7.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/80

1.1

EESO spremlja razvoj dogodkov v Turčiji že več let. Turčija je z EU povezana od leta 1963, za članstvo je zaprosila leta 1987, partnerica EU v carinski uniji pa je postala leta 1995.

1.2

EESO je prek Skupnega posvetovalnega odbora (JCC), ki ga je ustanovila organizirana civilna družba v Turčiji in uspešno deluje že od leta 1995, dobro obveščen o prizadevanjih socialnih in gospodarskih interesnih skupin v Turčiji za članstvo njihove države v EU. Ta prizadevanja je vedno upošteval in iskreno upa, da bo evropski vrh decembra 2004 sklenil, da je Turčija dosegla kopenhagenske politične kriterije iz leta 1993 in posledično sprejel odločitev, da se pristopna pogajanja odprejo brez zamud.

1.3

Turčija že več desetletij izkazuje svojo nedvoumno odločitev glede usmeritve v Evropo.

1.4

Turčija je sekularna država, v kateri prevladuje muslimansko prebivalstvo. Želi delovati kot moderna in sekularna demokracija. Je zelo pomemben primer za tiste države, ki imajo pretežno muslimansko prebivalstvo in želijo okrepiti svoj politični ustroj v smislu laičnosti in demokracije. Ko se bo Turčija priključila EU, bo EU lahko dokazala svojo visoko raven pluralizma, sposobnost dialoga med kulturami in verami ter svojo vlogo sogovornika za mir in pravičnost na svetu.

1.5

Turčija je demografsko mlada država, katere gospodarstvo se zelo hitro razvija in ima velike možnosti. Ne bi bilo prav, če bi se nanjo še naprej gledalo samo kot na velik trg za evropski izvoz ali območje za poceni naložbe.

1.6

V mnogih letih je Turčija razvila vlogo varovalnega pasu na eni strani, na drugi pa mostu med Zahodom in Vzhodom, vendar sama sebe ni nikoli prenehala šteti za evropsko državo. Če Turčiji uspe postati članica EU, bi lahko celo bolj neposredno podprla dejavnosti EU za preprečevanje konfliktov, zlasti zaradi svojih odličnih odnosov s srednjeazijskim območjem, Srednjim vzhodom in Zalivskim območjem.

2.1

V odnosih med EU in Turčijo je trenutno prevladujoče, in bo ostalo prevladujoče vse do konca leta, vprašanje, ali se bodo začela pogajanja o pristopu ali ne. Evropski vrh bo o tem odločil na svojem zasedanju decembra 2004.

2.2

Ta odločitev bo odločilni dogodek po več kot petnajstletnem obdobju, ko je Turčija čakala na jasen odgovor na svojo prošnjo za članstvo v EU. Svet v Helsinkih decembra 1999 je dal Turčiji status kandidatke za članstvo. Svet je decembra 2002 v Københavnu sklenil, da se bo odločitev o začetku pogajanj sprejela na podlagi rezultata ocene, ali je Turčija do tedaj izpolnila københavnska politična merila iz leta 1993. Njihova izpolnitev velja za bistveni predpogoj za začetek poti do polnega članstva.

2.3

Odločitev, ki jo je treba sprejeti, očitno ni najbolj pomembna samo za Turčijo, temveč tudi za EU.

2.4

Do zdaj je bil izid spremljanja ustreznega napredka v Turčiji s strani Evropske komisije ugoden. Po mnenju Komisije so bili rezultati reform v zadnjih dveh ali treh letih prepričljivi. Vendar pa je potreben nadaljnji napredek pri neodvisnosti sodne oblasti, svobode izražanja, vlogi vojske in kulturnih pravicah - slednjih zlasti na jugovzhodu.

