52005DC0554

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 10.11.2005

KOM(2005) 554 končno

POROČILO KOMISIJE

o delu odborov v letu 2004{SEK(2005) 1420}

1. SPLOŠNE OPOMBE GLEDE SISTEMA KOMITOLOGIJE

To poročilo zajema dejavnosti komitoloških odborov v letu 2004. Vsebuje uvodno poglavje, horizontalen pregled dejavnosti odborov in Prilogo s podrobnimi statističnim podatki o posameznih komitoloških odborih, organiziranih v skladu z različnim oddelki Komisije.[1]V Prilogi so navedene tudi opombe o spremembi števila odborov in izrednih dogodkih, povezanih s posebnimi osnutki ukrepov, kot so negativna mnenja, resolucije Evropskega parlamenta, ki izhajajo iz njegove pravice do podrobnega pregleda (glej tudi točko 1.2 spodaj) in napotitve na Svet (glej tudi točko 1.3 spodaj).

1.1 Komitološki odbori in njihova institucionalna narava

a) Vloga komitoloških odborov v institucionalnem ustroju

Namen komitoloških odborov je pomagati Komisiji pri uresničevanju izvedbenih pooblastil, ki jih je dodelil zakonodajalec, to sta Svet in Evropski parlament. Komitološki odbori imajo tri bistvene značilnosti.

Prvič, ustanovi jih zakonodajalec (Svet in Evropski parlament) v skladu z „zakonodajnimi“ postopki, ki so v veljavi ob sprejetju temeljnega akta, v okviru katerega so ustanovljeni, in sicer s postopkom sodelovanja ali svetovalnim postopkom ter od Maastrichtske pogodbe naprej s postopkom soodločanja. Pravna podlaga komitoloških odborov je torej v tako imenovanih „temeljnih aktih“.

Drugič , njihova sestava in delovne metode so v mnogih pogledih standardizirane. Predstavnik Komisije predseduje vsakemu odboru, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in sicer so ti edini „člani“ odborov. Odbori posredujejo v okviru postopkov iz temeljnega zakonodajnega akta, v skladu s Sklepom Sveta o komitologiji, Sklepom 1999/468/ES.[2]

Tretjič , odbori podajajo mnenja o osnutkih izvedbenih ukrepov, ki jih predloži Komisija v skladu s temeljnim zakonodajnim aktom, in posredujejo v okviru svetovalnega, upravljalnega ali regulativnega postopka, predvidenega za ta namen.

V skladu s členom 2 Sklepa Sveta 1999/468/ES bi moral biti upravljalni postopek namenjen izključno upravljalnim ukrepom, ki se nanašajo na izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike ali na izvajanje programov z znatnimi proračunskimi posledicami (člen 2(a)). Regulativni postopek se uporabi v primeru ukrepov s splošnim področjem uporabe za izvajanje bistvenih določb temeljnih aktov, vključno z ukrepi za varovanje zdravja ali varnosti ljudi, živali ali rastlin in za posodabljanje „tehničnih“ elementov temeljnega akta (člen 2(b)). Svetovalni postopek se uporablja, kadar koli se zdi najbolj primeren.

Skladno z upravljalnim (člen 4(2) Sklepa Sveta 1999/468/ES) in regulativnim postopkom (člen 5(2) Sklepa Sveta 1999/468/ES) je za sprejetje mnenja (pozitivnega ali negativnega) treba doseči kvalificirano večino glasov članov odbora, kot je opredeljena v členu 205(2) Pogodbe.[3]Od začetka veljavnosti zadnje spremembe Pogodbe ES, dne 1. novembra 2004[4] se uporablja nova ureditev, opredeljena v členu 205(2). Za dosego kvalificirane večine predpisuje „dvojno večino“ z a) najmanj 232 od skupno 321 glasov ter b) večino (25) držav članic.

Kar zadeva dodatno merilo iz člena 205(4), ki vsaki članici Sveta daje možnost, da preveri, ali države članice, ki so glasovale za zakonodajni akt, predstavljajo 62% prebivalstva EU, Komisija sklene, da se to merilo pri komitoloških postopkih ne uporablja, saj se Sklep Sveta 1999/468/ES sklicuje samo na člen 205(2).

