52005DC0359

Bruselj, 3.8.2005

KOM(2005) 359 končno

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Drugo poročilo o spremljanju prestrukturiranja jeklarstva na Češkem in Poljskem{SEC(2005) 1039 }

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Drugo poročilo o spremljanju prestrukturiranja jeklarstva na Češkem in Poljskem

1. UVOD

Dokončanje prestrukturiranja jeklarstva v novih državah članicah in polna vključitev njihovih jeklarskih družb v notranji trg ostajata velik izziv. Mnogim družbam pred pristopom obeh držav 1. maja 2004 ni uspelo doseči rentabilnosti, vladi držav pa sta odobrili finančno podporo ob domnevi, da bodo upravičenci dolgoročno postali rentabilni. Zato so bila na pogajanjih med Evropsko unijo ter Češko in Poljsko dogovorjena prehodna obdobja, ki so omogočila dodeljevanje državne pomoči določenim družbam. Ta izjema od pravil glede državnih pomoči je vezana na nekatere obveznosti, ki jih morajo izpolniti zadevne vlade in posamezne družbe ter so določene v protokolih, vključenih v Pogodbo o pristopu. Protokol 2[1] se nanaša na prestrukturiranje češke jeklarske industrije, Protokol 8[2] pa na prestrukturiranje poljske jeklarske industrije.

Protokola nadalje vsebujeta tudi podrobne določbe o spremljanju in poročanju glede navedenih obveznostih, kar vključuje tudi poročanje Komisije Svetu.

Komisija je 7. julija 2004 sprejela svoje Prvo poročilo o spremljanju prestrukturiranja jeklarstva na Češkem in Poljskem za leto 2003[3]. Komisija je v poročilu ugotovila zamude pri procesu prestrukturiranja, zlasti pri investicijah. Obema državama je priporočila, da izkoristita ugodne tržne pogoje in v prihodnjih letih pospešita proces prestrukturiranja, da bi bile ustrezne družbe sposobne doseči rentabilnost do konca obdobja prestrukturiranja.

To drugo poročilo o napredku, temelječe na nacionalnih poročilih o spremljanju, ki so jih poslali organi držav članic, ter na neodvisnem ocenjevanju in razpravah z zainteresiranimi stranmi, izpostavlja izredno ugodno stanje na trgu, na katerem poslujejo jeklarske družbe, kjer povpraševanja in cene dosegajo najvišjo večletno raven. To je družbam omogočilo, da so znatno izboljšale svoje prodajne in poslovne rezultate in bi moralo olajšati tudi izvajanje programov prestrukturiranja.

Vendar pa ocene rezultatov kažejo, da nekatere družbe še vedno ne poslujejo dovolj dobro in da verjetno do konca obdobja prestrukturiranja 31. decembra 2006 ne bodo postale rentabilne. Ker se to obdobje izteče že čez 18 mesecev, Komisija upravičene družbe in pristojne organe poziva, naj skrbno preučijo njena priporočila.

Komisija poudarja, da bo v primeru, če družbam do konca obdobja prestrukturiranja ne uspe ponovno vzpostaviti rentabilnosti, preverila razloge za takšno stanje. Če so bili razlogi za neuspeh pri vzpostavljanju rentabilnosti v tem, da ukrepi za prestrukturiranje, predvideni v nacionalnem programu prestrukturiranja in posameznih poslovnih načrtih, niso bili izpeljani po načrtih, je mogoče sprožiti ukrep za vračilo dodeljene pomoči.

To poročilo opisuje napredek, dosežen v letu 2004, in vsebuje naslednje elemente:

- opis razvoja svetovnega trga jekla, v okviru katerega poteka proces prestrukturiranja;

- poročilo za posamezno državo o glavnih rezultatih spremljanja državne pomoči in ključnih kazalcev prestrukturiranja, kakor so opredeljeni v prilogah k protokolom (zmanjšanje zmogljivosti, investicije, produktivnost, stroški in rentabilnost);

- sklepne ugotovitve in priporočila o potrebnih ukrepih glede upravičenih družb, da bi dosegle rentabilnost do konca obdobja prestrukturiranja, ter glede nadaljnjega potrebnega spremljanja.

Poročila Svetu o napredku se bodo pripravljala letno. Zadnje poročilo, ki bo obravnavalo napredek v letu 2006, bo predloženo leta 2007. Navedeno zadnje poročilo bo vsebovalo tudi splošno oceno rezultatov, doseženih v vsem procesu prestrukturiranja (2003–2006).

