SL

Bruselj, 23.5.2005

KOM(2005) 205 končno

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 658/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Uredbe (ES) št. 132/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom med drugim iz Ukrajine, in sicer po opravljenem delnem vmesnem pregledu na podlagi člena 11(3) Uredbe Sveta (ES) 384/96

(predložena s strani Komisije)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 658/2002 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Uredbe (ES) št. 132/2001 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz amonijevega nitrata s poreklom med drugim iz Ukrajine, in sicer po opravljenem delnem vmesnem pregledu na podlagi člena 11(3) Uredbe Sveta (ES) 384/96

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti pred dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti 1 („osnovna uredba'“), in zlasti člena 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.    Postopek

1.Veljavni ukrepi

(1)Z Uredbo (ES) št. 2022/95 2 je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije. Na podlagi nadaljnje preiskave, ki je pokazala, da se dajatev absorbira, so bili ukrepi spremenjeni z Uredbo (ES) št. 663/98 3 . Na podlagi zahtevka po pregledu zaradi izteka ukrepa in vmesnem pregledu na podlagi členov 11(2) in 11(3) osnovne uredbe je Svet z Uredbo (ES) št. 658/2002 4 uvedel dokončno protidampinško dajatev v znesku 47,07 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata iz oznak KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom iz Rusije.

(2)Z Uredbo (ES) št. 132/2001 5 je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v znesku 33,25 EUR na tono za uvoz amonijevega nitrata iz oznak KN 3102 30 90 in 3102 40 90 ter s poreklom med drugim iz Ukrajine.

(3)Uredba (ES) 658/2002 in Uredba (ES) 132/2001 se v nadaljnem besedilu navajata kot „prvotni uredbi“, protidampinške dajatve iz navedenih uredb pa kot „obstoječi ukrepi“.

2.Zahtevek za pregled

(4)Komisija je 15. marca 2004 prejela zahtevek na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe za pregled področja uporabe obstoječih ukrepov z namenom vključitve novih vrst proizvodov.

(5)Zahtevek je predložilo Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež proizvodnje amonijevega nitrata v Skupnosti.

(6)Zahtevek se je nanašal na nove vrste proizvodov, opredeljene kot gnojila na podlagi amonijevega nitrata in z deležem dušika („N“) nad 28 mas % do vključno 33 mas %, ki sta mu bila z mešanjem ali s kemično obdelavo dodana ekvivalent P2O5 (fosforjevo hranilo „P“) do vključno 5 % in/ali ekvivalent K2O (kalijevo hranilo „K“) do vključno 5 %. Ti proizvodi se v nadaljnjem besedilu navajajo kot „nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku“.

(7)Zahtevek je dokazoval, da imajo nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, v bistvu enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti kot zadevni proizvod in da se prodajajo po istih prodajnih poteh istim končnim uporabnikom in za isti namen. Poleg tega je bilo navedeno, da so nove vrste proizvodov ob uvozu v Skupnost uvrščene v naslednje oznake KN: 3105 10 00, 3105 20 10, 3105 20 90, 3105 51 00, 3105 59 00 in 3105 90 91.

3.Začetek

(8)2. julija 2004 je Komisija z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe začela delni vmesni pregled protidampinških ukrepov, veljavnih za uvoz amonijevega nitrata s poreklom iz Rusije in Ukrajine. Vmesni pregled se je omejil na opredelitev zadevnega proizvoda.

(9)EFMA je v svojem zahtevku, ki ga je predložil 20. septembra 2004, Komisijo obvestil, da je ruski proizvajalec zadevnega proizvoda pravkar začel izdelovati novo vrsto proizvoda, ki ni navedena v zahtevku, in sicer z deležem N nad 28 %, ki mu je dodanih 6 % P. EFMA je zato od Komisije zahteval, naj razmisli o rešitvah, ki bi omogočile ustrezno obravnavo vseh novih vrst proizvodov iz amonijevega nitrata, pri katerih delež N presega 28 mas %. Ker se je obvestilu o začetku nanašalo na „nove vrste proizvodov“, ne da bi podrobneje omenjalo njihovo sestavo, se je štelo, da obvestilo o začetku zajema tudi ta najnovejši zahtevek.