Evropski parlament je v svojem najnovejšem poročilu o Turčiji sprejel podobno oceno. Po njegovem mnenju Turčija kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še vedno ne izpolnjuje københavnskih političnih meril. Največje pomanjkljivosti so v Ustavi iz leta 1982, sprejeti pod vojaško upravo. Reforme, ki potekajo od leta 2001, še niso odpravile njenega v osnovi avtoritarnega značaja. Dodatne skrbi, kot navaja poročilo Parlamenta, povzroča izvajanje reform v praksi, vztrajno mučenje na policijskih postajah, nadlegovanje organizacij za človekove pravice ter pomanjkanje upoštevanja pravic manjšin (zlasti Kurdov).

2.5

Turčija ni samo uresničila impresivni program zakonodaje, temveč je tudi sprejela pomembne ukrepe za spremljanje izvajanja te nove zakonodaje v praksi.

2.6

To mnenje je bilo med drugim pripravljeno na podlagi ustreznega dela, ki ga je opravil Skupni posvetovalni odbor EU in Turčije. To je EESO omogočilo, da je upošteval stališča, prizadevanja in pričakovanja znatnega dela turške civilne družbe.

3.1

Že od samega začetka mora biti jasno, da so odločilna vprašanja, ki jih mora v tem trenutku obravnavati EESO, v osnovi politična vprašanja demokracije, pravne države, človekovih pravic ter varstvo manjšin, kot je odločil københavnski Svet decembra 2002.

3.2

Gospodarska merila in pravni red se bodo tukaj obravnavali samo, če se za napredek, ki ga je v zvezi z njimi dosegla Turčija, lahko šteje, da prispeva h krepitvi človekovih pravic, civilne družbe in demokracije.

3.3

EESO je skrbno upošteval zadnje pomembne informacije, zlasti Redno poročilo Evropske komisije za leto 2003 o napredovanju Turčije pri vključevanju v EU, Poročilo Evropskega parlamenta o Turčiji iz aprila 2004 in Poročilo Sveta Evrope o človekovih pravicah v Turčiji iz decembra 2003. Z njimi deli splošno oceno reform, sprejeto v teh poročilih. Po njegovem mnenju je koristnost tega mnenja v stališčih glede političnih meril, ki so zlasti pomembna za gospodarske in socialne interesne skupine. Zato se bo to mnenje usmerilo predvsem na te vidike.

3.4

Za EESO so zlasti pomembni naslednji vidiki političnih meril:

3.5

Helsinški Svet leta 1999 je jasno navedel, da se bo uspešnost turških reform merila z enakimi pristopnimi merili, kot se uporabljajo za druge države kandidatke.

3.6

V zvezi s tem je treba povedati, da nekatere države, s katerimi so se začela pristopna pogajanja že pred več leti, očitno niso v celoti izpolnjevale političnih meril v trenutku, ko so se pogajanja z njimi začela. V nekaterih od njih so še vedno velika neskladja, celo sedaj, ko so postali člani EU. V zvezi s tem se lahko pomisli na pomembne elemente, kot so korupcija, neodvisnost sodne oblasti in obravnavanje manjšine. V tem okviru je pomembno povedati, da po našem mnenju ne zadostuje, da se Turčija preskusi po enakih merilih kot druge države kandidatke, temveč je tudi treba ta merila enako uporabiti.

3.7

Decembra 2002, na dan, ko je Svet določil skrajni rok za sprejem pozitivne ali negativne odločitve o začetku pogajanj s Turčijo, je njegova odločitev lahko pomenila samo to, da je po njegovem mnenju v danem trenutku Turčija dovolj napredovala, da to upravičuje pričakovanja, da bi se lahko dejansko odpravile pomanjkljivosti, ki so še ostale, če si bo močno prizadevala v preostalih štiriindvajsetih mesecih. Če temu ni bilo tako, bi bilo nesmiselno in nepošteno dajati Turčiji to možnost.

