52005IP0077

P6_TA(2005)0077

Smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju

Resolucija Evropskega parlamenta o znanosti in tehnologiji — smernice za prihodnjo politiko Evropske unije za podporo raziskovanju (2004/2150(INI))

Evropski parlament,

- ob upoštevanju sporočila Komisije Znanost in tehnologija, ključna pojma za prihodnost Evrope — Usmeritve politike za podpiranje raziskovanja v Uniji (KOM(2004)0353),

- ob upoštevanju sklepov predsedstva o prihodnji politiki Evropske unije za spodbujanje raziskav, podprtih s strani velike večine delegacij na zasedanju Sveta o konkurenčnosti z dne 25. in 26. novembra 2004 [1],

- ob upoštevanju Sklepa št. 1513/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o šestem okvirnem programu Evropske skupnosti na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti, ki prispeva k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in k inovacijam (2002-2006) [2],

- ob upoštevanju akcijskega načrta Komisije za povečanje vlaganj v raziskave: akcijski načrt za Evropo (KOM(2003)0226),

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. novembra 2003 o vlaganjih v raziskave: akcijski načrt za Evropo [3],

- ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. aprila 2004 o Mednarodni konferenci za obnovljivo energijo (v Bonnu, junija 2004) [4], v kateri poudarja potrebo po večji podpori razvoja in raziskav ter inovacij na področju obnovljive energije in po podpori razširjanja in spodbujanja rezultatov v vseh sektorjih družbe,

- ob upoštevanju sporočil Komisije o ženskah in znanosti, vlogi univerz v Evropi znanja, o strategiji mobilnosti znotraj Evropskega raziskovalnega prostora in o poklicni poti evropskih raziskovalcev, osnovnih raziskavah, nanotehnologiji, o raziskavah na področju varnosti in o regionalni razsežnosti Evropskega raziskovalnega prostora (KOM(1999)0076, KOM(2003)0058, KOM(2001)0331, KOM(2003)0436, KOM(2004)0009, KOM(2004)0338, KOM(2004)0590, KOM(2001)0549),

- ob upoštevanju sporočil Komisije o finančnem načrtu Unije za obdobje 2007 do 2013 (KOM(2004) 0101, KOM(2004)0487),

- ob upoštevanju poročila, ki ga je pripravil strokovni odbor Evropskega raziskovalnega sveta pod predsedstvom Federica Mayorja [5],

- ob upoštevanju poročila Ocena učinkovitosti novih instrumentov šestega okvirnega programa, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod predsedstvom profesorja Ramona Marimona [6],

- ob upoštevanju poročila o Lizbonski strategiji, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov pod predsedstvom Wima Koka [7],

- ob upoštevanju poročila o petletni oceni raziskav in tehnološkega razvoja (RTR) na področju tehnologij informacijske družbe, ki ga je sestavil odbor pod predsedstvom J. M. Gaga [8],

- ob upoštevanju sporočila Komisije o izzivih za evropsko informacijsko družbo po letu 2005 (KOM(2004)0757),

- ob upoštevanju akcijskega načrta za okoljsko tehnologijo, ki ugotavlja, da je vlaganje v raziskovanje iz javnih in zasebnih virov ključnega pomena za gospodarstvo EU, vključno z ekološkimi industrijami (KOM(2004)0038),

- ob upoštevanju sporočila Komisije o deležu obnovljive energije v EU, v katerem sprejema, da je nujno ... pospešiti stopnjo javne podpore za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitev obnovljivih virov ... v Evropi (KOM(2004)0366),

- ob upoštevanju predlogov Komisije za direktivo in dve priporočili o dovoljenju državljanom tretjih držav za izvajanje znanstvenega raziskovanja v Evropski skupnosti (KOM(2004)0178),

- ob upoštevanju poročila, ki ga je sestavila medresorska skupina Komisije za tehnološke platforme [9],

- ob upoštevanju pripravljalnih del v smeri nove različice akcijskega načrta o inovacijah in stalnih posvetovanj z namenom vzpostavitve okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost,

- ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

- ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0046/2005),

A. ker je napredek pri vzpostavitvi Evropskega raziskovalnega prostora (ERP) prvi korak izvajanja Lizbonske strategije, vključno s šestim okvirnim programom in drugimi pobudami na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti, ki je raziskovanju dal nov zagon in opredelil nove instrumente za vzpostavitev ERP,

B. ker je Komisija delovala dosledno in raziskavam ter inovacijam v svojih predlogih za nov finančni načrt EU dala prednostni pomen in tudi predlagala podvojitev proračuna za sedmi okvirni program; nekatere države članice, ki so neto plačnice, so pozvale, da se proračun Skupnosti ne zmanjša za več kot 1 % BDP Unije in da mora biti finančni načrt za 2007-2013 skladen s predlogom Komisije za podvojitev proračuna sedmega okvirnega programa,

C. ker je v Kokovem poročilu ugotovljeno, da so vse večja privlačnost Evrope za raziskovalce in znanstvenike ter raziskave in razvoj označeni za prednostno področje na področju politik, kjer so potrebni nujni ukrepi, in predstavljajo ključne zahteve za doseganje lizbonskih ciljev, prav tako pa je ugotovljena potreba po sprejetju celostnega pristopa za zagotavljanje razvoja in vpeljevanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij,

D. ker Marimonovo poročilo podpira instrumente šestega okvirnega programa in poudarja potrebo po kontinuiteti pri načrtovanju raziskovalnih programov, pa tudi predlaga vrsto popravljanih ukrepov,

E. ker posebno poročilo Računskega sodišča št. 1/2004 o upravljanju posrednih dejavnosti raziskav in tehnološkega razvoja, določenih v petem okvirnem programu, opozarja, da so pravila za sodelovanje v evropskih okvirnih programih raziskav in tehnološkega razvoja preveč zapletena, kar predstavlja resne težave, zlasti za manjše organizacije s slabše razvitimi upravnimi strukturami,

F. ker so osnovne raziskave ključnega pomena za uspešno inovativnost in dolgoročno konkurenčnost Evropske Unije ter ker na evropski ravni že dve leti poteka obsežna razprava o potrebi po organizaciji (Evropski raziskovalni svet), ki bi podprla na evropski ravni osnovne raziskave na vseh znanstvenih področjih, ki uživajo znanstveno avtonomijo

G. ker je ocenjeno, da EU za dosego cilja, s katerim želi 3 % BDP vložiti v raziskave in razvoj, potrebuje 700000 novih, ustrezno usposobljenih raziskovalcev do leta 2010, pri tem pa ima program Marie Curie zlasti pomembno vlogo pri podpiranju raziskovalcev,

H. ker komunikacijska omrežja visoke hitrosti in visoke zmogljivosti ter druga orodja in infrastrukture informacijske in komunikacijske tehnologije spreminjajo način sporazumevanja, sodelovanja in inovativnost raziskovalcev, zato je treba zagotoviti stalno in zadostno podporo Skupnosti za raziskovalne omrežne infrastrukture v okviru projekta GEANT,

I. ker je treba izboljšati okvirne pogoje za zasebne raziskave, saj bi moralo za dosego cilja 3 % deleža dve tretjini vlaganj v raziskave priti iz poslovnega sektorja,

J. ker je treba med mladimi vzbuditi novo zanimanje za znanost in spodbujati poklicno pot na znanstvenem področju ter pri tem posebno pozornost nameniti udeležbi žensk,

K. ker je mobilnost raziskovalcev v EU kot tudi mobilnost med EU in tretjimi državami, javnimi in zasebnimi raziskovalnimi centri, univerzami in industrijo ter med različnimi poslovnimi sektorji bistvena za pridobitev novega znanja, inovativnosti in trajnostnega razvoja,

L. ker imajo nizko in srednje tehnološko razvita mala in mikro podjetja, vključno s tradicionalnimi podjetji, veliko skritega potenciala za inovativnost, prenos tehnologije ter raziskove in razvoj, ki doslej še ni bil dovolj izkoriščen, vendar pa ga je treba spodbujati v skladu z duhom in smernicami Evropske listine o malih podjetjih,