(10)Nekatere zainteresirane stranke so dokazovale, da mora Komisija glede na nove okoliščine, ki so se pojavile po uvedbi obstoječih ukrepov, med njimi priznanje statusa tržnega gospodarstva Rusiji in širitev EU na deset novih držav, delni pregled po uradni dolžnosti spremeniti v popolni pregled. Vendar ni bil predložen dovolj natančen in ustrezen dokaz, ki bi utemeljeval spremembo ravni ukrepov. Zato se je štelo, da ni razloga za popoln vmesni pregled po uradni dolžnosti. Prvič, priznanje statusa tržnega gospodarstva Rusiji samo po sebi ni pomenilo, da so se za posamezne proizvajalce samodejno spremenile okoliščine v zvezi s škodljivim dampingom. Ni bilo predloženega dokazila, da se stopnja dampinga, izračunana na podlagi primerjave ruskih izdatkov in cen z izdatki in cenami primerjalne države, znatno razlikuje od stopenj, opredeljenih v prejšnjih preiskavah. Drugič, parametri dampinga in škodljivosti, ki so podlaga obstoječih ukrepov, zaradi širitve niso samodejno postali drugačni in nobeno predloženo dokazilo ni upravičevalo spremembe v tem pogledu.

(11)Nekatere zainteresirane stranke so zahtevale pojasnilo, zakaj je bila preiskava uvedena tudi za Ukrajino, glede na to, da se zahtevek ni nanašal na uvoz novih vrst proizvodov s poreklom iz te države. Glede na to, da se je vmesni pregled omejil na pojasnjevanje opredelitve zadevnega proizvoda, se je štelo, da ugotovitve v zvezi s tem niso povezane z značilnimi okoliščinami neke posamezne države, ampak bodo veljale za vsak uvoz amonijevega nitrata, ki je predmet ukrepov, ne glede na poreklo.

(12)Neki proizvajalec zadevnega proizvoda iz Skupnosti je med preiskavo tudi dokazoval, da je ena od novih vrst proizvodov uvrščena v oznako KN 3105 90 99. V zvezi z oznako KN 3105 20 90 (ki je bila navedena v zahtevku) in oznako KN 3105 90 99 je preiskava pokazala, da ti oznaki zajemata samo gnojila, pri katerih delež dušika ne presega 10 mas % na anhidridni proizvod. Zato je bilo sklenjeno, da se teh oznak ne upošteva, saj nikakor ne zajemata gnojil, ki v normalnih pogojih vsebujejo več kot 28 mas % dušika.

4.Vprašalniki

(13)Komisija je o začetku tega pregleda uradno seznanila oblasti držav izvoznic in vse znane prizadete strani. Vprašalnike je poslala šestnajstim proizvajalcem/izvoznikom v Rusiji in enemu v Ukrajini, prav tako uvoznikom, uporabnikom, proizvajalcem in ustreznim združenjem v Skupnosti, ki so bili poimensko navedeni v zahtevku ali kako drugače znani Komisiji. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoje stališče in zahtevati zaslišanje v roku, ki je bil naveden v obvestilu o začetku.

(14)Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike od dveh proizvajalcev izvoznikov v Rusiji in enega v Ukrajini ter enajstih proizvajalcev v Skupnosti. Številni proizvajalci izvozniki, proizvajalci v Skupnosti, uvozniki in ustrezna združenja so se opredelili za zainteresirane strani in so predložili pripombe. Glede na razpoložljivost vseh potrebnih informacij in podatkov se je zdelo nepotrebno izvesti preverjanje v prostorih gospodarskih družb, ki so predložile izpolnjene vprašalnike.

5.Preiskovalno obdobje

(15)Preiskovalno obdobje je trajalo od 1. julija 2003 do 30. junija 2004. Podatki, na podlagi katerih so se preiskovali prodaja, uvoz in nabava zadevnega proizvoda in novih vrst proizvodov na trgu Skupnosti, so se zbirali od leta 2000 do konca preiskovalnega obdobja.

B.    ZADEVNI PROIZVOD PO PRVOTNIH UREDBAH

(16)Zadevni proizvod je amonijev nitrat s poreklom iz Rusije in Ukrajine, ki se uvršča v oznaki KN 3102 30 90 (amonijev nitrat, razen v vodnih raztopinah) in 3102 40 90 (mešanice amonijevega nitrata s kalcijevim karbonatom ali drugimi anorganskimi negnojilnimi snovmi, pri katerih delež N presega 28 mas %). Amonijev nitrat je trdno dušikovo gnojilo, ki se ga v kmetijstvu pogosto uporablja. Pridobiva se iz amonijaka in dušikove kisline, delež N pa presega 28 mas % v obliki kristalov in granul.