3.7.1

Za nekatera še nerešena ključna vprašanja, kot sta vloga vojske v družbi in obravnavanje manjšin (zlasti Kurdov na jugovzhodu), ki imajo zapleteno preteklost dolgo več desetletij, sta dve leti zelo kratek čas. Zato je utemeljeno sklepati, da Svet ni mogel misliti, da bo Turčija lahko do decembra 2004 popolnoma izpolnila politična merila.

3.7.2

Če je ta razlaga odločitve Sveta decembra 2002 pravilna, se zastavlja vprašanje, kolikšen napredek se za določene vidike političnih meril lahko stvarno zahteva od Turčije, preden se pogajanja lahko začnejo.

3.8

V trenutni razpravi o začetku pogajanj o pristopu Turčije se redno izpostavlja vprašanje Cipra. Treba je upoštevati pozitivno vlogo, ki jo je Turčija imela, ko se je trudila najti rešitev in posledično 65 % glasov turške ciprske skupnosti za ponovno združitev otoka. Nedvomno Ciper ostaja pomembno vprašanje, tako glede načel kot politične stvarnosti. Vendar, če se nekdo dosledno in pošteno drži odločitve københavnskega Sveta iz decembra 2002, navedene v odstavku 2.2., EU ne more rešitev ciprskega vprašanja določiti kot nov pogoj za začetek pogajanj, ker bi to pomenilo naknadno določitev dodatnega pogoja.

4.1.1

Gospodarske in socialne interesne skupine se poglobljeno ukvarjajo z vprašanji, ki se nanašajo na pravico do organiziranja in pravico do kolektivnih pogajanj, ki ju vsebujejo konvenciji ILO 87 in 98 ter Evropska socialna listina. Turčija je ratificirala obe konvenciji ILO in je pogodbenica Evropske socialne listine. Sprejela pa je pridržke glede člena 5 (pravica do organiziranja) in 6 (pravica do kolektivnih pogajanj, pravica do stavke) Evropske socialne listine.

4.1.2

V zadnjih dveh desetletjih je prihajalo do resnih kršitev teh pravic, zlasti zaradi vojaškega prevrata septembra 1980. Vojaški režim je šel tako daleč, da je številne resne kršitve temeljnih sindikalnih pravic zapisal v Ustavo iz leta 1982.

4.1.3

Več teh členov in delov zakonodaje, ki so bili utemeljeni na njih, je bilo v zadnjih letih spremenjeno.

4.1.4

Vendar pa še vedno obstajajo nekatera pomembna odstopanja od konvencij ILO. Zlasti 54. člen ustave še vedno vsebuje podrobne omejitve pravice do stavke. Zaradi uskladitve s Konvencijo 87 ILO je bil spremenjen 51. člen ustave, ki določa predpogoje za izvolitev sindikalnih uradnikov. V teku so pobude za spremembo podobnih določb v Zakonu 2821 o sindikatih in Zakonu 2822 o kolektivnih delovnih pogodbah, stavkah in izprtjih. Vendar pa je glede na poročilo 2004 Strokovnega odbora o ratificirani Konvenciji Mednarodne organizacije dela (ILO) na mednarodni delovni konferenci vlada pred kratkim uvedla na podlagi te zakonodaje sodne postopke proti DISK-u, enem od sindikalnih združenj, ki jih zastopa Skupni posvetovalni odbor EU in Turčije.

4.1.5

Že več kot dvajset let nadzorni organi ILO (neodvisni Odbor strokovnjakov za uresničevanje konvencij, odbor Mednarodne konference za delo za uresničevanje konvencij in odbor Upravljavskega organa za svobodo združevanja) te kršitve strogo kritizirajo in od Turčije zahtevajo, da jih odpravi. Ukrepanje zaporednih turških vlad za izboljšanje stanja je bilo nerazveseljivo počasno in žal še vedno ni znakov izboljšanja.

