52005DC0573

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.11.2005

KOM(2005) 573 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

VPLIV PRISTOPA BOLGARIJEIN ROMUNIJE NA ČLOVEŠKE VIRE KOMISIJE

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

VPLIV PRISTOPA BOLGARIJEIN ROMUNIJE NA ČLOVEŠKE VIRE KOMISIJE

UVOD

Dne 13. aprila 2005 je Evropski parlament podal svojo privolitev k pristopu Bolgarije in Romunije. Na tej podlagi so 25. aprila 2005 države članice EU ter Bolgarija in Romunija v Luksemburgu podpisale pristopno pogodbo. Če Bolgarija in Romunija ratificirata pristopni pogodbi in pravočasno izpolnita pogoje, potrebne za popolno izvajanje pravnega reda Evropskih skupnosti od prvega dne pristopa, bi bilo pričakovati, da bosta postali članici EU januarja 2007.

Pravzaprav je Komisija 25. oktobra sprejela sporočilo (Celovito poročilo o spremljanju stanja pripravljenosti Bolgarije in Romunije na članstvo v EU), ki se nanaša na „… poročilo o spremljanju, ki ga Komisija namerava predložiti Svetu in Parlamentu aprila/maja 2006“ in poudarja, da „lahko takrat Komisija Svetu priporoči, da odloži pristop Bolgarije ali Romunije do 1. januarja 2008, če obstaja resno tveganje, da je katera koli od navedenih držav očitno nepripravljena, da bi izpolnila zahteve članstva do januarja 2007 na številnih pomembnih področjih. Komisija od Bolgarije in Romunije pričakuje, da bosta do takrat sprejeli vse potrebne korektivne ukrepe, da ne bi prišlo do objave takšnega priporočila.“

Namen tega sporočila je na podlagi ocen potreb oddelkov v skladu z vplivom pristopa teh dveh novih držav članic na dejavnosti Komisije utemeljiti zahtevo Komisije po dodatnih človeških virih. Podaja glavne točke splošnih usmeritev in vpliva širitve na človeške vire po področjih politike in glede na vrsto delovnih mest. To bo ključna sestavina prihodnjih proračunskih predlogov in pomemben del oblikovanja strategije zaposlovanja. Vendar pa ne zajema ciljev zaposlovanja državljanov iz novih držav članic, kar je drugo vprašanje, ki ga bo treba v prihodnosti še obravnavati.

Ocena razširja sporočilo, ki je bilo leta 2002 predloženo za 10 držav članic, ki so pristopile k Uniji maja 2004 (EU-10), na Bolgarijo in Romunijo. Narava in časovni okvir širitve EU z dvema novima članicama sta zelo podobna kot pri zadnji širitvi. Glede na očitne podobnosti, je bila analiza izvedena po isti metodologiji kot v letu 2002, upoštevala pa je tudi pridobljena nova spoznanja iz pristopa 10 držav članic, kakor je dejansko potekal leta 2004. To sporočilo zato potrjuje in posodablja srednjeročne ocene potreb po človeških virih, pripravljene leta 2002, kot jih je zahteval Evropski parlament v svojem sklepu o Letni strategiji politik za leto 2006.

1. NAMEN IN OKVIR SPOROČILA

Izkušnje kažejo, da je zaposlovanje novih članov osebja in njihovo nemoteno vključevanje v oddelke Komisije veliko lažje, če je pripravljeno precej vnaprej. Trden okvir je zagotovljen z opredelitvijo in načrtovanjem obsega zaposlovanja, potrebnega za obdobje po pristopu. Prejšnje sporočilo o pristopu desetih novih držav članic[1] je poudarilo osrednjo vlogo takšnega postopka in njegove uporabnosti za proračunski organ in za Komisijo.

Pri predstavljanju predhodnega predloga proračuna za leto 2006[2] je nova Komisija izrecno potrdila veljavnost analize iz leta 2002 in srednjeročne potrebe po okoli 3 900[3] novih članih osebja do leta 2008, da se bodo lahko izvajale naloge, ki izhajajo iz pristopa teh desetih novih držav članic. Ugotovitve sporočila iz leta 2002 za deset novih držav članic ostajajo veljavne[4].

