenu, povrnejo ali prenesejo;

(b)kadar je zahtevana najnižja starost za pridobitev pokojninskih pravic, ta ne presega 21 let;

(c)delavec lahko vstopi v sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja po največ enem letu zaposlitve ali po potrebi najkasneje, kadar doseže minimalno zahtevano starost;

(d)delavec pridobi pokojninske pravice po največ dveh letih po vstopu v sistem.

Člen 5

Ohranitev mirujočih pravic do pokojnine

1.Prav tako je treba nadzorovati pravično prilagoditev mirujočih pokojninskih pravic, da bi se izognili kaznovanju odhajajočih delavcev.

2.Države članice lahko dovolijo, da sistemi dodatnega pokojninskega zavarovanja ne ohranijo pridobljenih pravic, ampak uporabijo prenos ali plačilo sredstev, ki predstavljajo pridobljene pravice, kadar te ne presegajo mejne vrednosti, ki jo je določila zadevna država članica. Ta Komisijo obvesti o veljavni mejni vrednosti.

Člen 6

Prenosljivost

1.Samo kadar je izplačilo sredstev izvedeno v skladu s členom 5(2), države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev da, kadar odhajajoči delavec na novem delovnem mestu ni vključen v isti sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko na svojo zahtevo v ustreznem roku po prenehanju zaposlitve pridobi prenos v isti državi članici ali v drugo državo članico vseh svojih pridobljenih pravic do pokojnine.

2.Države članice morajo v skladu s svojimi nacionalnimi praksami zagotoviti, da kadar aktuarske predpostavke in tiste o obrestnih merah, ki določajo vrednost pridobljenih pravic za prenos, ne kaznujejo odhajajočega delavca.

3.V sistemu dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega so pravice prenesene, za prenesene pravice ne veljajo pogoji za pridobitev in se ohranijo na vsaj isti ravni kakor mirujoče pravice v skladu s členom 5(1).

4.Kadar se pri prenosu zahtevajo upravni stroški, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, zato da so ti usklajeni s trajanjem obdobja, ko je bil odhajajoči delavec v sistemu.

Člen 7

Informacije

1.Brez poseganja v obveznosti institucij za poklicno upokojitev iz člena 11 Direktive 2003/41/ES v zvezi z informacijami, ki jih je treba zagotoviti zavarovancem in upravičencem, države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da odgovorni za upravljanje sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja obvesti delavce o tem, kako prekinitev delovnega razmerja vpliva na njihove pravice do dodatne pokojnine.

2.Zadostne informacije se v razumnem roku sporočijo delavcem, ki za to zaprosijo, zlasti glede:

(a)pogojev za pridobitev pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja in glede posledic uporabe teh pogojev ob prekinitvi delovnega razmerja;

(b)pokojninskih prejemkov v primeru prekinitve delovnega razmerja;

(c)pogojev za ohranitev mirujočih pravic do pokojnine;

(d)pogojev prenosa pridobljenih pravic.

3.Odgovorni za upravljanje sistema za dodatno pokojninsko zavarovanje upravičencu z odloženo uveljavitvijo pravice na njegovo zahtevo sporoči informacije o mirujočih pravicah do pokojnine in o vsaki spremembi pravil, ki urejajo sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja, veljavnega za upravičenca.

4.Informacije iz tega člena se sporočijo v pisni in razumljivi obliki.

Člen 8

Minimalne zahteve – za preprečitev nazadovanja

1.Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo določbe o prenosljivosti dodatnih pokojninskih pravic, ki so bolj ugodne od tistih, ki jih predvideva ta direktiva.

2.Izvedba te direktive v nobenem primeru ne more biti razlog za zmanjšanje stopnje prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki velja v državah članicah.

Člen 9

Izvajanje

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje 1. julija 2008 ali pa lahko socialnim partnerjem, na njihovo skupno zahtevo, zaupajo izvajanje te direktive v zvezi z določbami o kolektivnih pogodbah. V tem primeru države članice zagotovijo, da najpozneje 1. julija 2008 socialni partnerji sporazumno uvedejo zahtevane določbe; zadevne države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe, ki jim lahko vedno omogočajo zagotovitev rezultatov, določenih v tej direktivi. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.Ne glede na prvi odstavek imajo države članice po potrebi na voljo dodaten 60-mesečni rok, ki se šteje od 1. julija 2008, za izvedbo cilja iz člena 4(d). Vsaka država članica, ki želi uporabiti dodatni rok, o tem obvesti Komisijo in pri tem navede zadevne določbe in sisteme ter posebne razloge, s katerimi utemeljuje podaljšanje roka.

3.Ne glede na prvi odstavek in, da bi bili upoštevani posebni pogoji, ki so ustrezno utemeljeni in povezani s finančno vzdržnostjo sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja, lahko države članice oprostijo dokladne sisteme in podjetja, ki so oblikovala knjigovodske rezervacije z namenom izplačati pokojnino svojim zaposlenim, uporabe člena 6(1). Vsaka država članica, ki želi izkoristiti to možnost, o tem nemudoma obvesti Komisijo in navede zadevne sisteme in posebne razloge, ki utemeljujejo to oprostitev, kakor tudi sprejete ali predvidene ukrepe za izboljšanje prenosljivosti pravic, ki izhajajo iz zadevnega sistema.

4.Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

5.Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje izvajanja določb iz člena 5.

Člen 10

Poročanje

1.Vsakih pet let po 1. juliju 2008, Komisija pripravi poročilo, ki ga predloži Svetu, Evropskemu parlamentu, Ekonomsko–socialnemu odboru in Odboru regij, na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice.

2.Najpozneje 10 let po 1. juliju 2008, Komisija pripravi posebno poročilo o uporabi člena 9(3). Na podlagi tega poročila Komisija po potrebi predloži predlog, ki vsebuje vse spremembe te direktive, ki so potrebne za zagotovitev enakega obravnavanja glede prenosljivosti pridobljenih pravic delavcev, zajetih v sistemih s skladi in delavcev, zajetih v sistemih iz člena 9(3).

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 12

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta, Nov začetek za Lizbonsko strategijo COM (2005) 24, Bruselj, 2.2.2005

(2) Sporočilo Komisije o socialni agendi – COM(2005)33 konč., Bruselj, 9. februar 2005

(3) Direktiva 98/49/ES o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti, UL L 209 z dne 25. julija 1998.

(4) Prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Nov začetek za Lizbonsko strategijo COM (2005) 24, Bruselj, 2.februar 2005.

(5) Zlasti smernica 21

(6) SEC (2002) 597, objavljeno 27.5.2002

(7) SEC (2003) 916, 12.september 2003

(8) Odbor ustanovljen s Sklepom Komisije C (2001) 1775 z dne 9. julija 2001, UL L 196, 20.7.2001, str. 26–27.

(9) UL C […], […], str. […].

(10) UL C […], […], str. […].

(11) UL C […], […], str. […].

(12) UL C […], […], str. […].

(13) UL L 149, z dne 5.7.1971, str.1 Uredba nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 631/2004 (UL L 100, z dne 6.4.2004, str.1).

(14) UL L 74, z dne 27.3.1972, str.1. Uredba nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 77/2005 (UL L 16 z dne 20.1.2005, str.3).

(15) UL L 209, 25.7.1998, str. 46.

(16) UL L 235, z dne 23.9.2003, str. 30.

Choose the experimental features you want to try