4.1.6

Poročilo o socialnem dialogu ter o ekonomskih in socialnih pravicah v Turčiji, ki je bilo pripravljeno za 12. sejo skupnega posvetovalnega odbora EU in Turčije (1), je zlasti opozorilo na omejitve pravice do organiziranja in pravice do stavke v javnem sektorju. Kljub številnim reformam zakonodaje o sindikatih in odnosih med delodajalci in delojemalci so se te žal ohranile še do danes.

4.1.7

V zvezi s pravico do organiziranja v nevladnih organizacijah so v zakonodaji o združevanju navedene omejitve npr. glede članstva, zbiranja sredstev in področja dejavnosti. V praksi se delovanje teh organizacij pogosto resno ovira. Nevladne organizacije, ki nameravajo po mirni poti zavzeti protivladno stališče, naletijo na infiltriranje, tesno spremljanje, cenzuro itd.

4.1.8

Fundacije za (verske) manjšine naletijo na težave zlasti v zvezi z lastninskimi pravicami. Zdi se, da je vlada pripravljena odpraviti te omejitve za njihovo svobodno delovanje. Izboljšanje je bilo obljubljeno za pomlad 2004, vendar pa do sedaj še ni bilo izpolnjeno.

4.1.8.1

Še vedno so velike težave glede izobraževanja duhovnikov verskih manjšin, zlasti grških pravoslavnih duhovnikov. Teološka fakulteta v Halkiju je zaprta že več kot trideset let.

4.1.9

V zvezi s pravicami žensk odbor kljub turški ratifikaciji temeljnih konvencij ILO o enakih osebnih dohodkih (št. 100) in o diskriminaciji (zaposlovanje in zaposlitev) (št. 111) opaža več resnih pomanjkljivosti. Konvenciji se izvajata v skladu z zakonodajo, z nekaj izjemami (npr. pravne ovire za dostop žensk do določenih delovnih mest). Izvajanje v praksi vseeno kaže številne pomanjkljivosti, npr. glede enakega plačila za enako delo z enakimi kvalifikacijami in dostopa do določenih vrst kakovostne zaposlitve. Podobne težave imajo številne države članice EU.

4.1.9.1

Resno skrb povzroča obstoj močnih kriminalnih združb, ki izkoriščajo prisilno prostitucijo ter trgovanje z ženskami, fanti in dekleti, otroki ter organi na državni in mednarodni ravni.

4.1.10

Kljub pomembnim spremembam v zakonodaji v praksi še vedno rastejo težave glede ravnanja s Kurd. Njihove kulturne pravice kot manjšine se še vedno ne upoštevajo dovolj, kljub določenim nedavnim pomembnim izboljšavam, zlasti glede oddaj v kurdskem jeziku. V Turčiji je status manjšine rezerviran za državne verske skupine na podlagi Pogodbe iz Lausanne iz leta 1923, ki govori samo o verskih manjšinah.

4.2.1

EESO želi pod to točko še enkrat poudariti potencialni pomen novega Ekonomsko-socialnega sveta Turčije. Ta lahko v znatni meri prispeva h krepitvi demokratičnega procesa na področju odločanja o pomembnih gospodarskih in socialnih vprašanjih prek smiselnega posvetovanja najbolj reprezentativnih interesnih skupin z vlado. V tem smislu je veliko več kot samo element, socialnega dialoga, kot ga obravnava Komisija v svojem rednem poročilu.