V zadnjih treh letih od leta 2003 do 2005 je proračunski organ za naloge, povezane s širitvijo, Komisiji odobril 1 980 novih članov osebja (1 480 novih uradnikov in 500 zunanjih članov osebja). Čeprav so začetne okrepitve precejšnje, jih je vendarle premalo, da bi zagotovili pravilno delovanje razširjene EU in polno uporabo politik Komisije ter predpisov in programov Skupnosti. Komisija bo zaradi zaščite nepretrganega poteka vseh rednih dejavnosti, še posebej glavnih skupnih politik, ki so povezane s kohezijo in z enotnim trgom, potrebovala ostanek 3900 FTE (ekvivalentov polnega delovnega časa), da bo lahko izpolnila svoje institucionalne odgovornosti v napovedanem obdobju.

2. OBSEG IZZIVA

2.1. Kaj se pričakuje od Komisije v razširjeni Uniji?

Komisija je kot izvršilno telo Evropske unije odgovorna za upravljanje in izvrševanje proračuna EU ter politik in programov, ki jih odobrita Parlament in Svet. Po širitvi bo morala Komisija upravljati programe, ki so zasnovani v podporo novih držav članic, v glavnem v okviru skupne kmetijske politike, strukturnih ukrepov in notranjih politik.

Komisija bo morala kot varuh pogodb zagotoviti, da se zakonodaja Skupnosti pravilno uporablja v vseh državah članicah. Čeprav so si države kandidatke zelo prizadevale, da bi prevzele svoje prihodnje prihodnje zadolžitve kot države članice, lahko včasih traja še nekaj let, da se upravni in sodni sistemi in zmogljivosti vzpostavijo na ustrezni ravni.

Komisija za pravilno delovanje enotnega trga, javno varnost in zdravje, zaščito okolja, nadzor nad zunanjimi mejami EU in pazljivo upravljanje s sredstvi Skupnosti v razširjeni EU potrebuje dodatne človeške vire, da bi lahko:

- aktivno upravljala politike EU in spremljala njihovo izvajanje v novih državah članicah;

- pomagala novim državam članicam pri pravilni uporabi zakonodaje Skupnosti in sprožila postopek za ugotavljanje kršitev, kadar je to potrebno;

- predlagala in nato izvajala programe Skupnosti za zagotovitev finančne podpore novim državam članicam;

- nadzorovala, ali se načrtovanje programov in poraba pravilno izvajata;

- posredovala in objavila dokumente Skupnosti v dveh novih jezikih.

2.2. Navedene naloge v številkah

Obseg in izzivi naslednje širitve se lahko ocenijo po naslednjih kazalnikih:

- Zaradi dveh novih držav članic se bo število držav članic EU povečalo s 25 na 27 (povečanje za 8 %).

- Zaradi dveh novih uradnih jezikov bo število teh naraslo z 20 na 22 (povečanje za 10 %[5]).

- 30 milijonov dodatnih državljanov pomeni, da bo leta 2007 celotno število prebivalcev EU naraslo z 452 na 482 milijonov (povečanje za 6,6 %).

- BDP na prebivalca, merjen po standardih kupne moči, znaša okoli 30 % povprečja EU-25, kar pomeni, da sta novi državi članici najrevnejši državi pristopnici doslej.

Vpliv te širitve na dejavnosti Komisije bi morali videti glede na prejšnjo širitev kot pristop 12 novih držav članic v krajšem obdobju, kar očitno prinaša nove izzive za institucije Skupnosti, ki se morajo zdaj ukvarjati z 80 % več državami članicami in dvakrat tolikimi jeziki.

3. PREDPOSTAVKE, METODOLOGIJA IN STRATEGIJA

3.1. Predpostavke

Delovni scenarij za ocenjevanje vpliva širitve temelji na naslednjih predpostavkah:

1. Če novi državi ratificirata pristopni pogodbi in pravočasno izpolnita pogoje, potrebne za popolno izvajanje pravnega reda Evropskih skupnosti od prvega dne pristopa, se bosta Evropski uniji pridružili 1. januarja 2007. Če ti pogoji ne bodo izpolnjeni, se bo koledar, predstavljen v tem sporočilu, ustrezno prilagodil. Vendar ocene potreb glede človeških virov ostajajo veljavne neodvisno od končnega datuma pristopa.