2. RAZVOJ SVETOVNEGA TRGA JEKLA [4]

Na proces prestrukturiranja vpliva več dejavnikov, in sicer ukrepi, ki jih uvedejo same družbe in javni organi, splošni gospodarski razvoj ter stanje na trgu. Dobro poznavanje teh elementov je zato nujno za ustrezno presojo uspešnosti jeklarskih družb na Češkem in Poljskem. Osnovne predpostavke glede razvoja svetovnega trga jekla so povzete v nadaljevanju.

Stanje na svetovnem trgu, na katerem so te družbe poslovale, je bilo v letu 2004 izjemno ugodno. Svetovno gospodarstvo je začelo okrevati v drugi polovici leta 2003 in nato 2004 doseglo visoko rast, zlasti v Aziji in Severni Ameriki, ko je bila letna stopnja rasti 5,5 %, medtem ko je bila leta 2003 ta stopnja 2,8 %.

To je po dveletnem obdobju depresije zelo ugodno vplivalo na povpraševanje po jeklu in trgovanje z njim. Gospodarska uspešnost, ki jo je vzpodbujala živahna rast kitajskega trga, se je nepričakovano hitro povečala, kar je svetovno porabo jekla dvignila na rekordno raven 967 milijonov ton končnih izdelkov v letu 2004, kar v primerjavi z letom 2003 pomeni porast za 9 %. Po pričakovanjih se bo ta vzpon še nadaljeval skozi vse leto 2005, čeprav počasneje, tako da bo po napovedih rast znašala približno 3,8 %.

V Evropski uniji si je gospodarstvo opomoglo počasneje, tako da je rast BDP leta 2004 znašala 2,4 %, v primerjavi z 0,9 % v letu 2003. Hkrati se je v EU povpraševanje po končnih izdelkih iz jekla v letu 2004 močno povečalo, in sicer na 7 %, v primerjavi z 1,5 % v letu 2003. Tako češke kot tudi poljske jeklarske družbe so lahko v polni meri izkoristile rast na njihovih glavnih izvoznih trgih. Poleg tega so tudi povečali svojo prodajo na še hitreje rastočih notranjih trgih. Vendar pa bo po trenutnih napovedih rast povpraševanja v letu 2005 precej nižja, in sicer zaradi pričakovane počasnejše rasti evropskega gospodarstva, ki naj bi dosegla okoli 2 %.

Cene jekla so se leta 2004 strmo povzpele in njihov dvig je na svetovni ravni znašal okoli 60 % za ploščate in dolge izdelke iz jekla. V Evropski uniji so se zaradi močnega eura cene dvigovale počasneje, in sicer za okoli 30 %. Hkrati so se v istem obdobju povečali tudi stroški za surovine, prevoz in energijo, kar je negativno vplivalo na rast prihodkov izdelovalcev jekla. Po tržnem predvidevanju naj bi se cene leta 2005 ustalile.

3. REZULTATI PROGRAMOV SPREMLJANJA NA ČEŠKEM IN POLJSKEM

3.1. Češka

Kljub splošnemu ugodnemu razvoju trga, ki je vsem izdelovalcem jekla omogočil bistveno izboljšanje njihovih finančnih rezultatov, pa vsem češkim jeklarskim družbam ni uspelo zagotoviti trajne rentabilnosti. To je predvsem posledica zamud pri procesu privatizacije, ki naj bi se po pričakovanjih zaključil do sredine leta 2005.

Na podlagi dostopnih informacij iz različnih virov Komisija ugotavlja, da Češka glede družb iz Priloge 1 k Protokolu 2 izpolnjuje svoje obveznosti v zvezi z dodeljeno državno pomočjo. Kakor je zapisano že v prvem poročilu Komisije o spremljanju, skupni dodeljeni znesek ne presega zgornje meje. V skladu s protokolom po 31. decembru 2003 češkemu jeklarskemu sektorju ni več mogoče dodeliti nobene pomoči za prestrukturiranje.

Protokol določa trajno zaprtje valjarn št. 1 in 2 v Valcovny Plechu Fridek-Mystek do 31. decembra 2005. Vendar pa se Komisija skladno s št. 12 Protokola 2 strinja s spremembo v programu prestrukturiranja, ki trajno zaprtje odlaga za šest mesecev, in sicer do 30. junija 2006 (proizvodnja bo ustavljena 31. decembra 2005). Komisija se je strinjala s spremembo na podlagi ustrezno predložene utemeljitve[5]. Za leto 2004 niso bila načrtovana nobena druga zmanjšanja zmogljivosti in češki organi so potrdili zavezo družb glede sprememb zmogljivosti, ki so načrtovane do konca obdobja prestrukturiranja.