4.2.2

Turški Ekonomsko-socialni svet je bil ustanovljen leta 2001. Predseduje mu ministrski predsednik, pri njegovem delu pa sodeluje več drugih vladnih ministrov. Sklican ni bil od svoje ustanovitve, dokler ni prišla pred letom in pol na oblast zdajšnja vlada. Do zdaj je zasedal že trikrat po programu, vendar pa zanesljivo ne deluje v skladu s priporočili iz poročila skupnega posvetovalnega odbora EU in Turčije o socialnem dialogu ter ekonomskih in socialnih pravicah, navedenih v odstavku 4.1.6. zgoraj. Zdi se, da je bolj pogovorna delavnica, kjer se navajajo ugotovitve in potekajo neodločilne razprave, namesto da bi bil vpliven organ, kjer bi si gospodarske in socialne interesne skupine, ki se uradno posvetujejo z vlado, resno prizadevale za dosego soglasja glede pomembnih vprašanj s področja njihove pristojnosti in dejavnosti. Seveda se takšen organ in takšne dejavnosti ne morejo ustvariti čez noč. Vendar do zdaj vlada ni uspela organizacijam, zastopanim v Svetu, zagotoviti pobud za resno medsebojno sodelovanje, na primer s tem, da bi jih prepričala in jim dokazala, da če jim uspe doseči pomembne kompromise, se bodo ti v veliki meri odražali v njeni politiki. EESO upa, da bo turška vlada resno in konstruktivno sodelovala z Ekonomsko-socialnim svetom, kar bo omogočilo, da postane pomemben element demokratizacije v Turčiji. Februarja letos je vlada objavila, da namerava preveriti sestavo Ekonomsko-socialnega sveta, zlasti njen prevladujoči položaj v njem.

4.2.3

Odbor želi tudi poudariti pomen svobode izražanja in svobode obveščanja za demokratizacijo v Turčiji. Priznava veliko število reform na tem določenem področju. Vendar pa deli skrb, ki jo je izrazil komisar za človekove pravice Sveta Evrope, da bi se nekatere spremembe (na primer v ustavi) lahko razlagale celo kot bolj omejevalne od določb, ki so jih nadomestile. Izvajanje in razlaganje novih členov v praksi je bistveni preskus teh reform in reform na drugih področjih. Prve izkušnje iz sodnih postopkov žal kažejo malo skladnosti v zvezi s tem.

4.3.1

EESO se zaveda pomembne vloge, ki so jo imele oborožene sile v zgodovini države in jo imajo še danes v turški družbi. Priznava, da so bili trenutki, ko je bila ta vloga pozitivna. Treba pa je tudi ugotoviti, da so mnoge težave, s katerimi se srečuje Turčija danes pri izpolnjevanju københavnskih političnih meril iz leta 1993, posledica izredno širokega in globokega vključevanja vojske v družbo. S tem vključevanjem je treba prenehati na podlagi konkretnega programa in strogo določenega časovnega razporeda.

4.3.2

EESO se zaveda, da je nemogoče izkoreniniti takšno prevladujočo vlogo na mnogih področjih življenja, razen običajne vloge vojske (obramba, notranja varnost), v zelo kratkem času. Vendar pa je treba Turčiji povsem jasno povedati, da če želi postati članica EU, mora biti vloga vojske omejena na naloge vojske kot v drugih državah članicah; t.j. omejena na zagotavljanje zunanje in notranje varnosti države in sodelovanje v mednarodnih operacijah pod demokratičnim nadzorom Evropskega parlamenta.

4.3.3

Poleg vprašanj, ki sta jih že obravnavala Evropska komisija in Evropski parlament (med drugim vloga in sestava Sveta za nacionalno varnost, politična odgovornost za proračun vojske, vojaška zastopanost v civilnih organih na področju izobraževanja in avdio-vizualnih medijev), je treba tukaj opozoriti, da imajo vojska in njeni častniki pomembne položaje v gospodarskem življenju. (2) Zakon iz leta 2003 določa, da bosta dva nova proračunska sklada oboroženih sil do konca leta 2004 vključena v državni proračun in do leta 2007 bosta prenehala obstajati kot samostojni postavki. Kljub temu oborožene sile zaenkrat ohranjajo znatno moč v turški družbi in gospodarstvu: vojska razpolaga s precejšnim formalnim in neformalnim vplivnim območjem, katero mora postati pregledno na podoben način kot vse druge gospodarske dejavnosti. Ta gospodarski vidik se je do zdaj v razpravah z EU o vplivni vlogi vojske v turški družbi zanemarjal. Obravnaval ga je Evropski parlament v svojem zadnjem poročilu.