2. Dejavnosti so ocenjene ob „običajnem obratovanju“, tj. po koncu vmesnih obdobij in postopnem zaključku dejavnosti in nalog, povezanih s širitvijo, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi, da ostaja obseg zaposlovanja v povezavi z upravljanjem predpristopnih programov in nadzornimi dejavnostmi na popolnoma ustrezni ravni do njihovega zaključka. Časovni razpored potreb po človeških virih se bo razlikoval od enega oddelka do drugega, kar se bo odražalo tudi v letni dodelitvi sredstev[6].

3. Izhodišče za obseg človeških virov po področjih dejavnosti odraža položaj iz leta 2006, ob predpostavki, da ta posebna širitev ne spreminja politik, programov ter sistemov izvajanja. Vendar se je upoštevalo spremembe, ki jih je Komisija že odobrila ali predlagala za prihodnost (npr. izvajalska agencija[7]).

4. Vse vrste človeških virov (delovna mesta iz kadrovskega načrta in zunanje osebje) ter vsi viri financiranja (administrativni proračun ali operativni programi) se obravnavajo enako. Potrebe po zaposlovanju se merijo v ekvivalentih polnega delovnega časa (FTE). Osnovna predpostavka je, da ta širitev ne bo temeljito spremenila razmerja med različnimi vrstami človeških virov na Komisiji. Razčlenitev človeških virov po vrstah in virih financiranja je bila pripravljena na ravni agregacije in bo podrobneje opredeljena v vsakem posameznem proračunskem postopku.

5. Ocena je bila opravljena na neto podlagi, ob upoštevanju obsega za prerazporeditev glede na pričakovani zaključek predpristopnih dejavnosti v tem obdobju (predpristopni programi, pogajanja, odnosi z državami prosilkami).

6. Skupna ocena vključuje 100 članov zunanjega osebja, ki so že bili predvideni v predhodnem predlogu proračuna (PPP) za leto 2006 kot predplačilo za srednjeročne potrebe. Priprave na širitev se morajo začeti leta 2006, da se doseže stanje pripravljenosti. Komisija je v svojem PPP ocenila svoje prednostne potrebe v zvezi s človeškimi viri na 100 članov osebja, ki bodo izvajali bistvene dejavnosti za pripravo na širitev, predvsem na jezikovnem področju. Ti člani osebja se ne štejejo dodatno poleg ocenjenih potreb po širitvi, ampak so del celotnega paketa.

3.2. Metodologija

Ker ta ocena posodablja sporočilo iz leta 2002 za pristop desetih novih držav članic v namen širitve EU z dvema novima članicama, je primerno, da se uporablja ista metodologija.

Potrebe po človeških virih so bile ocenjene na podlagi dejavnosti, ki jih opredeljuje nomenklatura k dejavnostim usmerjenega proračuna (ABB). Za zagotovitev metodičnega in enotnega pregleda pričakovanega razvoja, je bil vsem oddelkom poslan vprašalnik.

Nato je bila opravljena analiza vpliva širitve na dejavnosti, dejavnosti pa so bile ocenjene glede na to, ali se je njihovo število povečalo, ostalo nespremenjeno ali se zmanjšalo. Naslednji korak je bil ocena vpliva na človeške vire. Praviloma so bile spremembe potreb v zvezi s človeškimi viri ocenjene v povezavi s spremembami glavnih dejavnikov, ki določajo delovno obremenitev neke dejavnosti.

Kjer se od leta 2002 dejavnosti, organizacija ali sistem izvajanja niso občutneje spremenili, ali se ne bodo, ter kjer se predpostavlja, da bo vpliv širitve z dvema novima državama članicama sorazmeren s širitvijo desetih novih držav članic, so se rezultati prejšnjega poročila o pristopu desetih novih držav članic ekstrapolirali za širitev z dvema novima državama članicama.

Za zagotavljanje usklajenosti med zahtevami za različne dejavnosti so se proučili odzivi glede na enako obravnavo in primerljivost podatkov z namenom, da se je zagotovilo:

- da so bile številke in njihove navedene utemeljitve skladne;

- da so se ocenjene potrebe različnih oddelkov za podobne dejavnosti obravnavale enako;

- da je bila pokrita samo dodatna delovna obremenitev, ki je izhajala iz širitve;

- da se je obseg za prerazporeditev od predpristopnih dejavnosti ustrezno upošteval.

