52005DC0494

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.10.2005

KOM(2005) 494 končno

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prispevek Komisije k obdobju razmisleka in za vnaprej:Načrt D za demokracijo, dialog in debato

1. UVOD

Ob koncu zasedanja Evropskega sveta 18. junija 2005 so voditelji držav in vlad sprejeli deklaracijo o „ ratifikaciji Pogodbe o Ustavi za Evropo “. Ta deklaracija je po zavrnitvi Evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem predlagala „obdobje razmisleka“ .

Voditelji držav in vlad so državam članicam dali usmeritve o tem, kakšno razpravo bi bilo treba organizirati: „ obdobje za razmislek bo omogočilo vzpostavitev obsežne razprave v vsaki izmed naših držav, ki bo vključevala državljane, civilno družbo, socialne partnerje, nacionalne parlamente in politične stranke “. Hkrati je deklaracija opozorila, da morajo tudi evropske institucije „ prispevati, pri čemer ima Komisija posebno vlogo “. Pričujoče sporočilo je odgovor na poziv voditeljev držav in vlad.

Evropska komisija je močno podpirala ratifikacijo Ustave in je vsem državam članicam nudila podporo pri njihovih informacijskih kampanjah. Posamezni komisarji so aktivno sodelovali v razpravah, ki so potekale v državah članicah. Komisija je še vedno prepričana, da bi Ustava pomenila pomemben korak naprej na poti k bolj demokratični, preglednejši in učinkovitejši Evropski uniji, ki bi bila tudi navzven močnejša. Zato obžaluje, da glede na trenutne okoliščine ratifikacija Ustave v bližnji prihodnosti ni verjetna. Komisija je mnenja, da se ne sme porušiti celovitega ravnotežja, doseženega v Ustavi, z izvajanjem posameznih delov besedila, še preden je končan postopek ratifikacije. Verjame, da bi obdobje razmisleka najprej moralo služiti obsežni in intenzivni razpravi o evropskih politikah. Vsakršna vizija prihodnosti Evrope mora temeljiti na jasnem vpogledu v potrebe in pričakovanja državljanov. Načrt D si to prizadeva uresničiti.

2. Cilji NAčRTA D

KOMISIJA NI PREDLAGALA načrta D za demokracijo, dialog in debato kot reševalnega programa za Ustavo, temveč z namenom spodbuditve širše razprave med demokratičnimi institucijami Evropske unije in njenimi državljani. Obravnavati ga je treba kot dopolnilo že obstoječim ali predlaganim pobudam in programom, kot so tisti na področjih izobraževanja, mladine, kulture in spodbujanja dejavnega evropskega državljanstva.

Načrt D je tesno povezan z akcijskim načrtom za obveščanje o Evropi[1], ki si prizadeva izboljšati način, kako Komisija predstavlja svoje dejavnosti zunanjemu svetu, in s prihodnjo belo knjigo o komunikacijski strategiji in demokraciji, ki bo začela posvetovalni proces o načelih, na katerih mora temeljiti komunikacijska politika v Evropski uniji, in področjih sodelovanja z drugimi evropskimi institucijami in organi. Te pobude skupaj z načrtom D predstavljajo dolgoročni načrt za ponovno okrepitev evropske demokracije in spodbujajo nastanek evropske javne sfere, v kateri državljani razpolagajo z informacijami in orodji, ki jim omogočajo, da dejavno sodelujejo v procesu sprejemanja odločitev in postanejo nosilci evropskega projekta.

Ponovna vzpostavitev zaupanja javnosti v Evropsko unijo

Po mnenju Komisije je glede na upadanje zaupanja v politične sisteme pomembno zagotoviti, da bo predstavniška demokracija še naprej ohranjala zaupanje in sodelovanje državljanov Evrope. Najnovejša raziskava Eurobarometra[2] kaže, da je podpora javnosti Evropski uniji zadnjih nekaj mesecev stalno padala. To velja za vse kazalnike, bodisi da gre za zaupanje, podobo Evrope ali oceno članstva v EU. Podoben upad je opaziti v povezavi s podporo in zaupanjem javnosti v nacionalne politične procese. Medtem ko članstvo v Evropski uniji še vedno podpira 54 % državljanov EU, podoba Evropske unije v očeh državljanov nenehno zgublja na vrednosti, tako da jo le 47 % anketiranih ocenjuje pozitivno. Zaupanje državljanov v Evropsko unijo je s 50 % jeseni 2004 padlo na 44 % spomladi leta 2005.

Ljudje morajo občutiti, da Evropa prispeva dodano vrednost in da lahko vplivajo na način sprejemanja odločitev. Trenutno 53 % evropskih državljanov ne verjame, da njihov glas v Evropski uniji kaj šteje2. Vseeno je na vprašanje, kakšno vlogo naj bi Evropska unija imela čez pet let, kar 49 % vprašanih odgovorilo, da si želijo večjo vlogo EU, medtem ko bi jih le 14 % rado videlo manjšo vpletenost Unije na ključnih političnih področjih. Potrebna je torej taka Evropa, ki zna bolje prisluhniti, da bi lahko izpolnila pričakovanja svojih državljanov.

To je bistvenega pomena, saj so evropske institucije vse prepogosto grešni kozel za nepriljubljene odločitve in jih državljani velikokrat doživljajo kot oddaljene in birokratske. Eden glavnih ciljev obdobja razmisleka mora biti spodbuditev natančnejšega in ustreznejšega obveščanja o dejavnostih Evropske unije. Nujno potrebno je, da države članice in tudi evropske institucije prenehajo z medsebojnim obtoževanjem.

Ciljne skupine in sodobni mediji

Komisija verjame, da razprava ne sme biti omejena le na politične voditelje in tradicionalne zainteresirane strani. Z voditelji držav in vlad deli mnenje, da bi te razprave morale vključevati „ civilno družbo, socialne partnerje, nacionalne parlamente in politične stranke“ , vendar tudi meni, da bi poslušanje posebnih ciljnih skupin, ki niso bile dosežene med referendumskimi kampanjami, kot so mladi ljudje in manjšine, prispevalo dodano vrednost. Končno, razprave so lahko uspešne le, če se v proces vključijo množični mediji, zlasti televizija. Prav tako je bistvenega pomena pri spodbujanju razprave tudi internet.

Dolgoročna zavezanost

Načrt D ni omejen na obdobje razmisleka. Potekati mora skozi ves mandat te Komisije in še naprej. Trenutno krizo lahko premaga le oblikovanje novega konsenza o evropskem projektu, ki bo močno ukoreninjen v pričakovanjih državljanov.