5.1

Po mnenju EESO je Turčija država demokracije v razvoju, ki je zlasti od decembra 2002 dosegla velik napredek pri izpolnjevanju københavnskih političnih meril.

5.2

Pred začetkom pogajanj mora Turčija ne samo izpolnjevati enaka politična merila kot ostale države kandidatke; njeno izvajanje reforme se bo ocenjevalo po enakih merilih, kot se uporabljajo za druge države kandidatke. EU si mora z vsemi silami prizadevati, da ne bi prišlo niti do namiga za dvojna merila.

5.3

Odločitev vrha v Københavnu leta 2002 pomeni, da je bila EU v tistem trenutku prepričana, da bi lahko Turčija z velikimi napori v dveh letih izpolnila politična merila. Na nekaterih področjih, ki so bila pod vplivom dolgotrajnih običajev in praks, pa politična merila do decembra 2004 niso mogla biti v celoti izpolnjena in da zato pričakujejo odločilno mero pravega napredka, ki bi zadostoval za začetek pogajanj. Celo nekatere nove države članice, ki so že šle skozi celoten pogajalski postopek, ne izpolnjujejo v celoti političnih meril.

5.3.1

EU lahko na teh določenih področjih od Turčije realno zahteva, da do konca leta 2004 doseže takšen napredek, da se lahko od nje pričakuje, da bo prešla „točko brez vrnitve“. Očitni primeri so vloga vojske in ravnanje z manjšinami, še posebej Kurdi na jugovzhodu države. EESO vztraja pri tem, da se morajo reforme za zmanjšanje vpliva oboroženih sil v širši družbi in reforme kulturnih pravic manjšin nadaljevati s sedanjo hitrostjo in v isti smeri in upa, da v prihodnje ne bo prišlo do nobenega nazadovanja, ki bi postavilo na kocko proces pristopnih pogajanj.

5.3.2

Vlogo vojske, ki presega področje njene osnovne funkcije obrambe in varnosti, je treba na nek način zmanjšati, tako da bo EU dobila zaupanje, da se postopek onstran točke brez povratka nadaljuje. Vojskin proračun mora biti pod povsem demokratičnim nadzorom. Vpliv vojske naj postane pregleden in sprejeti naj bodo ustrezni ukrepi za zagotavljanje preglednosti v prihodnosti.

5.3.3

EU bi morala nadaljevati pogovore s Turčijo glede opredelitve manjšin (Turčija jih opredeljuje na temelju Pogodbe iz Lausanne), ker to povzroča Turčiji težave pri ratificiranju brez zadržkov, kot tudi uveljavitvi v praksi, ustreznih mednarodnih dokumentov. V teh pogovorih mora biti EU pozorna na dejstvo, da tudi nekatere od njenih petindvajsetih držav članic soglašajo z ozko definicijo manjšin, kar povzroča iste težave.

5.3.3.1

EESO se sklicuje na delo, ki ga je v zadnjem času opravila skupna posvetovalna komisija v zvezi z regionalnim razvojem (3) in izpostavlja pomembnost aktivne politike regionalnega razvoja v Turčiji, ki jo podpira EU, ki pomeni priložnost za aktivno udeležbo prebivalcev jugovzhodnih (kot tudi drugih) predelov Turčije v gospodarskem in socialnem razvoju njihove regije. Postopno sprejemanje standardov regionalne politike EU s strani Turčije pomeni priložnost za spodbujanje tesnejšega in doslednega partnerstva med organizirano civilno družbo – predvsem svobodnimi, neodvisnimi in reprezentativnimi gospodarskimi in socialnimi interesnimi skupinami na eni strani in oblastmi na vseh ustreznih nivojih na drugi strani. Razvili naj bi skupen pogled na razvojno politiko. Spodbujati je treba izmenjavo izkušenj med družbeno-ekonomskimi organizacijami EU in Turčije.