3.3. Prehodno obdobje za nova službena mesta

Ocena upošteva potrebe oddelka in zmogljivost institucije, da sprejme nove člane osebja. Komisija zato predlaga, da se nova službena mesta vpeljejo postopoma v obdobju treh let glede na dostopnost rezervnih seznamov in na zmogljivosti sprejemanja zadevnih služb. Vendar je večina oddelkov Komisije menila, da je petletno obdobje za nove službe v zvezi z desetimi novimi državami članicami, tj. obdobje, ki so ga narekovale proračunske omejitve in omejitve pri zaposlovanju, predolgo ter da je zaposlovanje zdaj doseglo svojo običajno raven.

To ne določa vnaprej trajanja prehodnega obdobja za zaposlovanje uradnikov iz dveh novih držav članic, za katere Komisija predlaga petletno obdobje. Zato bo Komisija pravočasno določila cilje zaposlovanja za državljane novih držav članic, kar pa je drugo vprašanje.

4. NASTALE POTREBE PO ČLOVEŠKIH VIRIH

4.1. Rezultati pregleda

Oddelki Komisije so po svojih začetnih ocenah izračunali bruto potrebe za dodatno osebje, ki znašajo okoli 1 084 ekvivalentov polnega delovnega časa, in ob koncu predpristopnih dejavnosti pričakovali, da bi sprostili 237 ekvivalentov prostega delovnega časa.

Iz pregleda so izhajale popravljene ocene, ki so izračunale bruto povečanje človeških virov, ki jih bo povzročila razširitev dejavnosti, v višini čez 984 ekvivalentov polnega delovnega časa. Te potrebe se lahko izpolnijo s prerazporeditvijo okoli 98 članov osebja (23 izmed njih se razporedi v okviru posameznih oddelkov) in zaposlitvijo 886 novih članov osebja. Potreba po prerazporeditvi izhaja iz cilja Komisije, da z razumnimi stroški zagotovi kakovostne storitve. Prav tako se predvideva, da se ekvivalent okoli 145 zunanjih članov osebja, ki se ukvarjajo s predpristopnimi instrumenti (in se financirajo na podlagi prejšnjih BA proračunskih postavk) ne bo mogel prerazporediti in bo moral zato biti razrešen. S tem znašajo neto dodatni viri 741 ekvivalentov polnega delovnega časa.

[pic]

V primerjavi s sedanjim stanjem predstavlja 741 ekvivalentov polnega delovnega časa povečanje za okoli 2,5 % glede na vse človeške vire, ki jih zaposluje institucija, kar je pod relativno težo držav pristopnic, kakor so pokazali različni kazalniki, opredeljeni v oddelku 2 sporočila.

4.2. Vrste človeških virov in vir financiranja

Kot je opredeljeno v preglednici 1 spodaj, bi se lahko dodatno osebje okvirno razčlenilo glede na vrsto in vir financiranja na naslednji način:

- 750 delovnih mest v kadrovskih načrtih za operativno osebje (administrativni proračun v okviru sedanjega razdelka 5 finančne perspektive), vključno s 166 delovnimi mesti za jezikoslovce;

- 36 delovnih mest v kadrovskih načrtih za raziskovalce (proračun za materialne stroške);

- dodatne odobritve za okoli 100 članov zunanjega osebja v administrativnem proračunu;

- zmanjšanje odobritev za ekvivalent 145 zunanjih članov osebja, ki se trenutno financirajo iz proračuna za materialne stroške (prejšnje BA postavke predpristopnih instrumentov).

Preglednica 1

Delovna mesta v kadrovskih načrtih | Zunanje osebje (Ekvivalent polnega delovnega časa) |

Administrativni proračun | 750 | 100 | 850 |

Proračun za materialne stroške | 36 | -145 | -109 |

786 | -45 | 741 |

Ta preglednica potrjuje, da bo v skladu s predpostavko, ki utemeljuje predlagano finančno perspektivo, potrebno okoli 850 ekvivalentov polnega delovnega časa, ki se financirajo na podlagi administrativnega proračuna.