M. ker si je treba prizadevati za boljše povezave med svetom raziskav in industrijo, zlasti malimi in srednje velikimi podjetji, posebej s podpiranjem lokalnih omrežij, ki povezujejo poslovno skupnost z akademskimi ustanovami; trenutno poteka poglobljena razprava o vzpostavitvi evropskih tehnoloških pobud; izvajanje patenta Skupnosti je pogoj, ki mora biti izpolnjen pred doseganjem uspešne evropske raziskovalne politike,

N. ker si je treba prizadevati za učinkovitejšo politiko na področju raziskav in inovativnosti z razmislekom o tem, da se postavi na stran politike, kot je uresničevanje notranjega trga, in za vzpostavitev režima intelektualne lastnine, ki ustvarja ravnovesje med varstvom in konkurenčnostjo, omogoča boljši dostop za mala in srednje velika podjetja ter v javnem in zasebnem sektorju spodbuja vlaganja v nove tehnologije in vsebine,

O. ker se težave konkurenčnosti v evropskem gospodarstvu pojavljajo delno zaradi nesoglasja med generacijo znanstvenega znanja (ki je znotraj EU prisotna v izobilju) in nezadostno sposobnostjo pretvarjanja tega znanja v inovacije, zlasti v proizvodnjo; vključenost industrije v dodeljevanje prednosti za finančno podporo lahko te razmere popravi, zato si je treba v sedmem okvirnem programu prizadevati za vključevanje industrije in izboljšanje položaja malih in srednje velikih podjetij,

P. ker je z namenom zaustavitve sedanje marginalizacije malih in srednje velikih podjetij priporočljivo raziskati nove, posebej oblikovane načine podpiranja njihove vloge pri inovacijah, vključno s:

- poenostavljenimi pravili financiranja in upravljanja, zlasti za manjše dejavnosti enkratnega financiranja in ocenjevanja na koncu,

- podporo za tematske regionalne skupke in njihovo delovanje v evropskih omrežjih, ki je namenjena potrebi, da največji del dodeljenih sredstev dejansko doseže inovativna mala in srednje velika podjetja (omeji se na delež, ki je dodeljen organizacijam v skupkih/omrežjih),

Q. ker si je treba prizadevati za boljšo usklajenost med proračunom za raziskave, strukturnimi skladi ter vsemi drugimi javnimi in zasebnimi viri financiranja na ravni EU ter regionalni in nacionalni ravni,

Evropa zasluži več

1. poudarja nove pristojnosti na področju raziskav (člen III 248-255), ki so EU dodeljene z Ustavo za Evropo, predvsem v zvezi z vzpostavitvijo Evropskega raziskovalnega prostora; poziva Komisijo, da deluje dosledno v skladu s tem novim pravnim okvirom;

2. poudarja, da imajo raziskave in znanje visok položaj v EU, vendar pa evropske raziskovalne organizacije in podjetja niso dovolj uspešna pri uporabi dobrih zamisli in spoznanj ter pri njihovi pretvorbi v dobičkonosne pobude, ki prispevajo k zaposlovanju; razmere je mogoče izboljšati s prilagajanjem raziskovalnih programov, tako da bodo upoštevali socialne teme in potrebo po tehnoloških inovacijah;

3. podpira širše smernice za prihodnjo politiko EU na področju raziskav, predstavljene v sporočilu Komisije; poudarja, da bo Evropski raziskovalni prostor mogoč le, če bo Unija namenila večji delež sredstev za raziskave z namenom tesnejšega usklajevanja evropskih, nacionalnih in regionalnih politik na področju raziskav, tako v smislu njihovih tem kot financiranja, ter če bodo ta sredstva dodatno namenjena politiki na področju raziskav v državah članicah in med njimi; pričakuje, da bodo Komisija in države članice upoštevale Kokovo poročilo, ki poudarja vlogo raziskav pri doseganju lizbonskih ciljev, saj zagotavlja potrebno politično spodbudo in finančne vire v sedmem okvirnem programu;

4. poziva, da vse države članice in institucije EU z enako odločenostjo, kot je bila prikazana pri prizadevanjih za enotni trg in monetarno unijo, pristopijo k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora; sedmi okvirni program EU mora biti več kot samo še en okvirni program, ampak mora biti znatno obogaten in popravljen, da bi tako pripomogel k doseganju lizbonskih ciljev;