Od poslušanja k še večji vključenosti

Končno, načrt D za demokracijo, dialog in debato pomeni poslušanje, tako da se Evropska unija lahko odzove na pomisleke in skrbi, ki so jih izrazili njeni državljani. Cilj Komisije je spodbuditi razpravo in uveljaviti priznanje glede dodane vrednosti, ki jo prinaša Evropska unija. V tem procesu obnavljanja demokracije morajo imeti državljani EU pravico, da se njihovi glasovi slišijo.

3. Podpora pri razpravah v državah članicah

3.1. Organizacija razprav v državah članicah

Največjo odgovornost za odgovor na poziv po obdobju razmisleka imajo države članice. Vse so se zavezale, da bodo izpeljale obsežne nacionalne razprave o prihodnosti Evrope.

Komisija priznava, da živahne razprave že potekajo v nekaterih državah članicah, medtem ko se morajo v drugih šele začeti, ali pa se morajo okrepiti in razširiti. Pripravljena je dati zagon s predlogom za skupni pristop in predstavitvijo idej o tem, kako bi sama kot institucija lahko prispevala k razpravi.

Komisija svojo nalogo vidi predvsem v tem, da pomaga državam članicam, in ne da prevzame njihovo vlogo pri organizaciji nacionalnih razprav. Sodelovala bo z nacionalnimi vladami pri organizaciji in financiranju dogodkov, ki spodbujajo razpravo. Ti dogodki morajo pokrivati cel političen spekter stališč. Predstavništva Evropske komisije v državah članicah in informacijske pisarne Evropskega parlamenta bodo imeli v obdobju razmisleka ključno vlogo pri zagotavljanju podpore. Evropski parlament bi prav tako lahko pomembno prispeval v nacionalnih razpravah prek sodelovanja z nacionalnimi institucijami in tudi prek sodelovanja posameznih poslancev Evropskega parlamenta.

Za organizacijo nacionalnih razprav ni nobenega standardnega vzorca. V nekaterih državah članicah obstajajo stalne strukture, forumi ali platforme, kjer redno potekajo razprave o evropskih zadevah. V spet drugih članicah ni takega organiziranega sistema za dialog in razpravo. Države članice bi se lahko zgledovale pri modelih, kot sta irski Nacionalni forum ali španska Platforma za Evropo.

Nacionalni, regionalni in lokalni parlamenti imajo posebno vlogo pri organizaciji in spodbujanju razprav. Nacionalni parlamenti tvorijo most do zagotavljanja učinkovitega nadzora nad odločitvami, ki jih vlade držav članic sprejemajo v zvezi z evropskimi zadevami. Čeprav številni nacionalni parlamenti predstavljajo primere najboljše prakse, se lahko še veliko stori za izboljšanje te funkcije nadzora. Komisija si zato želi razviti sodelovanje z nacionalnimi parlamenti, ki bo preseglo cilje njenih odnosov s temi parlamenti, kot jih je začela uresničevati v začetku leta 2005. Ti cilji se vrtijo okrog treh glavnih tem – medsebojne storitve; dejansko povezovanje v mreže; povezovanje z državljani in njihovimi izvoljenimi predstavniki: večja vloga parlamentov pomeni večjo vlogo evropskih državljanov – in vključujejo vrsto konkretnih ukrepov, kot so na primer udeležba na visoki ravni v Konferenci odborov za evropske zadeve (COSAC) ter Konferenci predsednikov nacionalnih parlamentov EU in ugotavljanje potreb nacionalnih parlamentov glede vrste informacij in načinov sodelovanja z namenom pospeševanja elektronske izmenjave informacij v zvezi z EU med nacionalnimi parlamenti.

Komisija bo v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in po posvetovanju s predsedstvom Konference predsednikov nacionalnih parlamentov EU ter predsedstvene trojke COSAC čimprej povabila nacionalne parlamente držav članic na forum v Bruslju, kjer se bo razpravljalo o prispevkih teh parlamentov v obdobju razmisleka, izmenjalo nacionalne izkušnje in najboljše prakse ter preučilo možno sodelovanje in skupne ukrepe z institucijami EU in/ali njihovo podporo v tem obdobju.

3.2. Vsebina

Načrt D za demokracijo, dialog in debato določa strukturiran proces za spodbuditev javne razprave o prihodnosti Evropske unije. Politična vsebina javne razprave mora biti vključena v pristop, ki bo sprejet ob koncu obdobja razmisleka.

Komisija si prizadeva zagotoviti skupen okvir, vendar se hkrati popolnoma zaveda, da bo vsaka razprava imela svoje lokalne, regionalne in nacionalne značilnosti. Odvisno od države in vsebine obravnavane politike bodo v razpravah osvetljene različne teme in vloga Evropske unije vsakič drugačna.

Ne glede na posamezne nacionalne posebnosti morajo razprave v državah članicah usmeriti pozornost državljanov na prihodnost Evrope, pri čemer je treba preučiti njihova pričakovanja in obravnavati dodano vrednost ter konkretne koristi, ki jih prinašajo ukrepi Skupnosti. Razprava mora tako preseči institucionalna vprašanja in Ustavo. Osredotočati se mora na to, kako Evropa obravnava vprašanja, ki zadevajo delovna mesta, gospodarstvo, transport, boj proti terorizmu, okolje, cene nafte, naravne nesreče ter zmanjševanje revščine v Afriki in drugod. S pomočjo izidov teh razprav bi lahko evropske institucije, in zlasti Komisija, natančneje opredelile svoje prednostne naloge.

Ta proces mora potekati v dve smeri: državljane je prek konkretnih dosežkov ter projektov treba obveščati o vlogi Evrope in hkrati prisluhniti njihovim pričakovanjem glede tega, kaj bi bilo treba storiti v prihodnosti. Razprava bi lahko zajemala naslednje teme:

- gospodarski in socialni razvoj Evrope : zmožnost Evrope, da ustvarja rast in nova delovna mesta, tako da v največji možni meri poveča učinke strategije, ki je bila sprejeta v Lizboni: skupne vrednote, na katerih temeljijo gospodarski in socialni modeli v Evropi; reforme, ki so potrebne za soočanje s svetovno konkurenco, in pogoji za trajnostni razvoj.