(17)Ugotovljeno je, da zadevni proizvod vselej vsebuje anorganske negnojilne snovi, ki delujejo kot stabilizator in so zanj nujne. Občasno lahko vsebuje tudi sekundarna hranila in/ali mikrohranila 6 v zelo omejenih količinah. Navzočnost anorganskih negnojilnih snovi, sekundarnih hranil in/ali mikrohranil se lahko šteje za nepomembno in ne vpliva na carinsko razvrstitev zadevnega proizvoda. Amonijev nitrat, ki vsebuje te snovi in/ali hranila (v nadaljnjem besedilu „nepomembne snovi in/ali hranila“), se v tej uredbi navaja kot „zadevni proizvod“.

C.    IZSLEDKI preiskave

(18)Da bi se ugotovilo, ali obstoječi ukrepi ne zadoščajo več za preprečevanje škodljivega dampinga, je preiskava preučila: (1) ali imajo nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, enake kemijske in fizikalne značilnosti in končno uporabo kot zadevni proizvod; (2) ali so še druge nove vrste proizvodov razen tistih, navedenih v zahtevku, ki imajo ali bi lahko imele enake kemijske in fizikalne značilnosti in končno uporabo kot zadevni proizvod; (3) ali je zaradi ugotovljenih dejstev iz prejšnjih točk treba opredelitev in poimenovanje zadevnega proizvoda pojasniti glede na nove okoliščine.

(19)Pri opredelitvi kemijskih in agronomskih pojmov v tej uredbi so se uporabile opredelitve, navedene v Uredbi (ES) št. 2003/2003 7 („Uredba o gnojilih“) v zvezi s primarnimi hranili (N, P, K), sekundarnimi hranili (kalcij, magnezij, natrij in žveplo), mikrohranili (bor, kobalt, baker, železo, mangan, molibden in cink), gnojili na podlagi amonijevega nitrata z visokim deležem dušika (N nad 28 %), enostavnimi gnojili (vsebujejo samo eno primarno hranilo) in sestavljenimi gnojili (vsebujejo več kot eno primarno hranilo).

1.Kemijske in fizikalne značilnosti ter končna uporaba zadevnega proizvoda in novih vrst proizvodov, navedenih v zahtevku

(20)Zadevni proizvod se pridobiva iz amonijaka (NH3) in dušikove kisline (HNO3), ki se spojita v amonijev nitrat (NH4NO3, v nadaljnjem besedilu „AN“). Delež N v zadevnem proizvodu presega 28 mas % (običajno se giblje med 33 % in 34 %). Razmerje med deležem AN in deležem N je odvisno od atomske teže elementov in znaša 2,86. Ker zadevni proizvod vsebuje delež N nad 28 mas %, torej avtomatično vsebuje tudi delež AN nad 80 mas % (običajno med 94 % in 97 %) 8 . Kot je navedeno v uvodni izjavi 17, zadevni proizvod vsebuje tudi nepomembne snovi in/ali hranila, katerih skupni delež nikoli ne presega 20 mas %, pri čemer AN predstavlja najmanj 80 % zadevnega proizvoda.

(21)Za kemijsko sestavo zadevnega proizvoda sta značilni dve ključni lastnosti: izražena vsebnost N in skupna raven deleža N in AN. N se izraža kot dušik v obliki nitratnih ionov (NO3-) in kot dušik v obliki amonijevih ionov (NH4+), in sicer je razmerje med obema 1:1. Delež N vedno presega 28 mas %, posledično torej delež AN vedno presega 80 mas %, kot je prikazano zgoraj.

(22)V zvezi z novimi vrstami proizvodov, navedenimi v zahtevku, je bilo ugotovljeno, da se tudi pridobivajo iz amonijaka in dušikove kisline, da delež N presega 28 mas % in da torej delež AN presega 80 mas %. Poleg AN so lahko te nove vrste proizvodov vsebovale tudi nepomembne snovi in/ali hranila. Tudi v teh proizvodih se je N izrazil kot dušik v obliki nitratnih in kot dušik v obliki amonijevih ionov, razmerje med obema pa je bilo tudi približno 1:1.

(23)Vendar so bile nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, še dodatno obdelane, da bi se jim dodalo druga primarna hranila 9 poleg N, tj. P in/ali K, zaradi njihove navzočnosti pa se je proizvod spremenil v sestavljeno gnojilo 10 . To sestavljeno gnojilo se je lahko pridobilo s kemijsko obdelavo ali z mešanjem. Kljub dodatku drugih primarnih hranil in ne glede na vrsto pretvorbe (kemično ali z mešanjem) je bilo ugotovljeno, da ta postopek ne vpliva na nobeno od ključnih kemičnih lastnosti vsebovanega AN, to je na izraženeno vsebnost N in na skupno raven N in AN, ki je presegala 28 mas % oziroma 80 mas %.