5. meni, da je za pospeševanje konkurenčnosti Evrope treba vložiti več sredstev v raziskave; ob upoštevanju novih pristojnosti EU na področju raziskav ter širitve na 25 in kmalu na več držav članic; poziva, da se odstotek, ki predstavlja proračun okvirnega programa v BDP držav članic EU, vsaj podvoji, državam članicam pa močno priporoča, naj ta minimum upoštevajo pri pogajanjih o novem finančnem načrtu; poziva Komisijo, da načrt sedmega okvirnega programa uskladi s predlogom finančnega načrta za obdobje 2007-2013 in da zagovarja predlog o določitvi proračuna EU nad 1 % BDP;

6. poziva tiste države članice, ki so upravičene do sredstev strukturnih skladov, da znaten del teh sredstev uporabijo za odpravo prikrajšanosti na področju raziskav;

7. poziva države članice, da si po najboljših močeh prizadevajo za doseganje nacionalnih ciljev za naložbe v razvoj in raziskave, ki so si jih zastavile na Evropskem svetu v Barceloni; meni, da bi morale naložbe v razvoj in raziskave v EU do leta 2010 doseči 3 % BDP in da bi bilo zlasti treba povečati nacionalne javne proračune za razvoj in raziskave na raven, ki je za to potrebna; poziva Komisijo, da spremlja, ali države članice izpolnjujejo svoje obveze, zlasti tiste, ki so pod evropskim povprečjem;

8. poudarja potrebo po sodelovanju regij in regionalnih organov pri povečevanju naložb v raziskave in inovacije, zlasti z izvajanjem regionalnih strategij na področju raziskav in inovacij v okviru cilja 3 % (Evropski svet v Barceloni marca 2002), poziva k upoštevanju regionalne razsežnosti raziskav pri opredeljevanju dejavnosti, ki spadajo v okvir sedmega okvirnega programa, ter poziva države članice, da odpravijo ovire, ki še vedno obstajajo pri sodelovanju sosednjih regij ali več držav na področju raziskav in inovacij, ter tako doprinesejo k resničnemu Evropskemu raziskovalnemu prostoru;

9. poudarja pomembnost razvojnih centrov odličnosti na evropskih univerzah na različnih področjih znanosti in razvoja; meni, da je to mogoče doseči z zvišanjem sredstev iz javnih skladov držav članic in EU ter z dodatnimi sredstvi EU za študente na univerzah, ki so privlačne za državljane drugih držav članic;

10. poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da finančna sredstva EU za raziskave ne nadomestijo nacionalnega financiranja, ampak da se z obema oblikama financiranja poveča skupno financiranje; ugotavlja, da v državah članicah trenutno obstaja več raziskovalnih projektov, ki so pomembni na nacionalni ravni in ki ne izpolnjujejo nujno pogojev za financiranje iz sredstev EU;

11. meni, da bi lahko sedmi okvirni program uporabili za reševanje evropskega paradoksa, po katerem sta kakovost in količina evropskih javnih raziskav v splošnem izjemni, prenos rezultatov raziskav na ekonomsko upravičene izdelke in storitve pa zaostaja za ZDA in Japonsko;

12. poziva k sočasnosti trajanja okvirnega programa z obdobjem finančnega načrta, če in kadar bo finančni načrt določen vsakih pet let hkrati z vsakim parlamentarnim mandatom, zaradi boljše usklajenosti dejavnosti načrtovanja Komisije; predvideti je treba program, vključno z vmesnim pregledom, ki bo omogočil prilagoditev ciljev, kadar in če bo to potrebno, skupaj s postopki, ki omogočajo Evropskemu parlamentu, da predloži mnenje o teh prilagoditvah;