- dojemanje Evrope in nalog Unije : na podlagi predhodnih dosežkov in konkretnih koristi, ki jih v vsakdanje življenje državljanov prinaša Unija (npr. varnost hrane, Erasmus, enotna valuta, varstvo potrošnikov, notranji trg), bi razprava lahko preverila, kaj državljani pričakujejo od Unije na lokalni ravni in kako vidijo njeno vlogo v prihodnosti, vključno z razvojem področja pravice, svobode in varnosti ali spoprijemanjem s podnebnimi spremembami in naravnimi nesrečami.

- meje Evrope in njena vloga v svetu : možnost novih širitev, zmožnost Unije, da sprejme nove članice, splošna varnost celine, odnos s sosednjimi državami ali vpliv Evrope v povezavi z drugimi večjimi bloki v svetu. Kaj ljudje pričakujejo od Evrope v svetu brez meja na področju trgovine (npr. tekstilni izdelki), okolja (npr. podnebne spremembe), mobilnosti (npr. vseevropska omrežja), varnosti (npr. sodelovanje v mirovnih operacijah) in razvoja (npr. pomoč državam v razvoju, odpis dolga državam tretjega sveta)?

Ni treba posebej omenjati, da razpon tem znotraj načrta D nikakor ne bo omejen. Odvisno od občinstva in okoliščin bodo izbrane in obravnavane najzanimivejše in najbolj aktualne teme. Komisija se je na prošnjo držav članic takim temam pripravljena podrobneje posvetiti.

3.3. Proces pridobivanja povratnih informacij

Nacionalne razprave morajo biti strukturirane, da bi povratne informacije lahko neposredno vplivale na program politik Evropske unije. Proces poslušanja mora privesti do jasnih rezultatov, ki jih je ob koncu obdobja razmisleka treba upoštevati. Vsaka država članica mora Komisiji in predsedstvu Sveta predstaviti strnjeno poročilo o prvih rezultatih nacionalne razprave. Ta poročila se morajo objaviti.

Proces pridobivanja povratnih informacij se mora začeti aprila 2006, tako da se lahko pridobi prvi niz ugotovitev. Kot prvi korak v tem procesu bo Komisija 9. maja 2006, ki je hkrati „Dan Evrope“, organizirala evropsko konferenco o prihodnosti Evrope, ki bo vključevala civilno družbo, predstavnike držav članic, nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, državljane ter druge institucije in organe EU. Namen konference bo povzemanje ključnih ugotovitev razprave na evropski ravni ter dejavnosti, ki izhajajo iz čezmejne razprave. Komisija bo maja 2006 prav tako pripravila dokument, ki bo vseboval celovit povzetek nacionalnih obiskov in razprav, organiziranih po vsej Uniji.

To bo avstrijskemu predsedstvu na zasedanju Evropskega sveta junija 2006 omogočilo pripraviti pregled stanja, kot je predvideno v deklaraciji, ki so jo podpisali voditelji držav in vlad.

4. Pobude na ravni Skupnosti

Evropska komisija je pripravljena igrati pomembno vlogo v obsežni razpravi o prihodnosti Evrope. Čeprav Komisija v tej razpravi ne bo v središču pozornosti, lahko prispeva k temu, da bodo čezmejne pobude deležne spodbujanja in podpore. Številni odmevni čezmejni dogodki prav tako lahko naredijo proces vidnejši in spodbudijo vključevanje novih akterjev v evropski proces sprejemanja odločitev.

Partnerstvo z evropskimi institucijami in organi

Komisija bo v sodelovanju s sedanjim in prihodnjimi predsedstvi Sveta, Evropskim parlamentom, Svetom, Odborom regij ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom spodbujala razpravo na evropski ravni. Velika večina teh pobud se lahko uresniči skupaj z Evropskim parlamentom ter drugimi institucijami in organi. Komisija vabi vse evropske institucije in organe, da se udeležijo in prispevajo k razpravi o možnostih za sodelovanje in skupno ukrepanje.

Komisija s to pobudo želi spodbuditi državljane EU, da postanejo politično dejavni v razpravi o prihodnosti Evrope, obveščati javnost o dodani vrednosti, ki jo prispeva Evropska unija, ter spodbuditi vlade, politične stranke in oblikovalce mnenja, da postavijo evropska vprašanja v ospredje javne pozornosti.

V obdobju razmisleka morajo biti na ravni Skupnosti dane naslednje pobude.

4.1. Spodbujanje širše javne razprave

4.1.1. Obiski komisarjev v državah članicah

Komisija namerava vzpostaviti neposrednejši stik z državljani, prisluhniti njihovim težavam in biti bolj vidna in navzoča v nacionalnih in regionalnih razpravah.

Predsednik in/ali podpredsednik za institucionalne odnose bosta poskušala obiskati čim večje število držav članic. To prizadevanje bo zlasti okrepljeno v prihajajočih mesecih. Predsednika in/ali podpredsednika bodo spremljali komisarji iz zadevne države članice in po potrebi tudi drugi komisarji. Komisija priporoča, da se vključijo tudi poslanci Evropskega parlamenta. Cilj teh obiskov je sestati se z vladami, nacionalnimi parlamenti, visokimi predstavniki iz gospodarstva in trgovskih združenj, civilno družbo, študenti ter regionalnimi in lokalnimi organi. Medijski dogodki in stiki s civilno družbo bodo glavna značilnost vsakega obiska.

4.1.2. Razpoložljivost komisarjev za nacionalne parlamente

Nacionalni parlamenti tvorijo most do zagotavljanja učinkovitega nadzora nad odločitvami, ki jih vlade držav članic sprejemajo v zvezi z evropskimi zadevami. Kot je navedeno zgoraj, namerava Komisija aktivno sodelovati pri spodbujanju razprave o evropskih zadevah in povečati preglednost evropskega oblikovanja politike na celotnem političnem prizorišču.

Ob podpredsedniku za odnose z nacionalnimi parlamenti si bodo posamezni komisarji prizadevali biti dosegljivi nacionalnim parlamentom ter jim pomagati pri pojasnjevanju politik Komisije in zagotavljanju pregleda nad novejšim razvojem v EU. Z nacionalnimi parlamenti se že vzpostavljajo stiki z namenom praktičnih dogovorov.

4.1.3. Predstavništva, odprta za javnost

Predstavništva Komisije so nacionalen obraz Komisije, vendar jih večina državljanov ne pozna dovolj dobro in Komisijo še naprej doživljajo kot oddaljeno institucijo. Komisija krepi vlogo svojih predstavništev in jih želi predstaviti javnosti kot ključno točko, kjer se lahko pridobijo informacije in hkrati zbirajo povratne informacije glede njihovih zapažanj in vprašanj v zvezi z evropskimi zadevami.