(24)V zvezi s skupno ravnijo N in AN je bilo treba zlasti razlikovati med sestavljenimi gnojili, pridobljenimi s kemičnim postopkom, in tistimi, pridobljenimi z mešanjem. V prvem primeru je bilo ugotovljeno, da je najvišji delež 5 % P in/ali K, kot je bilo navedeno v zahtevku, kemično združljiv z deležem AN nad 80 % (najvišje vrednosti P in/ali K v sestavljenih gnojilih z deležem AN nad 80 % so se glede na uporabljeno prvino gibale v razponu od 7,4 mas % do 12 mas % – 7,4% pri amonijevem polifosfatu, 9,2 % pri diamonijevem fosfatu, 10,4 % pri monoamonijevem fosfatu in 12 % pri kalijevem kloridu). Pri sestavljenih gnojilih, pridobljenih z mešanjem, se je ugotovilo, da je končni proizvod sestavljen iz zadevnega proizvoda v obliki kristalov ali granul, pomešanega s kristali ali granulami hranil P in/ali K, in sicer tako, da AN predstavlja najmanj 80 % skupne teže sestavljenega gnojila.

(25)Glede fizikalnih lastnosti se je pokazalo, da so v tesni povezavi z agronomskimi značilnostmi in se jih torej lahko preučuje v povezavi s slednjimi. Na splošno so bile agronomske lastnosti gnojila odvisne predvsem od vsebovanih primarnih hranil 11 , njihove izraženosti in količine, preračunane na maso. Upoštevajoč ta tri merila je bilo ugotovljeno, da imajo zadevni proizvod in nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, enake agronomske lastnosti glede na svoj delež N in AN. Izraženost N - ki je bila enaka pri obeh kategorijah proizvoda - je omogočila tako kratkoročno kot srednje-/dolgoročno izpolnitev potreb posevkov po N. Dejansko so posevki zlahka in takoj absorbirali tisti del N, ki je bil izražen kot dušik v obliki nitratnih ionov, medtem ko je bil za del, izražen kot dušik v obliki amonijevih ionov, potreben dodaten proces (fermentacija z bakterijami v prsti), preden se je absorbiral. Poleg tega je bilo videti, da je za izpolnjevanje posebnih potreb posevkov po N pomembna tudi zgornja meja 28 %, kar je bilo na ravni Skupnosti priznano z Uredbo o gnojilih, ki v členu 25 določa, da se za gnojila iz amonijevega nitrata z visokim deležem dušika lahko opredelijo samo tista, pri katerih delež N presega 28 mas %. Iz tega je izhajalo, da zadevni proizvod in nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, enakovredno izpolnjujejo posebne potrebe posevkov po N, in sicer ne glede na to, da so nove vrste proizvodov vsebovale tudi druga primarna hranila razen N, tj. P in/ali K, ki pa niso oslabila agronomskih lastnosti N.

(26)V zvezi s končno uporabo ni nobena stran izpodbijala dejstva, da so - kolikor je bil izpolnjen pogoj po potrebnem AN - tako zadevni proizvod kot nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, med preiskovalnim obdobjem uporabljali isti kmetovalci za isti namen. Ta sklep je podprla tržna raziskava, ki je pokazala, da so skoraj vsi kmetovalci, ki so sprejeli sodelovanje v raziskavi, namesto zadevnega proizvoda uporabljali nove vrste proizvodov, ker so bile cenejše. To dejstvo je potrdil tudi uvoznik.

(27)Poleg tega je neki javni vir te nove vrste proizvodov navajal bodisi kot AN bodisi kot NP/NK/NPK. Ti dokazi so podprli sklep, da sta se tržna strategija dobavitelja (proizvajalca izvoznika in uvoznika) in dojemanje potrošnikov združila v mnenju, da zadevni proizvod in nove vrste proizvodov izpolnjujejo iste potrebe.