13. je prepričan o potrebi po kontinuiteti med šestim in sedmim okvirnim programom, hkrati pa pozdravlja predloge izboljšav v Marimonovem poročilu, zlasti tiste o potrebi po enostavnejših in jasnejših upravnih postopkih, vključno z jasnejšimi in bolj namenskimi javnimi razpisi, manjšim številom različnih vzorcev pogodb, uvedbo poenostavljenega stroškovnega sistema in potrebo po prosti določitvi kritične mase; meni, da bi moral biti dvostopenjski postopek ocenjevanja splošno razširjen, saj bi se s tem izboljšala učinkovitost in zmanjšali stroški za udeležence, zlasti mala in srednje velika podjetja ter lokalne organe;

14. priporoča, da preglednost proračuna zahteva natančno poročanje o deležu financiranja, ki je namenjen različnim tipom udeležencev, vključno z boljšim razlikovanjem velikosti podjetij;

15. meni, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje na področju raziskav, predvsem s sosednimi državami EU, kot so sredozemske in balkanske države, Rusija ter nove neodvisne države v okviru evropske sosedske politike in znotraj pristopnih pogajanj, ter tudi z državami AKP;

16. meni, da je za sedmi okvirni program potrebna stalna presoja znanstvene kakovosti rezultatov ter, da bi moral program skladno prilagajati svoje teme in postopke;

17. opozarja, da več konkurentov EU zagotavlja večjo javno podporo dolgoročnim razvojnim projektom kot EU; izraža zaskrbljenost zaradi možnosti, da lahko pravila EU o državni pomoči preprečijo izvajanje takšnih dolgoročnih raziskav; izraža zaskrbljenost, da se lahko dolgoročno gledano zmanjša konkurenčnost EU, če ne bodo dolgoročne raziskave in osnovne raziskave ustrezno financirane; poziva Komisijo, da nemudoma pregleda sedanja pravila, ki urejajo državne pomoči, v primerih, kjer je možna gospodarska korist raziskovalnih projektov samo dolgoročna;

18. trdi, da morajo regije sodelovati pri naložbenih prizadevanjih, če se želi doseči cilj 3 %, zastavljen na vrhu Evropskega sveta v Barceloni leta 2002; pozdravlja dejstvo, da so vzpostavljene regionalne strategije na področju raziskav in inovacij, ki omogočajo doseganje tega cilja, in upa, da se jih bo spodbujalo; poziva, da se pri določanju dejavnosti, ki potekajo v okviru sedmega okvirnega programa, upošteva regionalne razsežnosti raziskav;

Osnovne raziskave in Evropski raziskovalni svet

19. poziva k hitri vzpostavitvi Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) v skladu s predlogom Komisije kot odgovor na vse pogostejšo zahtevo evropske znanstvene skupnosti in v skladu s pobudami, vključenimi v Mayorjevem in Kokovem poročilu, vendar poziva Komisijo, da bolje oceni ta organ ter obstoječe organe (Skupno raziskovalno središče, Generalni direktorat za raziskave in druge), da bi preprečila prekrivanje;

20. trdno verjame, da bi moral ERS podpreti osnovne raziskave na vseh znanstvenih področjih na evropski ravni na podlagi znanstvene odličnosti in prispevati evropsko dodano vrednost s konkurenčnostjo in spodbujanjem ustvarjalnosti na najvišji ravni po vsej Evropi;

21. meni, da je bistveno, da je ERS ustrezno financiran, neodvisen z vidika znanstvene presoje, finančno odgovoren pred subjekti, ki mu zagotovijo sredstva, vendar avtonomen v svojem delovanju in izbiri raziskovalnih projektov; poziva Komisijo, da zagotovi sistem dodatnih finančnih ukrepov, potrebnih za uresničevanje ERS v okviru proračuna sedmega okvirnega programa z namensko rezervacijo sredstev za upravo; meni, da se financiranje nacionalnih programov ne sme zmanjšati zaradi evropske podpore in izrecno priporoča, da ERS ne poveča birokracije in upočasni ocenjevanje predlogov;