4.3. Postopna uvedba 850 novih članov osebja v administrativnem proračunu

Komisija predlaga, da je treba v obdobju treh let postopoma zaposliti nove člane osebja. To bi omogočilo, da se upoštevajo ocene dejanskih potreb oddelkov in zmogljivost institucije, da sprejme nove člane osebja. Okvirni časovni razpored v primeru širitve leta 2007 je razviden iz preglednice 2 spodaj.

Preglednica 2

Leto | Delež dodatnih delovnih mest | Nova delovna mesta iz kadrovskega načrta (administrativni proračun) | Zunanje osebje[8] | Načrtovano osebje skupaj (administrativni proračun) |

2006 | 100 | 100 |

2007 | 33% | 250 | 350 |

2008 | 33% | 250 | 600 |

2009 | 33% | 250 | 850 |

Lahko se izkaže, da bo v časovnem razporedu in letnem deležu prihodnjih zahtev po delovnih mestih iz kadrovskega načrta potrebna določena stopnja fleksibilnosti. Komisija bo podrobnosti svojih letnih zahtevkov za nova delovna mesta navedla kumulativno s 1280 ljudmi, ki jih je treba še zaposliti v zvezi z širitvijo EU z desetimi novimi državami članicami v letih 2007–2008[9], v vsaki Letni strategiji politik in predhodnem predlogu proračuna. Upošteval se bo tudi načrtovani razpored za natečaje.

V vsakem letnem proračunskem postopku je treba natančno uskladiti razčlenitev med delovnimi mesti iz kadrovskega načrta in zunanjim osebjem . A medtem ko je treba pogodbeno osebje, ki je bilo zaposleno leta 2006 za pripravo širitve, postopoma nadomestiti z uradniki, bo Komisija še vedno potrebovala zunanje osebje tudi ob običajni ravni zaposlovanja, zlasti v jezikovnih službah in v predstavništvih v novih državah članicah. Če se bo izkazalo, da je treba na koncu zaposliti manj kot 100 članov zunanjega osebja, bo Komisija zahtevala, da se nekateri člani zunanjega osebja zaposlijo na delovno mesto iz kadrovskega načrta.

4.4. Proračunske posledice za upravne odhodke

Pri običajni ravni delovanja se pričakuje, da bodo skupni stroški tega novega osebja samo za Komisijo[10] znašali okoli 85 milijonov EUR[11] (vključno s stroški s tem povezane infrastrukture). Ta znesek je popolnoma združljiv s finančno perspektivo, ki jo predlaga Komisija. Končni sporazum o dokončni finančni perspektivi mora zagotoviti ta posebni proračun, ki bo dopustil Komisiji, da zaposli potrebno osebje za širitev. Primerno je treba proučiti tudi ustrezne potrebe drugih institucij.

5. VPLIV NA POLITIKE IN DEJAVNOSTI

Analiza, ki jo je izvedla Komisija, da bi ocenila svoje potrebe po človeških virih, dopušča, da se rezultati razčlenijo po „področjih politik“ (oddelki) in „vrstah delovnih mest“ (posamezniki).

5.1. Spremembe po področjih politik

[pic]

5.1.1. Notranje politike

Sprejemanje in izvrševanje navedene zakonodaje v novih državah članicah sta dva glavna dejavnika, ki vodita k povečevanju zaposlovanja na področju notranjih politik. Od datuma pristopa se bo pravni red Evropskih skupnosti uporabljal v novih državah članicah in da bi nove države članice vključil v postopek posvetovanja v zvezi s pobudami politik in zakonodajnimi predlogi, se bo moral prilagoditi celoten zakonodajni postopek.

To področje zajema tako različne in zapletene naloge, kot so notranji trg, okolje, konkurenca, obdavčenje in carinska unija ter zdravje in varstvo potrošnikov. Še več, številni novi strateški cilji EU se osredotočajo na notranje politike, med njimi „Lizbonska strategija“ za blaginjo s pomočjo gospodarske rasti, vključno z vseevropskimi omrežji in „Haaškim programom“, ki krepi svobodo, varnost in pravico v Evropski uniji. Ta razdelek zajema tudi postopno vzpostavitev uradov za stike z javnostjo v novih državah članicah.