Neodvisno ocenjevanje doseženega napredka pri prestrukturiranju češkega jeklarskega sektorja je potrdilo probleme glede izvajanja investicijskih programov za dve upravičeni družbi iz Priloge 1 k Protokolu 2, ki zaostajata za načrtom. Nobeni od obeh družb doslej še ni uspelo zagotoviti posojil za izvedbo investicij, zlasti na področju izboljšanja kakovosti. Družbi zato nista mogli v polni meri izkoristiti izredno ugodnih pogojev na domačem in svetovnem trgu. Ostale možnosti za povečanje dobička, na primer zmanjšanje stroškov in povečana prodaja na domačem trgu, so le delno nadomestile izpad dohodka in v obeh primerih je ostal kosmati dobiček iz poslovanja pod pragom. To pomeni, da v normalnih tržnih pogojih nobeni od družb ne bi uspelo prestati Komisijinega preizkusa rentabilnosti ob koncu obdobja prestrukturiranja.

Vendar naj bi po pričakovanjih na zgoraj analizirani položaj v prihodnjih mesecih ugodno vplivalo napovedano dokončanje privatizacije češkega jeklarskega sektorja. Na podlagi prejšnjih izkušenj Komisija ugotavlja, da se poslovni rezultati družbe, ko strateški investitor nad njo pridobi polno lastništvo, bistveno spremenijo, kar je posledica kombinacije ključnih determinant, na primer poboljšane upravljavske strukture in s tem povezanega zmanjšanja stroškov, izboljšanja donosnosti in tržne preusmeritve, nadalje pa tudi večje možnosti za zagotovitev investicijskih posojil.

Prihodnji meseci so zato odločilni glede tega, ali bo češki jeklarski sektor uspel postati trajno rentabilen. Pomembno je zlasti, da češki organi čim prej uspešno zaključijo proces privatizacije, da bi s tem olajšali pričakovani razvoj. Hkrati morajo vse družbe nadaljevati svoja prizadevanja za prestrukturiranje, zlasti tedaj, ko skušajo zmanjšati stroške in zagotoviti boljšo kakovost svojih izdelkov.

3.2. Poljska

Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, Poljska glede družb iz Priloge 1 k Protokolu 8 spoštuje svoje obveznosti iz protokola v zvezi z dodeljeno državno pomočjo, ki ne presega zgornje meje. V obdobju 1997–2003 je Poljska dodelila pomoč v skupni višini 2 750 milijonov PLN (590 milijonov EUR[6]), kar pomeni približno 80 % dovoljenega skupnega zneska po protokolu. Družbe, ki so po protokolu upravičene do državne pomoči, so: Polskie Huty Stali (PHS), Huta Andrzej, Huta Bankowa, Huta Batory, Huta Buczek, Huta Lucchini-Warszawa, Huta Labędy in Huta Pokόj. V skladu s protokolom po 31. decembru 2003 poljskemu jeklarskemu sektorju ni več mogoče dodeliti nobene državne pomoči. Na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, je bil doslej ta pogoj izpolnjen. Vendar pa mora Poljska glede delovanja družbe Huta Buczek pojasniti še nekatere preostale neskladnosti.

Na podlagi dostopnih informacij, so bile obveznosti glede zmanjšanja zmogljivosti v letu 2004 spoštovane. Kakor izhaja iz informacij, ki so na voljo Komisiji, je bila fizična likvidacija hladne valjarne za tračno jeklo Huta Lucchini-Warszawa (30 000 ton) decembra 2004 izpeljana po načrtih. Huta Bankowa je decembra 2004ustavila proizvodnjo v valjarni za srednje težko profilirano jeklo (60 000 ton).

Evropska komisija tudi ugotavlja, da so ugodni tržni pogoji v večini družb pripeljali do bistvenega povečanja prodaje, boljših poslovnih rezultatov in velikih dobičkov. To je ugodno vplivalo na možnosti družb, da postanejo rentabilne, vendar se v nekaterih primerih zdi, da to ne bo zadostovalo, da bi rentabilnost dosegle do konca leta 2006.