5.3.3.2

EESO se z zanimanjem seznanja s pobudami turške vlade, kot so Program 2000 o povračilu za škodo, ki so jo povzročile varnostne sile med protiterorističnimi aktivnostmi, Doma razseljene osebe in Projekt „Nazaj na podeželje in k rehabilitaciji“. EESO meni, da je za kredibilnost reform glede pravic prebivalstva jugovzhodnih provinc izredno pomembno, da pričnejo žrtve dobivati konkretne koristi iz teh pobud pred decembrom 2004.

5.4.

Na drugih področjih, kjer so potekali dolgotrajni pogovori med Turčijo in ILO ter Svetom Evrope in kjer za spremembo ni potrebno, ali pa ne tako močno, izkoreninjenje dolgo časa uveljavljenega položaja moči, običajev in prepričanj, bi morala Turčija pokazati velik napredek in do konca leta 2004 izpolniti zahteve, s katerimi je bila že dolgo časa seznanjena. Do tega roka je treba, na primer, odpraviti skoraj četrt stoletja trajajoče kršitve ILO Konvencij 87 in 98. Prav tako je treba odpraviti nedemokratične omejitve delovanja nevladnih organizacij v Zakonu o združenjih kot tudi v vsakodnevni praksi. Proces reforme, skozi katerega gre trenutno Turčija, zbuja pozitivna pričakovanja. Vendar pa se morajo na tem področju v zgoraj navedenem roku pokazati konkretni in celostni rezultati.

5.5

Turški Ekonomsko-socialni svet se mora tudi v tem letu bolj vključiti v priprave ekonomske in socialne politike. Vlada se mora s Svetom posvetovati o ključnih zadevah na teh področjih in pokazati, da resno jemlje mnenja in nasvete Sveta. Vlada lahko pričakuje, da bodo gospodarske in interesne skupine upoštevale Svet in prav tako namene Vlade s Svetom le tako, da jim naloži dejansko odgovornost in jih nagradi, če jo upoštevajo. EESO z zanimanjem sprejema v vednost, da pripravlja Vlada pregled Ekonomsko-socialnega sveta. Vendar pa to ne more biti razlog za nadaljnje zavlačevanje z aktivnim sodelovanjem organizirane civilne družbe pri oblikovanju politike v Turčiji.

5.6

Da bi okrepila civilno družbo v Turčiji, mora Vlada ne le prenehati z vmešavanjem v aktivnosti resničnih nevladnih organizacij in gospodarskih in socialnih interesnih skupin. Morala bi namesto tega spodbujati njihovo rast, lajšati njihovo delo in sodelovati z njimi.

5.7

Namen EESO je sprejem pozitivne odločitve o začetku pogajanj s Turčijo o vstopu v EU, če bo Vlada Turčije do naslednjega decembra:

5.8

EESO meni, da dosedanje reforme turške vlade glede na družbeno vlogo oboroženih sil in kulturnih pravic Kurdov na jugovzhodu države predstavljajo verodostojen napredek glede točke 5.3.1.

5.9

Če so kriteriji zadnjih štirih alinej točke 5.7. izpolnjeni do decembra 2004, EESO predvideva, da je bila oblikovana zanesljiva osnova za začetek pogajanj, ki bo v ustreznem času za obe strani obrodila dobre rezultate. EESO je mnenja, da se morajo vse evropske ustanove, vključno s samim EESP, pripravljati na posledice turške širitve Ob tej priložnosti na delo in zasnovo same Evropske unije. Rezultat širitve bo znatno večja in spremenjena Evropska unija, ki bo zahtevala široko podporo evropskega javnega mnenja.

5.10

Ne glede na sklep Evropskega sveta z decembrskega zasedanja bo EESO še naprej uspešno sodeloval s turško civilno družbo.