Za popolno vključitev novih držav članic v uporabo teh politik in predpisov Skupnosti je potrebna dodelitev okoli 349 ekvivalentov polnega delovnega časa. Glede na številne politike, ki se morajo izvajati v 27 državah članicah in glede na trenutno stanje v zvezi s človeškimi viri to predstavlja sorazmerno skromno povečanje človeških virov in točno odraža glavni cilj dejavnosti Komisije danes.

5.1.2. Jezikovne službe

Ena izmed ključnih nalog Komisije v obdobju po širitvi je zagotavljanje kakovostnih jezikovnih služb. Vendar je treba sorazmerno veliko povečanje (322 ekvivalentov polnega delovnega časa) na tem področju dejavnosti (prevajanje, tolmačenje, objavljanje) videti v okviru uvedbe učinkovitega upravljanja potreb ter sistemov zagotavljanja kakovosti. To je omogočilo, da so ob zagotavljanju večjezičnosti in spodbujanju legitimnosti, transparentnosti in učinkovitosti EU potrebe po virih ostale na najmanjši možni ravni.

5.1.3. Podporne storitve in usklajevanje

Podporne storitve in usklajevanje v celoviti širitveni strategiji igrajo odločilno vlogo in jim je treba nameniti zadosten obseg zaposlovanja za nemoten potek vseh dejavnosti. Postopki odločanja v EU bodo postali vse bolj zahtevni in bodo zahtevali več osebja v kabinetih novih Komisarjev ter za usklajevanje politike v EU, ki bo štela 27 držav članic. Posebno pozornost je treba nameniti tudi omogočanju uporabe evropske zakonodaje v vseh novih jezikih. Druge dejavnosti vključujejo pospešitev postopka zaposlovanja ter krepitev zmogljivosti za boj proti prevaram in revizijskih zmogljivosti v razširjeni Evropi. Za te raznovrstne naloge se zdi ocena 144 ekvivalentov polnega delovnega časa primerna.

5.1.4. Strukturni ukrepi, vključno s kmetijstvom in ribištvom

Cilj strukturnih in kohezijskih politik je doseganje ekonomske konvergence s spodbujanjem rasti in konkurenčnosti ter s krepitvijo ekonomske, socialne in ozemeljske kohezije Unije. To so pomembni evropski programi s precejšnjim makroekonomskim vplivom. Sedanja zakonodaja obe državi pristopnici uvršča med države, ki so upravičene do podpore manj razvitih regij (Cilj 1). To je območje dejavnosti, za katere se pričakuje, da bo širitev povzročila največje povečanje odobritev. Ker se ti programi upravljajo decentralizirano (deljeno upravljanje), bo temu primerno potrebno manj dodatnega osebja. Ne glede na to se morajo izpolniti zahteve na področjih nadzora in revizije.

Kmetijstvo igra pomembno vlogo v gospodarskem in političnem življenju obeh držav, ki se bosta pridružili EU. Trenutne dejavnosti v okviru predpristopnega instrumenta za razvoj podeželja (Sapard) bodo postale del splošne kmetijske politike. Vendar kot v primeru drugih predpristopnih instrumentov (npr. PHARE in ISPA) bo potrebno prehodno obdobje, ker se bo izvajanje teh programov nadaljevalo po pristopu do njihovega zaključka. Prav tako bo morala Komisija na podlagi istih mehanizmov, kot se uporabljajo za obstoječe države članice, spremljati, kako novi državi članici izvajata pravni red Evropskih skupnosti po širitvi.

Ocenjuje se, da strukturni ukrepi, kmetijstvo in ribištvo skupaj predstavljajo 93 ekvivalentov polnega delovnega časa dodatnih človeških virov, kar je sorazmerno nizka številka glede na zadevne vsote, vendar je v skladu z mehanizmi izvajanja.

5.1.5. Zunanje politike

Glavne spremembe zadevajo trgovinsko politiko in ukrepe trgovinske zaščite, vključno s pogajanji v STO po sprejetju skupne carinske tarife v novih državah članicah in potrebi po krepitvi evropske sosedske politike, zlasti do naših sosedov z vzhoda. Celotni vpliv na zunanje odnose bo precej omejen, ocenjuje se, da bo potrebno 17 ekvivalentov polnega delovnega časa.