Sama Komisija ima še druge odbore in skupine strokovnjakov, ki jih ustanovi, da ji pomagajo pri izvajanju njene pravice do pobude ali pri izvajanju nalog spremljanja, usklajevanja ali sodelovanja z državami članicami. To poročilo pa ne obravnava teh posvetovalnih organov (ki jih je več sto) in jih je treba razlikovati od komitoloških odborov.

b) Komitologija in preglednost: register in arhiv komitoloških dokumentov

Člen 7 Sklepa 1999/468/ES in izjave Sveta in Komisije, ki se nanašajo na to določbo (predvsem izjavi št. 4 in 5), kot pomemben element preglednosti uvajajo ukrepe, načrtovane za izboljšanje preglednosti delovanja komitoloških odborov.

Člen 7(5) Sklepa 1999/468/ES določa, da mora Komisija objaviti register s podatki o vseh dokumentih, poslanih Evropskemu parlamentu v skladu s komitološkimi postopki . Ta register se uporablja od decembra 2003.[5]

V skladu s svojo izjavo (št. 5) o Sklepu Sveta 1999/468/ES je Komisija registru za večjo preglednost dodala arhiv in s tem omogočila, da so mnogi dokumenti, predloženi Evropskemu parlamentu, javnosti neposredno dostopni v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu javnosti do dokumentov[6] Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, ki je začela veljati 3. decembra 2001. V registru mora biti navedba o obstoju dokumenta, medtem ko arhiv vsebuje dokumente v elektronski obliki.

Vsebino registra in arhiva opredeljuje običajni obvezni prenos dokumentov. To so:

- dnevni redi, povzetki zapisnikov in izidi glasovanj z vseh sestankov odborov;

- osnutki izvedbenih ukrepov „ki so jih odbori prejeli za izvrševanje aktov, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe“ (postopek soodločanja, glej člen 7(3) Sklepa Sveta 1999/468/ES).

Poleg zgoraj naštetih običajnih prenosov vsebujeta register in arhiv dokumente, ki so jih oddelki Komisije poslali Evropskemu parlamentu na njegovo posebno zahtevo ali po posebni ureditvi:

- posebne osnutke ukrepov, ki so, čeprav zanje ne velja postopek soodločanja, posebno pomembni za Evropski parlament in se pošljejo v vednost na zahtevo odgovornega parlamentarnega odbora na podlagi zaveze Komisije v Dvostranskem sporazumu z Evropskim parlamentom o postopkih za uresničevanje Sklepa Sveta 1999/468/ES iz junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (glej točko št. 2 Sporazuma); [7]

- zapisnike sestankov odborov lahko zahteva Evropski parlament.[8]

- Druge spremne dokumente, kot so delovni dokumenti, neuradni dokumenti ali informativno gradivo, ki ga pripravijo oddelki Komisije, države članice in/ali tretje strani, oddelki za zdaj pošiljajo na neobvezni podlagi.[9]

Vse dokumente decentralizirano shranjujejo oddelki Komisije, zadolženi za vodenje komitoloških odborov, nato pa jih Generalni sekretariat Komisije skupaj posreduje osrednji točki v Evropskem parlamentu, od koder se razpošljejo različnim parlamentarnim odborom. Podatkov o dokumentih najverjetneje ni mogoče zaslediti, če so „občutljive narave“ v smislu člena 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001. Drug razlog za to pa bi lahko bila občutljiva narava izvedbenih ukrepov na področju okolja (ki npr. zadevajo proizvode iz genesko spremenjenih organizmov).

Uredba o „preglednosti“ (ES) št. 1049/2001 v členu 4(3) ščiti postopke odločanja ustanov EU, med katere se uvrščajo tudi komitološki postopki. Komisija se je medtem odločila, kako namerava izkoristiti to pravno zaščito: osnutki izvedbenih ukrepov naj bi postali javno dostopni po glasovanju v odboru.[10] razen v primeru izjem, opredeljenih v členu 4(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 (tj. varnostne zadeve ali zadeve v poslovnem interesu), se lahko neposredni dostop odloži, dokler Kolegij dokončno ne sprejme ukrepov. Po dokončnem sprejetju so ukrepi dostopni v skupnih podatkovnih bazah in registrih Komisije (zapisniki sej Komisije, glej Register dokumentov Komisije).