Prostori predstavništev so stalno odprti za javnost. Poleg tega bodo vodje predstavništev (in kjer bo mogoče komisarji) na voljo za redne ure vprašanj in odgovorov z državljani. Slednje ne smejo biti omejene zgolj na glavna mesta. Evropski parlament je vabljen, da stori enako, in te dogodke bi bilo treba uskladiti.

4.1.4. Uporaba centrov Europe Direct za regionalne dogodke

Komisija je v partnerstvu z regionalnimi in lokalnimi gostiteljskimi strukturami vzpostavila decentralizirano mrežo lokalnih posrednikov informacij o EU. Ta mreža nudi vsem institucijam in organom EU dragoceno orodje za obveščanje državljanov o Evropi in predstavlja osnovo za uresničevanje komunikacijske strategije Komisije v praksi.

Predstavništva bodo v podporo načrtu D v celoti izkoristila mrežo centrov Europe Direct „nove generacije“. Te centre bi bilo treba uporabljati kot žariščne točke dejavnosti na regionalni ravni.

4.1.5. Evropska okrogla miza za demokracijo

Komisija namerava vključiti državljane, zlasti mlade, ki jih zanimajo evropske zadeve. Cilj tega je raziskati načine za okrepitev čezmejne razprave, spodbuditi dejavno državljanstvo in tudi dvigniti raven ozaveščenosti glede procesa evropskega povezovanja.

Komisija bo pri vzpostavitvi evropske okrogle mize za demokracijo sodelovala z akterji civilne družbe. Okrogla miza bo združevala državljane z različnimi pogledi, ki bodo sodelovali ali razpravljali o skupnih evropskih vprašanjih. Na podlagi rezultatov evropske okrogle mize je treba v vseh državah članicah organizirati srečanja.

4.1.6. Evropski ambasadorji dobre volje

Dobro obveščanje in komuniciranje o naših dejavnostih bosta odločilnega pomena. Dobre politike je treba dopolniti z dobrimi in kreativnimi pobudami, da se pritegnejo javnost in mediji.

Komisija si bo v sodelovanju z državami članicami prizadevala organizirati vrsto regionalnih dogodkov z „evropskimi ambasadorji dobre volje“, pri čemer se bodo upoštevali modeli, ki so jih uporabili Združeni narodi, ter izkušnje, povezane z referendumi o članstvu v novih državah članicah, in bo povabila znane osebnosti ali nacionalne in lokalne slavne osebe iz kulture, gospodarstva, športa ali katerega koli drugega področja, ki je v interesu ciljnih skupin. Ti „ambasadorji“ bi bili lahko v zadevnih državah članicah dejavni s prirejanjem odprtih srečanj, delavnic in splošnih predavanj o posebnih evropskih področjih ali programih, kot so izobraževanje, preprečevanje revščine, volilna udeležba, raziskave in razvoj itd.

4.2. Spodbujanje vključevanja državljanov v demokratični proces

4.2.1. Spodbujanje učinkovitejšega posvetovanja

Komisija je v zadnjih letih izboljšala svoj način posvetovanja glede glavnih političnih pobud. Število posvetovanj z zainteresiranimi stranmi prek zelenih in belih knjig ter posvetovanj prek interneta je strmo naraslo. V sodelovanju z Evropskim parlamentom in drugimi institucijami namerava Komisija v okviru procesa poslušanja uporabljati in izboljšati obstoječa orodja za pridobivanje povratnih informacij neposredno od državljanov, potrošnikov in gospodarstva.

Komisija bo učinkoviteje spodbujala obstoječe postopke posvetovanja, ki jih uporablja, da bi dosegla večjo vključenost nacionalnih in regionalnih zainteresiranih strani, kot to določa akcijski načrt za izboljšanje obveščanja.

4.2.2. Podpora za projekte evropskih državljanov

Kot odgovor na opaženo pomanjkanje legitimnosti in vključevanja evropskih državljanov v politične sisteme je treba poglobiti njihov občutek udeležbe in vključenosti v evropskem vzoru na vseh ravneh. Nedavno predlagani program za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva „Državljani za Evropo“ je ravno to opredelil kot svoj glavni cilj.

Poleg tega je bila v nekaterih državah članicah na lokalni ravni vzpostavljena cela paleta forumov državljanov, ki so pogosto vključeni v proces odločanja na regionalni ravni. Komisija bo podpirala pobude foruma evropskih državljanov, da se, kadar bo le mogoče, izbere reprezentativen vzorec državljanov iz evropskih regij z namenom razprave o posebnih področjih politike. Te morajo graditi na obstoječih modelih v državah članicah in tudi zagotavljati morebitne povratne informacije za evropske razprave.

4.2.3. Večja odprtost in preglednost

Evropski državljani imajo pravico do javnih institucij, ki so učinkovite, odprte in vestne. Komisija zato podpira večjo preglednost na vseh ravneh v evropskih institucijah, tudi prek svoje pobude za preglednost v Evropi. Kar zadeva Svet se je Evropski svet v Sevilli odločil, da zasedanja Sveta odpre za javnost, kadar Svet deluje ko sozakonodajalec. Ta pravila so formalizirana v poslovniku Sveta. To omogoča predstavitev glavnih predlogov in odprtost glasovanja in pojasnjevanja glasov za javnost. Te zaveze se še niso prenesle v prakso. Britansko predsedstvo trenutno razmišlja o sprejemu vrste ukrepov, ki bi postopke Sveta naredili bolj odprte.

Komisija v celoti podpira to pobudo predsedstva, ki je tesno povezana s pobudo Komisije za preglednost v Evropi.

4.2.4. Višja udeležba volivcev

Nižja raven udeležbe na nacionalnih in lokalnih volitvah je okrepila občutek pomanjkanja legitimnosti v političnem procesu. Udeležba na zadnjih volitvah v Evropski parlament je bila zlasti v nekaterih državah članicah žalostno nizka.

Komisija bo drugim evropskim institucijam predlagala, da skupaj poiščejo načine za povečanje volilne udeležbe na evropskih volitvah in nacionalnih referendumih o evropskih zadevah. Posebno pozornost je treba nameniti udeležbi mladih ljudi in manjšinskih skupin ter uporabi novih tehnologij, ki bi izboljšale udeležbo. Ustanovila bi se lahko skupna medinstitucionalna delovna skupina, ki bi usklajevala prizadevanja na tem področju.