5.1.6. Predpristopna strategija (vključno z delegacijami, PHARE [12])

Delo delegacij v državah pristopnicah ter predpristopne dejavnosti, ki se nanašajo na Romunijo in Bolgarijo, kot so pogajanja ter spremljanje in upravljanje predpristopnih instrumentov, se bodo v okviru ustreznih predpisov pristopne pogodbe postopno končali. Skladno s tem bodo ob upoštevanju časovnega razporeda pristopnega procesa ustrezno osebje iz delegacij in večina njihovih sodelavcev s Komisije postopoma prerazporejeni. Prerazporeditev predpristopnega osebja bo dodatno upoštevalo dejstvo, da se predpristopni programi izvajajo na podlagi načel dobrega finančnega poslovodenja v skladu s časovnim razporedom samega cikla upravljanja programov. Gledano v celoti bo to postopoma zmanjšalo obseg zaposlovanja za 220 ekvivalentov polnega delovnega časa (75 ekvivalentov polnega delovnega časa se financira iz administrativnega proračuna in 145 članov zunanjega osebja se financira na podlagi programa PHARE).

5.1.7. Raziskave

Večina raziskovalnih programov je že zdaj odprta za države pristopnice, 6. okvirni program pa je še povečal vključitev držav pristopnic pred širitvijo. Poleg tega se je osredotočil na zmanjšano število prednostnih nalog ter poenostavil načine in postopke upravljanja. Medtem ko se bo v naslednjem večletnem okvirnem programu nadaljevalo gibanje k večji učinkovitosti in združevanju, ocenjene potrebe po človeških virih za širitev EU z dvema državama članicama kažejo, da bo potrebno skromno povečanje za 36 ekvivalentov polnega delovnega časa, kar se bo financiralo v okviru zgornjih mej 7. okvirnega programa za upravne odhodke.

5.2. Spremembe glede na vrste delovnih mest

[pic]

5.2.1. Jezikovne službe

Število jezikoslovcev se bo povečalo bolj kot število zaposlenih na področju katerih koli drugih vrst delovnih mest, da lahko Komisija svojo politiko približa državljanom in pospeši postopke odločanja EU na sejah. Potrebe po zaposlovanju se ocenjujejo na 328 ekvivalentov polnega delovnega časa vključno z zunanjim in podpornim osebjem.

5.2.2. Sprejemanje, nadzor in izvrševanje zakonodaje

Zakonodaja je prav tako osrednji steber dela Komisije, tj. področje dejavnosti, ki vključuje spremljanje in izvrševanje, potrebno za vzpostavitev prave „pravne skupnosti“. To področje bo za jezikoslovnimi službami doživelo zdaleč najpomembnejše povečanje. Delovna obremenitev, ki jo narekuje širitev, je v večini faz zakonodajnega postopka neposredno sorazmerna s številom držav članic. To še zlasti velja za fazo izvrševanja. Število zainteresiranih strank in njihova raznolikost bo prav tako vplivala na pripravo zakonodaje in nadzor. Potrebe po zaposlovanju so ocenjene na dodatnih 279 ekvivalentov polnega delovnega časa.

5.2.3. Oblikovanje politik in usklajevanje

Določanje politik bo z naraščajočim številom držav članic in interesnih skupin postalo vse bolj zahtevno Potrebe po zaposlovanju zaradi oblikovanja politik bodo večje, ker bodo odražale pomembnost vključitve novih članic v vse postopke. Potrebe po zaposlovanju so ocenjene na 135 ekvivalentov polnega delovnega časa.

5.2.4. Upravljanje programov

Majhno povečanje človeških virov za upravljanje programov (59 ekvivalentov polnega delovnega časa) je na prvi pogled lahko presenetljivo. Razlogi za to povečanje postanejo očitni, če pomislimo, da so sedanje države kandidatke že upravičene do veliko programov EU in da že potekajo resna prizadevanja, da bi se racionalizirali upravni postopki, povezani z načrtovanjem programov. Dodatne predvidene potrebe po razširitvi dejavnosti upravljanja programov se krijejo s postopno prerazporeditvijo virov, ki so trenutno potrebni za upravljanje in nadzor predpristopnih instrumentov do njihovega dejanskega zaključka, kar bo trajalo več kot 3 leta po pristopu[13]. Kljub temu se pojavljajo nadaljnje potrebe po zaposlovanju za načrtovanje in usklajevanje ter funkcije nadzora. Ob upoštevanju teh vidikov se kaže bolj uravnotežena slika.