1.2 Pravica Evropskega parlamenta do podrobnega pregleda

Komisija mora obveščati Evropski parlament o delu odborov in mu posredovati vse osnutke izvedbenih ukrepov v skladu s temeljnim aktom, sprejetim s členom 251 Pogodbe (pravni akti, sprejeti v skladu s postopkom soodločanja), tako da lahko Parlament izvaja svojo pravico do podrobnega pregleda iz člena 8 Sklepa 1999/468/ES.

Februarja 2000 sta Evropski parlament in Komisija sklenila Sporazum o postopkih za izvajanje Sklepa Sveta 1999/468/ES , namenjen zlasti urejanju postopkov za izvajanje obveznosti, dodeljenih Komisiji.[11]

Sporazum, razen v nujnih primerih, določa, da lahko Evropski parlament, po potrebi v enem mesecu od prejetja „končnega“ osnutka izvedbenega ukrepa[12] v okviru pravnega akta, sprejetega s soodločanjem, sprejme resolucijo (na plenarnem zasedanju) v skladu s členom 8 Sklepa Sveta 1999/468/ES, če meni, da osnutek ukrepa presega izvedbena pooblastila iz temeljnega akta.[13]

V praksi oddelki Komisije shranijo osnutek izvedbenega ukrepa v arhiv, obenem pa ga pošljejo državam članicam v pripravo na sejo odbora. Postopek je enak, če glasovanje poteka po pisnem postopku (brez dejanske seje odbora) v skladu s poslovnikom odbora. Po glasovanju mora oddelek Komisije – od sredine leta 2004 – izpolniti list o glasovanju, na katerem navede skupni izid glasovanja o določenem osnutku izvedbenega ukrepa. Oddelek tudi navede, ali je bil osnutek izvedbenega ukrepa zaradi preučitve s strani odbora spremenjen ali ne.

Če se osnutek izvedbenega ukrepa spremeni, se skupaj z listom o glasovanju ponovno shrani v arhiv in pošlje Evropskemu parlamentu. Tako sta Parlament in javnost, ki imata običajno neposreden dostop do osnutka ukrepa na tej stopnji komitološkega postopka, jasno obveščena o „končnem“ osnutku izvedbenega ukrepa. Če ostane osnutek izvedbenega ukrepa nespremenjen, se shrani, Parlamentu pa se posreduje samo list o glasovanju. Prvotno shranjena različica osnutka izvedbenega ukrepa se potem obravnava kot dokončnI osnutek.

Treba je omeniti, da leta 2004, tako kot leta 2003, ni bilo zabeleženih primerov, za katere bi moral Evropski parlament sprejeti resolucijo na podlagi člena 8 Sklepa Sveta 1999/468/ES.

Evropski parlament je brez formalne uporabe zadevne določbe sprejel resolucijo[14] o nekem osnutku Uredbe Komisije[15] na področju prehrane živali , s katero je Komisijo pozval, naj pregleda področje uporabe osnutka ukrepa, ki je po mnenju Parlamenta presegal pooblastila, ki jih Komisiji daje zakonodaja. Osnutek je bil spremenjen v skladu s priporočili Parlamenta, preden so ga predložili odboru v glasovanje, nato pa ga je Komisija sprejela.[16]

1.3 Predložitve stališč Svetu

V letu 2004 je bilo Svetu v obravnavo predloženih 17 stališč. V skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES se mora osnutek ukrepov obravnavo predložiti Svetu, če Komisija ne uspe dobiti nujne večine za mnenje, s katerim potrjuje osnutek izvedbenega ukrepa v regulativnem postopku ali če ji nasprotuje kvalificirana večina v upravljalnem postopku. Vseh 17 predložitev v letu 2004 se je nanašalo na tri področja politike: okolje (12), varovanje zdravja in potrošnikov (4) ter obdavčitev in carinsko unijo. Čeprav skupna številka predstavlja samo 0,5% celotnega števila izvedbenih ukrepov, ki jih je Komisija sprejela po regulativnih in upravljalnih postopkih, je to še vedno na splošno največje število od začetka rednega poročanja v letu 2000 (z največ primeri s področja okolja). Medtem ko je za delo odborov na splošno značilna visoka stopnja konsenza, je zaradi velikega števila delegacij v odborih (25 držav članic od širitve) včasih mogoče težje doseči potrebno kvalificirano večino za sprejetje pozitivnega mnenja (vsaj na enem področju politike).