Tudi v drugem letu spremljanja prestrukturiranja poljske jeklarske industrije so se pokazale zamude, ki so v nekaterih primerih precejšnje, zlasti pri investicijah, kar bi lahko vplivalo na prihodnjo rentabilnost nekaterih družb, če bi prišlo do bistvenih zastojev na trgu. V drugih primerih pa je finančno stanje družb zaskrbljivo, kljub izjemno ugodnemu stanju na trgu.

Komisija ugotavlja, da boljši poslovni rezultati družb pomenijo pozitiven dejavnik, vendar so večinoma rezultat izjemno ugodnega stanja na trgu, ki naj bi se letos ustalil. Privatizacija glavne poljske jeklarske družbe, ki je bila zaključena marca 2004, prispeva k izboljšanju njene uspešnosti. Vendar so potrebna še nadaljnja prizadevanja.

Komisija zato vsem družbam priporoča, naj v preostalih dveh letih še povečajo svoja prizadevanja za prestrukturiranje ter izkoristijo povečane prihodke in pridobljena denarna sredstva, zlasti za investicije, zmanjšanje števila zaposlenih in zmanjšanje stroškov, da bi bili sposobni prestati možni zastoj na trgu in bi dosegli rentabilnost do konca leta 2006, tako kot je načrtovano.

4. SPREMLJANJE

Na podlagi ugotovitev iz spremljanja procesa prestrukturiranja jeklarskega sektorja na Češkem in Poljskem v letu 2004, Komisija pri večini družb ugotavlja boljše poslovne rezultate. To je večinoma rezultat bistveno boljšega stanja na trgu, tako domačega kot svetovnega. Hkrati tudi poudarja, da je spremljanje v nekaterih primerih pokazalo precejšnje zamude pri izpolnjevanju obveznosti in zahtev prestrukturiranja, kakor so opredeljene v ustreznih protokolih.

Komisija meni, da je za upravičene družbe, ki so vključene v program prestrukturiranja, zlasti pomembno, da v letih 2005 in 2006 pospešijo proces prestrukturiranja in tako nadoknadijo zamude, ki so se nabrale v lanskem letu pri izvajanju njihovih poslovnih načrtov. Opozoriti je treba predvsem na nujnost investicij za spodbujanje prodaje izdelkov z večjo dodano vrednostjo, kar bi povečalo prihodke. Nadaljevati je treba s prizadevanji za zmanjšanje stroškov in izboljšanje donosa. Pristojni organi so nadalje pozvani, naj uspešno zaključijo preostale privatizacije.

Komisija bo tudi v prihodnje skrbno spremljala proces prestrukturiranja, zlasti na tistih področjih, kjer so bile ugotovljene zamude, in bo ustrezno poročala v svojih prihodnjih poročilih o napredku.

Tako kot v svojih prejšnjih poročilih o napredku Komisija ponovno poudarja, da je v protokolih jasno določeno, da poleg pomoči, predvidene v protokolu, Češka in Poljska svojim jeklarskim industrijam ne smeta dodeliti nobene druge pomoči za prestrukturiranje. Vsaka dodatna pomoč upravičenim družbam, vključenim v protokol, ali kateri koli drugi jeklarski družbi, ki ni vključena v program prestrukturiranja, je nezdružljiva s Pogodbo o pristopu. Komisija je v dveh primerih že sprožila potrebne ukrepe, s katerimi se preverja, ali je bila državna pomoč dodeljena nezakonito in jo je treba vrniti[7].

[1] UL L 236, 23.9.2003, str. 934.

[2] UL L 236, 23.9.2003, str. 948.

[3] COM(2004) 443 konč.

[4] Viri: IISI in Eurostat.

[5] Za podrobnosti glej sklep, ki je javno dostopen na naslednjem spletnem naslovu: http://europa.eu.int/comm/competition/state_aid/decisions/n600_2004/en.pdf.

[6] Menjalni tečaj PLN/EUR: 4,6595 (povprečje v decembru 2003)

[7] Komisija je 19. maja 2004 začela formalni postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje, dodeljeno poljskemu izdelovalcu jekla Huta Czestochowa, ki ni naveden v Prilogi 1 k Protokolu št. 8 (zadeva C20/04 ex NN 25/2004, UL C 204, 12.8.2004, str. 6). Poleg tega je Komisija 14. decembra 2004 začela še en formalni postopek v zvezi s pomočjo za prestrukturiranje, dodeljeno češkemu izdelovalcu jekla Třinecké Železárny, ki ni naveden v Prilogi 1 k Protokolu št. 2 (zadeva C45/04, UL C 22, 27.1.2005).