4.3. Orodja za vzpostavitev dialoga o evropskih politikah

4.3.1. Posebna raziskava Eurobarometra o prihodnosti Evrope

Načrt D pomeni poslušanje in dialog. Končni cilj Komisije je, da se uči iz pomislekov in skrbi, ki so jih izrazili državljani. To bo prav tako pomagalo državam članicam, da v obdobju razmisleka pridobijo vpogled v težave in skrbi njihovih državljanov.

Komisija bo pripravila posebno raziskavo Eurobarometra o prihodnosti Evrope, s katero se bodo ocenili pogledi državljanov na prihodnost evropskega projekta in tudi njihova podpora in pričakovanja v zvezi z evropskimi politikami in ukrepi.

4.3.2. Internet

Čedalje več izkušenj kaže, da je Internet postal pomemben forum za politične razprave. Če ima Komisija namen aktivno sodelovati v vlogi moderatorja razprave o prihodnosti Evrope, mora uporabiti vsa možna sredstva in načine, ki lahko olajšajo to razpravo.

Komisija bo uporabljala najnovejšo spletno tehnologijo za aktivno sodelovanje v razpravi in pri zagovarjanju svojih politik v kibernetskem prostoru, ki je postal pomemben forum za razpravo, na katerem se izoblikujejo mnenja.

4.3.3. Posebne ciljne skupine

Kot prvi korak k procesu odprtega sprejemanja politik mora Komisija v procesu poslušanja graditi na obstoječi dobri praksi vključevanja posebnih ciljnih skupin. Poseben poudarek je treba nameniti pogledom in opažanjem mladih ljudi. To bi državam članicam lahko pomagalo okrepiti proces pridobivanja povratnih informacij v nacionalnih razpravah.

Komisija je pripravljena državam članicam pomagati pri delu s posebnimi ciljnimi skupinami v zvezi s specifičnimi evropskimi temami.

5. Financiranje

Obsežna razprava o prihodnosti Evrope mora biti ustrezno finančno podprta. Komisija si bo prizadevala pomagati državam članicam in civilni družbi s podpiranjem posameznih pobud.

Na začetku leta 2005 je bilo za razpravo o prihodnosti Evrope v okviru proračunske postavke Prince namenjenih devet milijonov EUR (proračunska postavka 250302). Vse države članice so prejele nekaj finančne pomoči, pri čemer je bilo nekaj manj kot šest milijonov EUR dodeljenih že v procesu ratifikacije. Po mnenju Komisije bi bilo treba preostale vire uporabiti za podporo pobud držav članic in civilne družbe.

Komisija zato podpira namero Evropskega parlamenta, da na proračunski postavki Prince da na razpolago dodatnih šest milijonov EUR za leto 2006.

6. Sklepne ugotovitve

Razprave, ki so ji države članice izvedle na temo ratifikacije Evropske ustave, so pokazale neprekinjeno podporo članstvu v Evropski uniji, vendar čedalje večji občutek oddaljenosti od demokratičnega procesa.

Voditelji držav in vlad Evropske unije so sprejeli deklaracijo, ki poudarja potrebo po tem, da se prisluhne skrbem državljanov in omogoči obširna razprava.

Zdaj je čas za poslušanje in ukrepanje. To sporočilo opisuje vsebino in teme načrta D za demokracijo, dialog in debato. Poudarja nacionalni značaj razprave, vendar tudi priporoča strukturiran proces pridobivanja povratnih informacij in vrsto možnih pobud na ravni Skupnosti.

Načrt D si mora prizadevati pojasniti, poglobiti in dati legitimnost novemu konsenzu o Evropi ter obravnavati kritike in poiskati rešitve na področjih, kjer pričakovanja niso bila izpolnjena. Evropska komisija glede na zgoraj navedeno priporoča državam članicam, da:

- storijo vse potrebno, da se v vsaki državi čimprej organizira nacionalna razprava;

- sodelujejo s Komisijo ter drugimi institucijami in organi pri organiziranju najučinkovitejše podpore in prispevka, ki ju slednje lahko prispevajo k nacionalni razpravi, vključno z obiski v državah članicah;

- se do naslednjega zasedanja Evropskega sveta dogovorijo o procesu pridobivanja povratnih informacij z namenom zagotovitve, da se pomisleki in pričakovanja državljanov razširjajo in vključijo v pregled stanja, ki se bo opravil v času avstrijskega predsedovanja.

ZAKONODAJNI FINANČNI IZKAZ

1. NASLOV PREDLOGA:

Prispevek Komisije k obdobju razmisleka in za vnaprej. načrt D za demokracijo, dialog in debato.

2. OKVIR ABM/ABB (upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti/oblikovanje proračuna na podlagi dejavnosti)

Zadevno področje: 16-TISK IN KOMUNIKACIJE

Povezane dejavnosti (po nomenklaturi PPP 2006):

16 03 Analiza trendov javnega mnenja ter razvoj splošnih informacij za državljane

3. PRORAČUNSKE VRSTICE

4. Proračunske vrstice z navedbo imena postavke:

16 03 04 – Prince – Razprava o prihodnosti Evropske unije

5. Trajanje ukrepa in finančni vpliv:

Načrt D , ki je predmet tega sporočila, bo ponovno izveden vsako leto in bo s proračunskega vidika vključen v večletno finančno programiranje.

6. Značilnosti proračuna ( po potrebi se dodajo vrstice) :

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav kandidatk | Razdelek v finančni perspektivi |

Vrstica 16 03 04 | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. 3 |

7. POVZETEK SREDSTEV

8. Finančna sredstva

9. Povzetek odobritev za prevzem obveznosti (OPO) in odobritev plačil (OP)

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta odhodkov | Oddelek | 2006 | Naslednja leta[3] | Skupaj |

Odhodki iz poslovanja[4] |

Odobritve za prevzem obveznosti (OPO) | 8.1 | a | 6,000 | --- | 6,000 |

Odobritve plačil (OP) | b | 6,000 | --- | 6,000 |

REFERENČNI ZNESEK SKUPAJ |

Odobritve za prevzem obveznosti | a | 6,000 | --- | 6,000 |

Odobritve plačil | b | 6,000 | --- | 6,000 |

Upravni odhodki, ki niso vključeni v referenčni znesek[5] |

Človeški viri in z njimi povezani odhodki (NS) | 8.2.3 | d | 0,810 | --- | 0.810 |

Ocenjeni stroški financiranja ukrepa skupaj

OPO, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | a+d | 6,810 | --- | 6,810 |

OP, vključno s stroški za človeške vire, SKUPAJ | b+d | 6,810 | --- | 6,810 |

10. Skladnost s finančnim programiranjem

Pri proračunu za leto 2005 je ta predlog skladen z obstoječim finančnim programiranjem.