1. 4 Širši razvoj

Svet še vedno preučuje predlog Komisije za revidiran regulativni postopek[17] za izvedbene ukrepe s splošnim področjem uporabe ali za prilagoditev nekaterih drugih vidikov temeljnih aktov, sprejetih v skladu s postopkom soodločanja (člen 251 Pogodbe).

Novi predlagani postopek omogoča Evropskemu parlamentu in Svetu enakopravnost pri nadzoru izvajanja izvedbenih pooblastil Komisije. Evropski parlament je 2. septembra 2003 prepričljivo podprl predlog Komisije[18] in hkrati predlagal zelo malo tehničnih sprememb. Komisija je 22. aprila 2004 predložila spremenjeni predlog[19], v katerem je upoštevala večino sprememb Evropskega parlamenta in razjasnila nov postopek. Izvršilna pooblastila Komisije bi se reorganizirala s Pogodbo o ustavi za Evropo .[20]Ustava uvaja instrument „prenesenih predpisov“, ki jih Komisija sprejme za dopolnitev ali spremembo nekaterih „nebistvenih“ elementov evropskih zakonov pod nadzorom Parlamenta in Sveta, ki lahko prekličeta sam pooblastila ali vložita ugovor proti določenemu osnutku predpisa; ta prenos je treba razlikovati od samih izvedbenih aktov, ki jih Komisija v glavnem sprejme pod določenim nadzorom držav članic.[21]Izjava predsednikov vlad ali držav na zasedanju Evropskega sveta junija 2005 o postopku ratifikacije Ustave predvideva obdobje za razmislek do sredine leta 2006.

Vključevanje desetin novih držav članic v delo komitoloških odborov – po širitvi Evropske unije 1. maja 2004 – je potekalo brez posebnih težav. Do dneva pristopa so uživale status aktivne opazovalke , ki jim je bil podeljen s Sklepom Komisije z dne 25. februarja 2003[22] (in ki se je uporabljal od dneva po podpisu pristopne pogodbe 16. aprila 2003).[23]V skladu s tem dogovorom so bili predstavniki držav pristopnic povabljeni v večino komitoloških odborov; lahko so izrazili svoja mnenja o obravnavanih vprašanjih na sejah, vendar pa niso bili upravičeni do glasovanja o osnutku izvedbenih ukrepov. Po pristopu se pravice in dolžnosti „starih“ in „novih“ držav članic niso več razlikovale.

Decembra 2004 so se končala pristopna pogajanja z Bolgarijo in Romunijo in 25. aprila 2005 je bila podpisana pristopna pogodba. Podobno kot pri zgoraj opisanem načinu za deset novih držav članic sta v obdobju pred pristopom Bolgarija in Romunija 26. aprila 2005 dobili status aktivnih opazovalk in lahko sodelujeta na sejah odborov.[24]

Za Turčijo in Hrvaško kot preostali državi kandidatki je bilo sodelovanje še naprej organizirano na podlagi „Sporočila Komisije Svetu o sodelovanju držav kandidatk v programih, agencijah in odborih Skupnosti“[25] in „Sporočila Komisije Svetu in Parlamentu o pripravi za sodelovanje zahodnobalkanskih držav v programih in agencijah Skupnosti“.[26]

2. HORIZONTALNI PREGLED DEJAVNOSTI

2.1 Število odborov in vrste postopkov

Pomembno je razlikovati med komitološkimi odbori na eni strani in po drugi strani drugimi entitetami, predvsem „izvedenskimi skupinami“, ki jih ustanovi Komisija sama. Slednje pripravljajo in izvajajo politike, komitološki odbori pa sodelujejo pri izvajanju zakonodajnih aktov. To poročilo se osredotoča izključno na komitološke odbore. Število komitoloških odborov se je izračunalo po področjih dejavnosti ( preglednica I ) glede na stanje dne 31.12.2003. Za primerjavo so priloženi podatki za preteklo leto (stanje na dan 31.12.2002).