(28)Tako je bilo sklenjeno, da, gledano s kemijskega in fizikalnega/agronomskega stališča, nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, zaradi navzočnosti drugih primarnih hranil poleg N, in sicer P in/ali K, ne morejo veljati za zadevni proizvod. Vendar so si bili zadevni proizvod in nove vrste proizvodov, navedene v zahtevku, enaki po svojem deležu AN - kolikor je ta presegal 80 mas % -, nepomembnih snoveh in hranilih, ki so jih morebiti vsebovali, in po svoji končni uporabi. Zato je treba tudi AN in nepomembne snovi in hranila v novih vrstah proizvodov, navedenih v zahtevku, šteti za zadevni proizvod.

2.Kemijske in fizikalne značilnosti ter končna uporaba zadevnega proizvoda in novih vrst proizvodov razen tistih, navedenih v zahtevku

(29)S preiskavo se je tudi preučilo, ali so še druge nove vrste proizvodov razen tistih, navedenih v zahtevku, ki imajo ali bi lahko imele enake osnovne kemijske in fizikalne lastnosti in končno uporabo kot zadevni proizvod in bi torej morale soditi v obseg zadevnega proizvoda.

(30)Kakor je bilo navedeno prej, sta glavni kemični lastnosti, ki določata agronomske značilnosti zadevnega proizvoda, izraženost N in skupna raven N in AN. Tako se je preučilo, ali tudi druga gnojila vsebujejo ali bi lahko vsebovala N, izražen kot dušik v obliki nitratnih ionov in kot dušik v obliki amonijevih ionov, na ravni, ki bi presegala 28 mas % (in bi torej raven AN posledično presegala 80 mas %).

(31)Preiskava je odkrila naslednje nove vrste proizvodov: (1) dvojne soli in mešanice amonijevega sulfata in amonijevega nitrata (trenutno razvrščene v oznako KN 3102 29 00), (2) dvojne soli in mešanice kalcijevega nitrata in amonijevega nitrata (trenutno razvrščene v oznako KN 3102 60 00), (3) dvojne soli in mešanice soli magnezijevih spojin in amonijevega nitrata (trenutno razvrščene v oznako KN 3102 90 00) in (4) gnojila z NPK, NP in NK, katerih delež P, K ali PK presega delež, določen v zahtevku (5 %), ne pa tudi zgornje meje, ki je kemično možna pri deležu N nad 28 % (glej uvodno izjavo 24). Ta seznam ni izčrpen.

(32)V zvezi z njihovo končno uporabo je bilo ugotovljeno, da so zaradi svoje kemijske sestave in agronomskih lastnosti primerne za enako uporabo kot zadevni proizvod, kolikor vsebujejo zadostni delež N, tj. delež, ki presega 28 mas % (in imajo posledično delež AN, ki presega 80 mas %).

(33)Tako je bilo sklenjeno, da so zadevni proizvod in druge nove vrste proizvodov razen tistih, navedenih v zahtevku, enaki po svojem deležu AN - kolikor presega 80 mas % –, po nepomembnih snoveh in hranilih, ki jih morebiti vsebujejo, in po svoji končni uporabi. Zato je treba tudi AN in nepomembne snovi in hranila v drugih novih vrstah proizvoda razen tistih, navedenih v zahtevku, šteti za zadevni proizvod.

(34)Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je neupravičeno v zahtevek vključiti gnojila, ki niso bila označena kot sporna. V zvezi s tem se opozarja, da je ta preiskava želela zajeti vse nove vrste proizvodov, ki jih je treba šteti za zadevni proizvod, saj imajo pravzaprav enake osnovne fizikalne in kemijske značilnosti in enako osnovno uporabo. Tako so bile v obvestilu o začetku „nove vrste proizvodov“ navedene brez podrobnejše opredelitve njihove kemijske sestave z namenom, da se na podlagi objektivnih meril preuči, ali je treba zajeti nove vrste proizvodov in katere med njimi. Štelo se je torej, da lahko preiskava in ta uredba zajameta vse vrste gnojil, ki vsebujejo zadevni proizvod, in njihovo tarifno uvrstitev. Zato je bilo treba trditev zavreči.

3.Sklepi

(35)Glede na zgornje ugotovitve je bilo sklenjeno, da je treba vse nove vrste proizvodov šteti za zadevni proizvod izključno glede na njihov delež AN - kolikor ta presega 80 mas % - skupaj z nepomembnimi snovmi in hranili, ne pa glede na primarna hranila P in K. Da bi se obstoječi ukrepi uporabili samo za zadevni proizvod, ki ga vsebujejo vse nove vrste proizvodov, se torej zdi utemeljena sorazmerna uporaba obstoječih ukrepov.