22. predlaga, da ERS vodita upravni in znanstveni odbor, sestavljen iz evropskih strokovnjakov z različnih področij znanosti ter predstavniki iz poslovnega in industrijskega področja, npr. s vključitvijo tehnoloških platform; vzpostaviti je treba svetovno mrežo izvedencev za namene ocenjevanja predlogov; pri sestavi vodstva in mreže izvedencev je treba upoštevati načelo enakosti spolov; izbirna merila za upravni in znanstveni odbor morajo temeljiti na odličnosti ter strokovnem znanju in izkušnjah, da bi se ohranila preglednost in zagotovilo kar največje spoštovanje ERS; predlaga, da ERS deluje znanstveno neodvisno, pri tem pa je odgovoren organom, ki ga financirajo; meni, da je treba ERS po kratkem prehodnem obdobju vzpostaviti v skladu s členom 171 Pogodbe ES; meni, da je treba pri pravilih o udeležbi sedmega okvirnega programa upoštevati to smernico;

Človeški viri

23. poziva evropske institucije in države članice, da si za prednostno nalogo zadajo spodbujanje dostopa žensk in njihovo poklicno napredovanje na področju znanosti tudi s spodbujevalnimi ukrepi; predlaga sprožitev evropskih pobud za odstranitev kulturnih stereotipov in ovir, ki ženske odvrnejo od znanstvenega izobraževanja;

24. spodbuja države članice, da ponovno ocenijo izobraževalne sisteme z namenom večje uporabe znanosti v šolah in na univerzah ter za podporo študentom, ki nameravajo opravljati poklicno pot na tem področju;

25. meni, da se mora uspešen program Marie Curie, ki so ga pozdravili tudi prijavljani nanj, nadaljevati z obstoječimi sredstvi in zagotoviti, da se bodo najboljši mednarodni znanstveniki, tudi iz mlajše generacije, odločali za evropsko raziskovalno delo; ugotavlja uspeh dejavnosti programa Marie Curie in priporoča znatno povečanje sredstev zanje;

26. je trdno prepričan, da je treba tako na ravni držav članic kot EU ustvariti pogoje za izboljšanje mobilnosti raziskovalcev na vseh stopnjah poklicne poti in s tem mobilnost spremeniti v množični pojav, tako akademskih delavcev kot tudi profesorjev, vključno z obojestransko mobilnostjo med industrijo, univerzami in raziskovalnimi središči ter med različnimi gospodarskimi sektorji; meni, da je uskladitev poklicne poti raziskovalcev in delovnih pogojev na ravni EU odločilni korak k vzpostavitvi mobilnosti raziskovalcev kot stebra Evropskega raziskovalnega prostora; v zvezi s tem bi bilo vzpostavljanje jasnih skupnih standardov na ravni EU za dostop do akademskih poklicnih poti in tako dodeljevanje evropskega usposabljanja velika izboljšava, ki bi omogočila zaposlitev raziskovalcev na univerzah in v raziskovalnih sistemih v državah članicah;

27. poziva k medsebojnemu priznavanju doktorskih diplom s strani držav članic za odstranitev ovir mobilnosti raziskovalcev in znanstvenikov in za utrditev edinstvenega evropskega raziskovalnega prostora v EU;

28. poudarja, da je zagotavljanje raziskovalnih zgradb, objektov in infrastrukture svetovnih razsežnosti osnovni pogoj za zanimanje najboljših svetovnih raziskovalcev za evropska znanstvena in raziskovalna središča ter za doseganje svetovne odličnosti na področju znanosti, in zato podpira predlog Komisije za dodelitev sredstev v ta namen; poziva k vplivnejši vlogi Strateškega evropskega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI) pri vzpostavljanju evropske infrastrukturne politike;

29. zahteva od evropskih univerz, raziskovalnih ustanov in podjetij, usmerjenih v raziskovanje, da ublažijo strukture poslovnih poti in hierarhijo za zagotavljanje spodbud mladim in najbolj inovativnim znanstvenikom, vključno z dostopom do velikih finančnih nagrad v obliki samostojnega razvoja in drugih bogatih nadomestil;

Prenos tehnologije

30. verjame, da tehnološke inovacije, tj. preoblikovanje znanosti visoke kakovosti v gospodarsko dodano vrednost, potrebujejo posebno pozornost v sedmem okvirnem programu; meni, da je usklajevanje evropske raziskovalne politike z ustrezno podjetniško in industrijsko politiko bistvenega pomena;