Izvajanje načrta D leta 2005 bo krila notranja prerazporeditev obstoječih sredstev GD PRESS za postavko PRINCE.

Za leto 2006 bo potrebe krila vrstica PRINCE, če bo proračunski organ dodelil potrebna sredstva. Opozoriti je treba, da je Evropski parlament predložil različne predloge sprememb za okrepitev te proračunske vrstice, ki povečujejo njena sredstva v primerjavi s PPP 2006.

Leta 2007 in 2008 se bo izvajanje načrta D nadaljevalo. Za ta leta bodo sredstva odvisna od rezultata začetnega procesa povratnih informacij. Zato niso prikazana v razpredelnicah tega finančnega izkaza. Odvisna bodo od odobritve finančne perspektive 2007–2013 in izhajajočega večletnega programiranja.

11. Finančni vpliv na prihodke

Predlog nima finančnih posledic za prihodke.

12. FTE za človeške vire (vključno z uradniki, začasnim in zunanjim osebjem) – glej podrobnosti pod točko 8.2.1.

Letne potrebe | 2006 | Naslednja leta |

Število potrebnih človeških virov SKUPAJ | 7,5 | --- |

13. ZNAČILNOSTI IN CILJI

14. Potreba, ki jo je treba kratkoročno ali dolgoročno pokriti

Dne 18. junija 2005 je Evropski svet sprejel deklaracijo, ki poziva k obdobju razmisleka po zavrnitvi, ki jo je Evropska ustava doživela v Franciji in na Nizozemskem. Komisija je predlagala Načrt D za demokracijo, dialog in debato za spodbuditev obsežne razprave o odnosih med demokratičnimi institucijami EU in njenimi državljani. To sporočilo predlaga vrsto pobud, ki naj spodbudijo obsežno javno razpravo na nacionalni in evropski ravni. Te pobude morajo vključevati tudi posebne ciljne skupine (ženske, mlade, manjšinske skupine, nezaposlene delavce) in morajo biti deležne ustrezne pozornosti medijev. Dejavnost se mora nadaljevati skozi celoten mandat Komisije in tudi po njem.

Predstavništva držav članic bodo imela v tem procesu ključno vlogo.

15. Dodana vrednost zaradi vključitve Skupnosti in skladnost predloga z drugimi finančnimi instrumenti ter možne sinergije

Dodana vrednost predlaganih ukrepov je jamstvo, da bodo povratne informacije, pridobljene z razpravo, lahko neposredno vplivale na politično agendo Evropske unije. Komisija zato predlaga podporo pri organizaciji in financiranju dogodkov, ki spodbujajo razpravo. Pobude bodo kolikor je mogoče organizirane v sodelovanju z drugimi institucijami in organi EU.

Načrt D se bo izvajal v sinergiji z akcijskim načrtom Komisije za boljše obveščanje o Evropi, ki ga je Svet sprejel 20.7.2005.

16. Cilji in pričakovani rezultati predloga ter z njimi povezani kazalniki v okviru ABM

Na splošno se cilji načrta D vključujejo v splošne cilje Komisije in operativne cilje GD PRESS, kakor so bili preneseni v ABM in PPP.

Ta del finančnega izkaza povzema ukrepe in cilje, opisane v načrtu D, ki imajo proračunski vpliv in/ali vpliv na človeške vire za GD PRESS.

Predstavništva Komisije v državah članicah bodo kar najbolj vključena v uresničevanje vseh ciljev in ukrepov, opisanih v nadaljevanju.

1. Prvi operativni cilj: podpora pri razpravah v državah članicah

- Prispevek k ciljem ABM GD PRESS in splošnim ciljem Komisije

Ta cilj se bo uresničeval z naslednjimi ukrepi, ki so vsi vključeni v splošnih ciljih GD PRESS in obstoječih proračunskih vrsticah PPP:

1.1 . Organizacija razprav v državah članicah : bo izvedena s podporo Komisije državam članicam pri organizaciji dogodkov, ki spodbujajo razpravo.

1.2. Proces pridobivanja povratnih informacij : bo izveden zlasti z organizacijo evropske konference 9. maja 2006.

- Realizacije/pričakovani rezultati/predvideni vplivi/kazalniki

Operativni podcilj/ukrepi | Referenca v načrtu D | Realizacije | Pričakovani rezultati/vplivi | Kazalniki |

1.1 Organizacija razprav v državah članicah | 3.1. | Pomoč pri organizaciji dogodkov, ki spodbujajo razpravo | Organizacija nacionalne razprave s strani države članice. Spodbujanje regionalnih pobud in vključitev nacionalnih parlamentov. | Število organiziranih razprav. Poročila držav članic |

1.2 Proces pridobivanja povratnih informacij | 3.3. | Organizacija evropske konference maja 2006/ dokument s celovitim povzetkom | Povzemanje prvih sklepov razprave in smernice za pripravo Evropskega sveta junija 2006 | Število udeležencev razprave Predhodno in naknadno vrednotenje |

2. Drugi operativni cilj: spodbujanje obsežne javne razprave

- Prispevek k ciljem ABM GD PRESS in splošnim ciljem Komisije

Ta cilj se bo uresničeval z naslednjimi ukrepi, ki so vsi vključeni v splošnih ciljih GD PRESS in obstoječih proračunskih vrsticah PPP:

2.1 . Obisk komisarjev v državah članicah : ta cilj bo izveden v okviru akcijskega načrta Komisije za boljše obveščanje o Evropi.

2.2. Predstavništva Komisije, odprta za javnost: ta cilj bodo izvedla predstavništva Komisije z organizacijo pogostih informativnih srečanj in javnih razprav.

2 . 3. Uporaba centrov Europe Direct za regionalne dogodke: izvedena bo v okviru akcijskega načrta Komisije za boljše obveščanje o Evropi.

2.4. Evropska okrogla miza za demokracijo: cilj bo izveden zlasti z oblikovanjem evropske okrogle mize in organizacijo nacionalnih sestankov.