(36)V zvezi s tem velja, da je treba pri uvozu sestavljenih gnojil 12 iz amonijevega nitrata, pri katerih delež dušika presega 28 mas %, obstoječe ukrepe uporabiti sorazmerno njihovemu deležu AN in drugih nepomembnih snovi in hranil. Za poenostavitev carinskega postopka in uporabe ustreznih stopenj dajatev glede na delež zadevnega proizvoda, ki ga vsebuje sestavljeno gnojilo, so bile vzpostavljene stopnje dajatev v 4 razponih, od katerih vsaka ustreza posamezni skupini sestavljenih gnojil, ki vsebujejo: prva manj kot 3 mas % P in/ali K, druga 3 mas % ali več, vendar manj kot 6 mas % P in/ali K, tretja 6 mas % ali več, vendar manj kot 9 mas % P in/ali K in četrta 9 mas % ali več, vendar ne več kot 12 mas % P in/ali K.

(37)Sklenjeno je bilo tudi, da je treba pojasniti poimenovanje zadevnega proizvoda iz operativnega dela prvotnih uredb: besedno zvezo „amonijev nitrat“ je treba nadomestiti s „trdna gnojila z deležem amonijevega nitrata nad 80 mas %“ ter tako priznati, da je več gnojil z deležem AN, ki presega 80 mas %, in deležem N, izraženim v obliki nitratnih ionov in amonijevih ionov, ki presega 28 mas %, in preprečiti zamenjevanje zadevnega proizvoda z njegovo glavno sestavino (AN).

(38)Več zainteresiranih strank je nasprotovalo temu, da bi se, kot so navedle, uporaba obstoječih ukrepov razširila na druge proizvode razen zadevnega proizvoda. Opozarja se, da zgornji sklepi ne predvidevajo razširitve uporabe obstoječih ukrepov v celoti na nove vrste proizvodov, ampak zgolj njihovo sorazmerno uporabo za zadevni proizvod, vsebovan v novih vrstah proizvodov –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.Člen 1.1 Uredbe (ES) št. 658/2002 se nadomesti z naslednjim:

„1.    „Uvede se dokončna protidampinška dajatev za uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas %, iz oznak KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 ter s poreklom iz Rusije.“

2.Člen 1.1 Uredbe (ES) št. 132/2001 se nadomesti z naslednjim:

„1.    „Uvede se dokončna protidampinška dajatev za uvoz trdnih gnojil z deležem amonijevega nitrata, ki presega 80 mas %, iz oznak KN 3102 30 90, 3102 40 90, ex 3102 29 00, ex 3102 60 00, ex 3102 90 00, ex 3105 10 00, ex 3105 20 10, ex 3105 51 00, ex 3105 59 00 in ex 3105 90 91 ter s poreklom iz Ukrajine.“

3.Člen 1.2 Uredbe (ES) št. 658/2002 se nadomesti z naslednjim:

„2.    Stopnja dokončne protidampinške dajatve je določena z zneskom v EUR na tono, kot je prikazano spodaj.

4.Člen 1.2 Uredbe (ES) št. 132/2001 se nadomesti z naslednjim:

„2.    Stopnja dokončne protidampinške dajatve je določena z zneskom v EUR na tono, kot je prikazano spodaj:

Člen 2

Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, […]

(1) UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 461/2004 (UL L 77, 13.3.2004, str. 12).

(2) UL L 198, 23.8.1995, str. 1.

(3) UL L 93, 26.3.1998, str. 1.

(4) UL L 102, 18.4.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 993/2004 (UL 182, 19.5.2004, str. 28).

(5) UL L 23, 25.1.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 993/2004 (UL 182, 19.5.2004, str. 28).

(6) Glede opredelitve „sekundarnih hranil“ in „mikrohranil“ glej uvodno izjavo 19 te uredbe in člena 2(c) in 2(d) Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).

(7) UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(8) Atomska teža N je 14,0067, H - vodika - je 1,00794 in O - kisika - je 15,9994. Skupna teža AN je torej 80,04, od tega N predstavlja 28,01. Razmerje med AN in N ustreza 2,86.

(9) Glej uvodno izjavo 19 te uredbe in opredelitev v členu 2(b) Uredbe o gnojilih.

(10) Glej uvodno izjavo 19 te uredbe in opredelitev v členu 2(j) Uredbe o gnojilih.

(11) Glej uvodno izjavo 19 te uredbe in opredelitev v členu 2(b) Uredbe o gnojilih.

(12) Skladno z opredelitvijo v členu 2(j) Uredbe o gnojilih.