PREGLEDNICA I – SKUPNO šTEVILO ODBOROV

Področje politike | 2003 | 2004 |

Podjetništvo (ENTR) | 33 | 30 |

Zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) | 8 | 6 |

Kmetijstvo (AGRI) | 30 | 30 |

Promet/energetika/vseevropska omrežja (TREN) | 45 | 40 |

Okolje (ENV) | 35 | 35 |

Raziskave (RTD) | 2 | 3 |

Informacijska družba (INFSO) | 13 | 10 |

Ribištvo (FISH) | 3 | 3 |

Notranji trg (MARKT) | 12 | 11 |

Regionalna politika (REGIO) | 2 | 2 |

Obdavčenje in carinska unija (TAXUD) | 9 | 10 |

Izobraževanje in kultura (EAC) | 7 | 9 |

Zdravje in varstvo potrošnikov (SANCO) | 13 | 13 |

Pravosodje in notranje zadeve (JAI) | 7 | 10 |

Zunanji odnosi (RELEX) | 3 | 3 |

Trgovina (TRADE) | 13 | 11 |

Širitev (ELARG) | 2 | 2 |

Urad za sodelovanje Europe Aid (AIDCO)( | 8 | 9 |

Humanitarna pomoč (ECHO) | 1 | 1 |

Statistika (ESTAT) | 7 | 7 |

Proračun (BUDG) | 2 | 2 |

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) | 1 | 1 |

SKUPAJ | 256 | 248 |

Podatki kažejo pomembnost komitologije v dejavnostih na različnih področij politike. Promet/energetika (40), okolje (35), kmetijstvo (30) in podjetništvo (30) imajo še vedno največje število odborov. S 136 od vseh 248 odborov predstavljajo ta področja politike več kot polovico odborov. Prizadevanje Komisije, da bi zmanjšala rast števila odborov, je obrodilo sadove. Če primerjamo konec leta 2004 z letom 2003, je celo zmanjšala število obstoječih odborov. Medtem ko je zakonodajalec na nekaterih področjih politik z več dejavnostmi (na primer pravosodje in notranje zadeve ter izobraževanje in kultura) ustanovil nove odbore, se je njihovo število na drugih področjih politike zmanjšalo zaradi prestrukturiranja pravnega okvira (glej zlasti promet in energetika). Dodatne informacije o oblikovanju, ukinjanju ali združevanju odborov so podane ob oznakah v preglednici za vsako področje politike v Prilogi.

Komitološki odbori se lahko razvrstijo glede na vrsto postopka po katerem delujejo (svetovalni postopek, upravljalni postopek, regulativni postopek in zaščitni postopek – glej preglednico II ). Leta 2004 so se prvič v celoti uporabila „pravila za prilagajanje“[27], tako da se mnogovrstne različice v skladu s komitološkimi postopki iz leta 1987 (IIa in IIb, IIIa in IIIb) ne uporabljajo več. Ker nekateri odbori uporabljajo več postopkov (od svetovalnega do regulativnega postopka, kakor tudi zaščitnega postopka), so bili navedeni ločeno od ostalih odborov, ki uporabljajo en postopek.

PREGLEDNICA II – ŠTEVILO ODBOROV GLEDE NA POSTOPEK (2004)