5.2.5. Človeški viri in upravljanje proračuna

Splošno povečanje dejavnosti zahteva ustrezno povečanje zaposlovanja pri upravljanju proračuna za materialne stroške ter človeških virov. Potrebe po zaposlovanju so ocenjene na 49 ekvivalentov polnega delovnega časa.

6. ZAKLJUČKI

Komisija je na podlagi svojih izkušenj in rezultatov svojega sporočila iz leta 2002 za zadnjo širitev ocenila svoje potrebe po človeških virih glede na prihodnjo širitev. Komisija potrjuje potrebe po človeških virih za prejšnjo širitev in ocenjuje svoje potrebe, ki jih povzroča prihodnja širitev, na dodatnih 850 ekvivalentov polnega delovnega časa v administrativnem proračunu ter 36 dodatnih ekvivalentov polnega delovnega časa v proračunu za raziskave. Ta rezultat je v skladu s prejšnjim proračunom in s pomembnimi kazalci, ki merijo posledice te širitve. Prav tako dokazuje zmožnost Komisije, da ustvarja rast produktivnosti, ne da bi ogrozila svojo zmožnost pravilnega izvajanja svojih nalog.

Poleg tega analiza poudarja, da je cilj zaposlovanja več novega osebja za operativne dejavnosti, kar kaže, da so politike zaposlovanja človeških virov v skladu s političnimi prednostnimi nalogami. Časovni razpored za postopno uvajanje je v skladu z vsotami, namenjenimi za upravne odhodke v predlogu finančne perspektive 2007–2013 in s sposobnostjo Komisije, da sprejme novo osebje.

Podpora proračunskega organa za odobritev teh virov je ključna za pravilne priprave strategije zaposlovanja in dobrega načrtovanja nalog.

[1] COM(2002) 311, z dne 5.6.2002.

[2] COM(2005) 300, z dne 15.6.2005.

[3] Od katerih 3960 FTE (ekvivalentov polnega delovnega časa) pokriva administrativni proračun, zmanjšanje 60 FTE pa zajemajo druge postavke.

[4] Nadaljnje obrazložitve so bile med proračunskim postopkom predložene proračunskemu organu na njegovo zahtevo: Glej delovni dokument „Človeški viri za širitev“, z dne 14. julija 2005.

[5] Irščina v namen primerjave ni vključena v 20 obstoječih jezikov, ker zanjo veljajo posebne ureditve in 5-letno prehodno obdobje, ki se začenja leta 2007.

[6] To se lahko zgodi predvsem v primeru jezikovnih služb.

[7] To sporočilo ne upošteva osebja v izvajalskih agencijah. Vendar je bila ocena zahtev po človeških virih za Komisijo v primerjavi z analizo iz leta 2002 na področjih, na katerih je bila ustanovljena izvajalska agencija od leta 2002, temu ustrezno zmanjšana.

[8] Nekateri izmed teh 100 članov zunanjega osebja se lahko prav tako zaposlijo na delovna mesta, številka 850 ekvivalentov polnega delovnega časa pa bi ostala nespremenjena.

[9] Ob predpostavki, da je po pričakovanjih odobrenih 700 novih zahtevanih delovnih mest za leto 2006.

[10] Izračun, narejen za predlog finančne perspektive, kaže, da je treba ob predpostavki, da so potrebe po človeških virih drugih institucij sorazmerne z zadnjo širitvijo, v finančno perspektivo za pristop Bolgarije in Romunije vključiti znesek v višini okoli 130 milijonov EUR.

[11] Po cenah iz leta 2004.

[12] Ne velja za Ispa in Sapard, kjer bo osebje prerazporejeno v okviru istga oddelka, ker so potrebe po človeških virih za kmetijstvo in strukturne ukrepe predstavljene na neto podlagi.

[13] Ob upoštevanju virov iz prejšnjih BA vrstic, ki se ne morejo prerazporediti, je zmanjšanje števila osebja za upravljanje programov zaradi konca predpristopnih instrumentov večje.