31. pozdravlja predlog evropskih tehnoloških platform in skupnih tehnoloških pobud kot orodja za izvajanje strateških raziskovanj in razvojnih programov na posebnih področjih tehnologije; poudarja pomen tehnoloških platform kot pomembnih mehanizmov za povezovanje industrije, raziskovalnih organizacij, lokalnih institucij in drugih zainteresiranih strani ter potrebo po ukrepih za olajšanje udeležbe malih in srednje velikih podjetij;

32. verjame, da mora biti za zagotavljanje skladnosti raziskovanje povezano s prednostnimi nalogami politike;

33. močno priporoča, da se povečajo sredstev za instrumente, kot so STREP (ciljni raziskovalni projekti), kooperativno raziskovanje (prej CRAFT) in kolektivno raziskovanje, namenjene zlasti malim in srednje velikim podjetjem in za njihovo dostopnost, da so merila za vključitev projektov bolj prilagodljiva, projektom pa se omogoči večja in pravičnejša možnostjo za uspeh; spodbuja države članice k sprejetju fiskalnih in drugih pobud za pospeševanje industrijske inovativnosti, skupaj s povezavami z EUREKO, zlasti v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji; priporoča dodelitev subvencij malim in srednje velikim podjetjem za pridobivanje licenc patentov; poziva Komisijo, da preuči možnost dodelitve deleža vsakega tematskega proračuna za določen znesek podpore mikro in malim podjetjem kot naložbo z majhnim tveganjem, za katero velja poenostavljen izbirni postopek in minimalno upravljanje;

34. poziva Komisijo, da podpre razvoj tehničnih platform in socialno podprtih raziskovalnih platform za razvoj socialno podprtih raziskovalnih konzorcijev okoli velikih izzivov na socialnem področju v Evropi, tj. skupnih demografskih sprememb v Evropi in izzivov na področju okolja;

35. podpira usmerjanje uradništva v tem programu, zlasti v povezavi z malimi in srednje velikimi podjetji;

36. v interesu spodbujanja inovacij poziva k vnaprej določenemu, bistvenemu deležu sredstev za skupne raziskave, ki sestavljajo najpomembnejši del sedmega okvirnega programa, z namenom sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji in raziskovalnimi ustanovami;

37. poziva evropske institucije in države članice, tudi z vključitvijo lokalnih in regionalnih oblasti ter drugih primernih institucij, k vzpostavitvi regionalnih tehnoloških inkubatorjev ter preko javnih finančnih instrumentov (EIB, strukturni skladi, regionalni skladi) k spodbujanju uporabe zasebnega rizičnega kapitala (učinek finančnega vzvoda) za ustanavljanje regionalnih skladov rizičnega kapitala (predvsem skladov tveganega kapitala), ki so, glede na to, da so kot javno-zasebni skladi upravljani ob tesnem sodelovanju s tehnološkimi inkubatorji, pomemben predpogoj za učinkovito financiranje novih projektov visoke tehnologije, ki si jih zamislijo novi podjetniki;

38. poziva Komisijo, da nameni posebno pozornost položaju industrijskih raziskav, ker te raziskave utemeljujejo velik del vseh sredstev, porabljenih za raziskave;

39. poziva Komisijo, da predlaga določbe o vzpostavitvi sistema za hitro odčitavanje za mala in srednje velika podjetja, ki bi jim omogočil hitro oceno verjetnosti financiranja raziskovalnih projektov;

40. močno priporoča, da mora okvirni program spodbujati oblikovanje znanstvenih skupin in regionalnih omrežij z udeležbo malih in srednje velikih podjetij in podpirati obstoječe pobude v državah članicah;

41. meni, da je treba določiti učinkovitejšo in bolj usklajeno uporabo drugih mehanizmov financiranja in podpornih mehanizmov (EIB, strukturni skladi, javni nacionalni in zasebni skladi ter EUREKA) za spodbujanje raziskav in razvoja ter inovacij; zato predlaga, da države članice v sodelovanju z regijami ustvarijo povezave med nacionalnimi izvedbenimi programi za cilj 2 strukturne politike in projekti, v zvezi s katerimi je zaprošeno za financiranje v okviru okvirnega programa;