Vrsta postopka | Odbori, ki delujejo v skladu z več postopki |

Svetovalni | Upravljalni | Regulativni | Zaščitni |

ENTR | 6 | 5 | 16 | - | 3 |

EMPL | 1 | - | 2 | - | 3 |

AGRI | - | 24 | 4 | - | 3 |

TREN | 7 | 2 | 24 | - | 7 |

ENV | 3 | 5 | 23 | - | 4 |

RTD | - | 2 | - | - | 1 |

INFSO | - | 3 | 3 | - | 4 |

FISH | - | 1 | - | - | 2 |

MARKT | 2 | 2 | 7 | - | - |

REGIO | - | 1 | - | - | 1 |

TAXUD | 1 | 4 | 3 | - | 2 |

EAC | 1 | - | - | - | 8 |

SANCO | 2 | - | 6 | - | 5 |

JAI | 4 | - | 1 | - | 5 |

RELEX | 1 | 1 | - | - | 1 |

TRADE | 2 | 3 | 1 | 2 | 3 |

ELARG | - | 1 | - | 1 | - |

AIDCO | - | 7 | 2 | - | - |

ECHO | - | - | - | - | 1 |

ESTAT | - | 4 | 1 | - | 2 |

BUDG | 1 | - | 1 | - | - |

OLAF | - | - | 1 | - | - |

SKUPAJ | 31 | 64 | 95 | 3 | 55 |

Podatki kažejo, da izključno po regulativnem postopku deluje približno 40% odborov (95 od 248), katerim sledi manjše število odborov, ki delujejo izključno po upravljalnem postopku (64). Razčlemba po področjih politike kaže, da se uporaba treh vrst postopkov razlikuje glede na področje politike. Vendar na nekaterih področjih jasno prevladuje en sam postopek: Promet/energetika in okolje sodelujeta s številnimi odbori, ki delujejo po regulativnem postopku, medtem ko Kmetijstvo sodeluje s številnimi odbori, ki uporabljajo upravljalni postopek.

2.2 Število sej

Število odborov ni edini pokazatelj dejavnosti na komitološki ravni. Število sej v letu 2004 kaže intenzivnost dela na splošno, na ravni področij in v posameznih odborih ( preglednica III ).

PREGLEDNICA III – ŠTEVILO SESTANKOV

2003 | 2004 | 2003 | 2004 |

ENTR | 59 | 54 | EAC | 23 | 28 |

EMPL | 17 | 10 | SANCO | 101 | 111 |

AGRI | 322 | 344 | JAI | 21 | 26 |

TREN | 44 | 51 | RELEX | 5 | 5 |

ENV | 54 | 64 | TRADE | 32 | 21 |

RTD | 50 | 58 | ELARG | 8 | 6 |

INFSO | 31 | 31 | AIDCO | 35 | 38 |

FISH | 25 | 22 | ECHO | 10 | 11 |

MARKT | 38 | 40 | ESTAT | 17 | 15 |

REGIO | 12 | 11 | BUDG | 6 | 6 |

TAXUD | 113 | 108 | OLAF | 1 | 2 |

Tako kot v letu 2003 kmetijstvo vodi na tem področju (344 sestankov), saj upravljanje različnih kmetijskih trgov zahteva pogoste sestanke. Sledijo mu Zdravje in varstvo potrošnikov (111 sestankov) in obdavčenje in carinska unija (108 sestankov) in skupina drugih direktoratov, kot so podjetništvo, okolje in raziskave, kjer je število sestankov od 54 do 64.

2.3 Število mnenj in izvedbenih ukrepov

Kakor je bilo predstavljeno že v prejšnjih poročilih, zajema to poročilo splošne podatke o uradnih mnenjih , ki jih predložijo odbori[28], in o nadaljnjih izvedbenih ukrepih (= pravnih aktih, upravnih in finančnih odločbah), ki jih sprejme Komisija. Podatki kažejo dejansko „produktivnost“ odborov ( preglednica IV ). Skupno število mnenj , ki so jih odbori predložili v letu 2004, je bilo 2 777 (v primerjavi z 2 981 v letu 2003); število izvedbenih ukrepov , ki jih je sprejela Komisija, je bilo 2 625 (v primerjavi z 2 768 v letu 2003).

PREGLEDNICA IV – ŠTEVILO MNENJ IN IZVEDBENIH UKREPOV (2004)

Mnenja | Izvedbeni ukrepi | Mnenja | Izvedbeni ukrepi |

ENTR | 89 | 59 | EAC | 128 | 115 |

EMPL | 6 | 0 | SANCO | 370 | 352 |

AGRI | 1 279 | 1 279 | JAI | 53 | 31 |

TREN | 38 | 36 | RELEX | 2 | 2 |

ENV | 42 | 40 | TRADE | 45 | 44 |

RTD | 185 | 185 | ELARG | 90 | 89 |

INFSO | 35 | 34 | AIDCO | 183 | 182 |

FISH | 29 | 26 | ECHO | 52 | 52 |

MARKT | 13 | 12 | ESTAT | 51 | 12 |

REGIO | 29 | 26 | BUDG | 2 | 2 |

TAXUD | 55 | 47 | OLAF | 1 | 0 |

Veliko število izvedbenih ukrepov , sprejetih na določenih področjih politike – kmetijstvo (1 279), zdravje in zaščita potrošnikov (352), raziskave (185), EuropAid (182) ter izobraževanje in kultura (115) – spet kaže intenzivnost dela, dodeljenega Komisiji na teh področjih v okviru komitoloških postopkov.[29]

[1] Priloga je predstavljena kot ločeni delovni dokument služb Komisije.