2.5. Evropski ambasadorji dobre volje: cilj bo izveden v okviru akcijskega načrta Komisije za boljše obveščanje o Evropi.

- Realizacije/pričakovani rezultati/predvideni vplivi/kazalniki

Operativni podcilj/ukrepi | Referenca v načrtu D | Realizacije | Pričakovani rezultati/vplivi | Kazalniki |

2.1. Obisk komisarjev v državah članicah | 4.1.1. | Obisk držav članic s strani komisarjev, povečanje stikov z regionalnimi in lokalnimi mediji, akcije obveščanja | Boljše poznavanje in podoba evropskih komisarjev v državi, boljša kvaliteta informacij in boljša ciljna naravnanost, približevanje državljanov | Medijska pokritost, poznavanje EU s strani državljanov |

2.2. Predstavništva, odprta za javnost | 4.1.3. | Organizacija mesečnih informativnih dogodkov in razprava s ciljnimi občinstvi na nacionalni ravni | Približevanje državljanov institucijam Skupnosti Izboljšanje sposobnosti spremljanja na nacionalni ravni | Število srečanj/javnih razprav v organizaciji države članice. Število udeležencev |

2.3. Uporaba centrov Europe Direct za regionalne dogodke | 4.1.4. | Spodbujanje centrov „Europe Direct“ | Pridobivanje povratnih informacij različnih ciljnih občinstev na lokalni ravni. Približevanje in boljše obveščanje državljanov | Število izvedenih dogodkov in obravnavanih tem/ število udeležencev/ predhodno in naknadno vrednotenje |

2.4. Evropska okrogla miza za demokracijo | 4.1.5. | Oblikovanje evropske okrogle mize. Organizacija nacionalnih okroglih miz | Politični dialog Komisije in drugih institucij z državljani | Število izvedenih okroglih miz Dosežena občinstva in število udeležencev Predhodno in naknadno vrednotenje |

2.5. Evropski ambasadorji dobre volje | 4.1.6. | Izvedba dogodkov, ki pritegnejo številna ciljna občinstva. Medijska pokritost. | Izboljšanje podobe EU in poznavanja njenih politik. Približevanje državljanov. | Število dogodkov Število udeležencev Kakovost medijske pokritosti |

3. Tretji operativni cilj: spodbujanje vključevanja državljanov v demokratični proces

- Prispevek k ciljem ABM DG PRESS in splošnim ciljem Komisije

Ta cilj se bo uresničeval z naslednjimi ukrepi, ki so vsi vključeni v splošnih ciljih DG PRESS in obstoječih proračunskih vrsticah PPP:

3.1. Spodbujanje učinkovitejšega posvetovanja: bo izvedeno v okviru akcijskega načrta Komisije za boljše obveščanje o Evropi.

3 . 2. Podpora za projekte evropskih državljanov: bo izvedena z organizacijo forumov dravljanov na transregionalni ravni.

3.3. Večja odprtost in preglednost: ta cilj bo izveden s pobudami Sveta in predsedstva EU.

3.4. Uporaba novih tehnologij za višjo udeležbo volilcev: cilj bo dosežen s skupno akcijo evropskih institucij v komunikaciji z institucijami držav članic.

- Realizacije/pričakovani rezultati/predvideni vplivi/kazalniki

Operativni podcilj/ukrepi | Referenca v načrtu D | Realizacije | Pričakovani rezultati/vplivi | Kazalniki |

3.1. Spodbujanje učinkovitejšega posvetovanja | 4.2.1. | Optimalna uporaba obstoječih instrumentov za pridobivanje povratnih informacij občinstva | Vnos in pridobivanje povratnih informacij pri oblikovanju politik Unije | Število in kakovost izvedenih posvetovanj Dosežena ciljna občinstva Predhodno in naknadno vrednotenje |

3.2. Podpora za projekte evropskih državljanov | 4.2.2. | Organizacija forumov na transregionalni ravni. Priporočila/poročila regionalnim in nacionalnim vladam | Redukcija krize v legitimnosti političnih sistemov. Povečati udeležbo državljanov. | Število zastopanih regij/število forumov/število udeležencev/predhodno in naknadno vrednotenje |

3.3. Večja odprtost in preglednost | 4.2.3. | Preglednost delovanja Sveta in institucij. Odprtost glasovanja za javnost. | Poistovetenje javnosti z odločitvami Sveta. Razumevanje njegove zakonodajne vloge in vloge institucij. | Sprejeti ukrepi za preglednost/ Spremembe notranjega pravilnika |

3.4. Višja udeležba volilcev | 4.2.4. | Oblikovanje interinstitucionalne študijske skupine | Legitimnost demokratičnih institucij | Izboljšanje sistemov za elektronsko glasovanje/Raven volilne udeležbe |

4. Četrti operativni cilj: vzpostavitev dialoga o evropskih politikah

- Prispevek k ciljem ABM GD PRESS in splošnim ciljem Komisije

Ta cilj se bo uresničeval z naslednjimi ukrepi, ki so vsi vključeni v splošnih ciljih DG PRESS in obstoječih proračunskih vrsticah PPP:

4.1. Pripravljenost komisarjev na nastop pred nacionalnimi parlamenti: bo izvedena v okviru akcijskega načrta Komisije za boljše obveščanje o Evropi.

4 . 2. Posebna raziskava Eurobarometra o prihodnosti Evrope: cilj bo izveden z novim Eurobarometrom o prihodnosti Unije.

4.3. Internet: cilj bo izveden v sinergiji in v okviru akcijskega načrta Komisije za boljše obveščanje o Evropi.

4.4. Posebne ciljne skupine: cilj bo izveden v okviru akcijskega načrta Komisije za boljše obveščanje o Evropi.

- Realizacije/pričakovani rezultati/predvideni vplivi/kazalniki

Operativni podcilj/ukrepi | Referenca v načrtu D | Realizacije | Pričakovani rezultati/vplivi | Kazalniki |

4.1. Pripravljenost komisarjev na nastop pred nacionalnimi parlamenti | 4.1.2. | Obrazložitev politik Unije s strani komisarjev v nacionalnih parlamentih | Olajšanje razprave o Uniji povečanje preglednosti institucij EU | Število parlamentarnih srečanj/razprav |