42. poziva Komisijo, da pri predstavitvi sedmega okvirnega programa objasni pojem evropske dodane vrednosti ter zlasti nakaže področja raziskav, katerih cilji bi morali biti jasni vsem v državah članicah in ki so lahko doseženi predvsem preko skupnih evropskih projektov;

43. strinja se s krepitvijo sodelovanja med nacionalnimi raziskovalnimi programi; poziva Komisijo, da prevzame pobude v skladu s členom 169 Pogodbe ES;

44. poziva Komisijo, da sklene dogovore z industrijo in tako spodbudi raziskave na strateških področjih;

Tematske prednostne naloge

45. meni, da mora opredelitev tematskih prednostnih nalog sedmega okvirnega programa, ki bo vključena v sklep Evropskega parlamenta in Sveta o sedmem okvirnem programu, odražati strateške prednostne naloge Lizbonske strategije; biti mora tudi rezultat aktivne razprave med evropskimi, nacionalnimi in regionalnimi institucijami, znanstveno skupnostjo in interesne skupine civilne družbe, vključno s poslovnim sektorjem;

46. meni, da mora sedmi okvirni program zaradi kontinuitete nadaljevati s področji raziskav iz šestega okvirnega programa; vendar je treba prednost nameniti ključnim znanstvenim in tehnološkim področjem, ki imajo odločilno vlogo pri povečanju evropske konkurenčnosti, ustvarjanju novih delovnih mest in izboljšanju blaginje državljanov; se strinja z vključitvijo vesoljskih raziskav in relativno novega področja raziskav varnosti ter meni, da bi moral sedmi okvirni program ustrezno podpreti tudi raziskave na področju:

a) znanosti o življenju (vključno z biotehnologijo, nevrologijo, preventivno medicino in javnim zdravjem),

b) vseh obstoječih in prihodnjih energetskih virov brez emisij CO2 (zlasti obnovljivih virov energije in učinkovite izrabe energije),

c) informacijske in komunikacijske tehnologije,

d) nanotehnologije, novih materialov in proizvodnih procesov,

e) kemije;

47. verjame, da je za spopadanje z vedno večjimi okoljskimi nevarnostmi po svetu nepogrešljivo, da evropska raziskovalna politika aktivnejše podpira raziskave in razvoj na področju naravnih nesreč;

48. meni, da bi morala EU zagotoviti financiranje trenutno premalo financiranih raziskav o boleznih, ki vplivajo na državljane držav v razvoju;

49. meni, da mora sedmi okvirni program podpirati raziskave in razvoj tudi na izredno inovativnih področjih znanstvenih disciplin in gospodarskih sektorjev, ki počasneje rastejo;

50. poudarja potrebo, da Evropska unija sprejme posebne ukrepe in tako znanost približa državljanu, na primer z začenjanjem javnih razprav o pomembnih znanstvenih in tehnoloških vprašanjih, kar se mora odražati v evropski razvojni politiki in v prihodnjem okvirnem programu;

51. poziva Komisijo, da izkaže ustrezno skrb za zaščito živali, najprej s podpiranjem alternativ za poskuse na živalih in nato z zmanjševanjem števila poskusov na živalih na najnižjo možno raven pri projektih, ki jih financira;

52. meni, da je treba več pozornosti v okvirnem programu nameniti interdisciplinarnim raziskavam ter tako zagotoviti nove spodbude in zasnove idej;

***

53. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk.

[1] Svet Evropske unije, 26.11.2004 — 14687/04 (Tisk: 323).

[2] UL L 232, 29.8.2002, str. 1.

[3] UL C 87 E, 7.4.2004, str. 60.

[4] UL C 103 E, 29.4.2004, str. 838.

[5] http://www.ercexpertgroup.org/documents/ercexpertgroup_final_report.pdf.

[6] http://www.cordis.lu/fp6/instruments_review/.

[7] http://europa.eu.int/comm/councils/bx20041105/kok_report_en.pdf.

[8] http://europa.eu.int/KOMm/dgs/information_society/evaluation/pdf/5_y_a/ist_5ya_final_140105.pdf.

[9] ftp://ftp.cordis.lu/pub/technology-platforms/docs/tp_report_defweb_en.pdf.

--------------------------------------------------