[2] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[3] Za mnenje v okviru posvetovalnega postopka zadostuje navadna večina, kakor je opredeljena v Pogodbi.

[4] Kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu desetih novih držav članic, UL L 236, 23.9.2003, str. 33.

[5] Glej spletni naslov: http://europa.eu.int/comm/secretariat_general/regcomito/registre.cfm?CL=en. Arhiv zajema dokumente od začetka leta 2003.

[6] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[7] UL L 256/19, 10.10.2000.

[8] Glej točko št. 2 Sporazuma.

[9] Obstoječa praksa se lahko nadaljuje, ko bo arhiv začel delovati; vsak oddelek se sam odloča, katere spremne dokumente bo poslal Evropskemu parlamentu. Vendar se zdajšnja navodila za vnos v register in arhiv uporabljajo za takšne dokumente in obvezne prenose.

[10] Odbor lahko v skladu s svojim poslovnikom glasuje na redni seji odbora ali s pisnim postopkom.

[11] UL L 256, 10.10.2000, str. 19. Sporazum nadomesti določene prejšnje sporazume: Sporazum Plumb/Delors iz leta 1988, Sporazum Samland/Williamson iz leta 1996 in „Modus vivendi“ iz leta 1994.

[12] Osnutke se najprej pošlje pred sejo odbora in nato še enkrat, če se med sejo bistveno spremenijo.

[13] Tudi temeljni akt sta morala Svet in Evropski parlament sprejeti po postopku soodločanja (člen 251 Pogodbe).

[14] Resolucija št. 43/2004, sprejeta 28.10.2004 (UL C174E, 14.7.2005, str. 63).

[15] Osnutek Uredbe Komisije o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij, predložen Stalnemu odboru za živilsko verigo in zdravstveno varstvo živali 12. oktobra 2004.

[16] Uredba Komisije (ES) št. 1292/2005 o spremembi Priloge IV k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehrano živali (UL L 205, 6.8.2005, str. 3).

[17] Predlog Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 1999/468/ES o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (COM(2002) 719 konč., sprejet 11.12.2002).

[18] Resolucija, sprejeta 2.9.2003 (P5-TA(2003)0352), ki temelji na poročilu R. Corbetta.

[19] COM(2004) 324 konč., sprejeta 22.4.2004.

[20] Osnutek Pogodbe o Ustavi za Evropo, predložen Evropskemu svetu v Solunu, 20.6.2003, člena I-35 in I-36.

[21] Prečiščeno besedilo Osnutka pogodbe o Ustavi za Evropo je bilo objavljeno v Uradnem listu, C 130, 16.12.2004, str. 1-465.

[22] Dokument Komisije C(2003)341.

[23] RAZŠIRJENI UNIJI NAPROTI, Strategija in poročilo Evropske komisije o napredku v procesu pristopa vsake države kandidatke (9.10.2002), COM(2002) 700 konč., glej točko 3.3 (str. 25).

[24] Sklep Komisije z dne 23. marca 2005 – C(2005)874 (člen 7).

[25] COM(1999) 710 konč., sprejeto 3.12.2003.

[26] (2003) 748 konč., sprejeto 3.12.2003.

* Številke za AIDCO ne vključujejo odbora Evropskega razvojnega sklada (ERS), za katerega ne veljajo komitološki postopki.

[27] Uredbi Sveta (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1) in št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36) z dne 14.4.2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih Sveta, ki se sprejemajo v postopku posvetovanja (kvalificirana večina/soglasno), Sklepu 1999/468/ES, Uredba Sveta (ES) št. 1105/2003 (UL L 158, 27.6.2003, str. 3) z dne 26.5.2003 o spremembi Uredbe (ES) št. 1260/1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (postopek soglasja) in Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) z dne 29.9.2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih v aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (soodločanje).

[28] Vključujoč pozitivna in negativna mnenja po uradnem glasovanju v primeru regulativnih, upravljalnih in posvetovalnih postopkov.

[29] Vendar pa je treba omeniti, da samo število sprejetih aktov ne kaže političnega, gospodarskega ali finančnega pomena sprejetih odločitev.