4.2. Posebna raziskava Eurobarometra o prihodnosti Evrope: | 4.3.1. | Predstavitev posebnega Eurobarometra o prihodnosti Evrope | Analiza stališč državljanov in njihovih pričakovanj v zvezi z evropskim projektom | Kazalniki za uporabo rezultatov anket. Profili občinstva |

4.3. Internet | 4.3.2. | Razvoj novega posebnega spletnega mesta, namenjenega razpravi | Interaktivna komunikacija, ki omogoča lažji potek razprave, privlačnost spletnega mesta, koherentnost celote, učinkovitost brskalnikov | Večanje števila obiskov spletnega mesta/zmogljivost sistemov |

4.4. Posebne ciljne skupine | 4.3.3. | Uporaba posebnih ciljnih skupin s strani držav članic | Utrditev posvetovalnih mehanizmov | Število posebnih skupin. Število odgovorov. Usklajevanje rezultatov |

17. Metoda izvedbe

Centralizirano upravljanje:

- neposredno s strani Komisije

18. NADZOR IN VREDNOTENJE

6.1. Sistem nadzora

Notranji sistemi za operativno poročanje, ki se uporabljajo za sedanje dejavnosti, bodo razširjeni na nove dejavnosti.

6.2. Vrednotenje

6.2.1. Predhodno vrednotenje

V okviru sestanka Sveta z dne 20. septembra 2005, ki je bil specifično posvečen načrtu D , so komisarji potrdili splošne smernice, ki opredeljujejo pristop k temu načrtu in ki jih ta finančni izkaz prevaja v smislu potrebnih dodatnih virov, ki zadevajo GD PRESS.

Operativni ukrepi, namenjeni izvedbi pri uresničevanju Sporočila, bodo imeli na voljo rezultate analiz, ki jih bo zagotovila služba za vrednotenje GD PRESS.

6.2.2. Ukrepi, sprejeti po vmesnem/naknadnem vrednotenju

Aprila 2006 naj bi potekal začetni proces pridobivanja informacij za pridobitev predhodnih sklepnih ugotovitev. Komisija bo 9. maja 2006, na „Dan Evrope“, organizirala evropsko konferenco o prihodnosti Evrope, ki bo združevala predstavnike civilne družbe, izvoljenih, državljanov in drugih institucij in organizacij Unije. Ta konferenca si bo prizadevala skupaj oblikovati prve sklepne ugotovitve razprave na evropski ravni. Maja 2006 bo Komisija pripravila dokument s povzetkom nacionalnih debat.

To bo avstrijskemu predsedstvu omogočilo pripravo pregleda stanja za Evropski svet junija 2006, kakor je navedeno v deklaraciji voditeljev držav in vlad.

6.2.3. Oblika in pogostnost prihodnjega vrednotenja

Na podlagi rezultatov Evropskega sveta junija 2006 se bo na začetku leta 2007 lahko uvedel drugi proces pridobivanja povratnih informacij, da bi se se spodbudil vmesni pregled Komisije lastne strateške in politične agende.

7. UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

Uporabljale se bodo določbe finančne uredbe o izvrševanju proračuna in še zlasti o nadzornih ukrepih.

8. PODROBNOSTI O SREDSTVIH

8.1. Cilji predloga z vidika stroškov financiranja (odobritve za prevzem obveznosti v EUR)

Stroški, navedeni v naslednji razpredelnici, povzemajo potrebna sredstva za izvedbo ukrepov iz načrta D .

Ker je za dano število ukrepov, opisanih v načrtu D , predvidena sinergija z akcijskim načrtom Komisije za boljše obveščanje o Evropi, je treba poudariti, da so tu povzeti samo stroški za dodatne ukrepe v primerjavi z akcijskim načrtom.

( V EUR)

Navedba ciljev, ukrepov in realizacij | Vrsta realizacije | Povprečni stroški | 2006 | SKUPAJ |

število real. | Stroški skupajl | št. | Stroški skupaj |

Vmesni seštevek Cilj 1 | 900.000 | 900.000 |

Vmesni seštevek Cilj 2 | 2.400.000 | 2.400.000 |

Vmesni seštevek Cilj 3 | 2.100.000 | 2.100.000 |

Vmesni seštevek Cilj 4 | 600.000 | 600.000 |

STROŠKI SKUPAJ | 6.000.000 | 6.000.000 |

8.2. Upravni odhodki

8.2.1. Človeški viri – število in vrsta delovnih mest

Vrsta delovnega mesta | Osebje, dodeljeno upravljanju ukrepa ob uporabi obstoječih in/ali dodatnih sredstev (število delovnih mest/FTE) |

DG PRESS (Sedež) |

2006 | Naslednja leta |

Uradniki ali začasno osebje[6] (16 01 01) | A*/AD | 3 | --- |

B*, C*/AST | 4,5 | --- |

SKUPAJ | 7,5 |

Ukrep bo izveden s človešimi viri, dodeljenimi za leto 2005 projektni skupini „Prihodnost Unije“ z nespremenjenimi človeškimi viri ali prerazporeditvijo notranjega osebja.

8.2.2. Človeški viri – viri delovnih mest

Delovna mesta, trenutno dodeljena upravljanju programa, ki se nadomestijo ali podaljšajo. Vsa delovna mesta se podaljšajo.

8.2.3. Stroški financiranja človeških virov in z njimi povezani stroški, ki niso vključeni v referenčni znesek

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Vrsta človeških virov | 2006 | Naslednja leta |

Uradniki in začasno osebje (16 01 01) | 0,810 | --- |

Stroški za človeške vire in z njimi povezani stroški (ki NISO vključeni v referenčni znesek) SKUPAJ | 0,810 |

Izračun – Uradniki in začasno osebje (člen 16 01 01)

EUR 108 000/leto x 7,5 uradnikov = 810 000 letno

(prim. Smernice za izpolnjevanje finančnih izkazov, Budg Web)

[1] Akcijski načrt za boljše obveščanje o Evropi, Komisija – SEC(2005) 985 – 20.7.2005

[2] http://europa.eu.int/comm/public_opinion/archives/eb/eb63/eb63_en.htm

[3] Izvajanje Načrta D se bo nadaljevalo leta 2007 in 2008, vendar bodo potrebna sredstva natančno opredeljena z rezultati procesa pridobivanja povratnih informacij.

[4] Odhodki, ki ne izhajajo iz poglavja 16 01 zadevnega naslova 16.

[5] Odhodki, ki izhajajo iz poglavja 16 01, razen členov 16 01 04 in 16 01 05.

[6] Stroškov zanje NE krije referenčni znesek.