7.12.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/20

1.1

Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je leta 1979 sprejela Mednarodni kodeks ravnanja za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja (Kodeks ISM) kot orodje za pospeševanje razvoja kulture varnosti in okoljske zavesti v ladijskem prometu. Leta 1994 se je IMO s sprejetjem novega poglavja IX „Upravljanje za varno plovbo ladij“ v Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS) 1974 odločil, da bo Kodeks postal obvezen.

1.2

Obvezna uporaba Kodeksa je bila uresničena v dveh fazah: 1. julija 1998 je postal obvezen za družbe, ki upravljajo potniške ladje, tankerje za prevoz nafte, tankerje za prevoz kemikalij, ladje za prevoz plina in ladje za prevoz razsutega tovora s tonažo 500 bruto ton ali več, ki plujejo v mednarodnih vodah. 1. julija 2002 je postal Kodeks obvezen za družbe, ki upravljajo druge tovorne ladje s tonažo 500 bruto ton ali več, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo.

1.3

V odgovor na estonsko tragedijo se je EU odločila ukrepati v smeri zgodnjega uresničevanja Kodeksa ISM za ro-ro potniške trajekte, ki se uporabljajo za mednarodno plovbo in plovbo po teritorialnem morju znotraj Skupnosti, s 1. julijem 1996 v skladu z Uredbo (ES) 3051/95 (8/12/1995) (1). Evropski ekonomsko-socialni odbor je v svojem ustreznem mnenju pozdravil predlagano ukrepanje in podprl pobudo Komisije. (2)

1.4

Uredba je bila spremenjena dvakrat: a) z Uredbo 179/1998 (3) glede enotne uporabe dokumentov / spričeval Kodeksa ISM za trajekte, ki plujejo znotraj Evrope, in b) z Uredbo 1970/2002 (4) ob upoštevanju nadaljnjih sprememb Kodeksa ISM, ki jih je sprejela IMO. Uredba je začela veljati 26/11/2002.

2.1

Ko je bila sprejeta Uredba (ES) št. 3051/95, so države članice in Evropski parlament izjavili, da je uporaba Kodeksa ISM za ro-ro potniške trajekte prednostna naloga, pa tudi, da je to prva v vrsti stalnih pobud za izboljšanje varnosti na morju.

2.2

Predlagana uredba je bolj splošne narave in bo nadomestila Uredbo (ES) št. 3051/95, njen glavni namen pa je omogočiti pravilno, strogo in usklajeno uresničevanje Kodeksa v vseh državah članicah in državah pristopnicah. Uredba bo vzporedno ohranjala obstoječa pravila EU ISM, ki se nanašajo na ro-ro trajekte, ne glede na to, pod katero zastavo plujejo ter ali plujejo na redni liniji v evropska pristanišča in iz njih.

2.3

Uredba se bo uporabljala za vse družbe, ki na morju upravljajo eno ali več naslednjih ladij:

2.4

Področje uporabe predlagane uredbe temelji na določbah Poglavja IX Konvencije SOLAS in se uporablja za vse ladje, ki jih zajema Konvencija SOLAS in imajo zastavo države članice, četudi plujejo po teritorialnem morju. Vendar pa se bodo pri potniških ladjah, ki se uporabljajo za plovbo po teritorialnem morju, določbe uporabljale le za potniške ladje, ki plujejo več kot 5 milj od obalne linije, ta pravila pa bodo veljala za vse zastave.

2.5

Vsaka družba, ki upravlja eno ali več zgoraj omenjenih ladij, se bo morala ravnati po Mednarodnem kodeksu ravnanja za varno plovbo ladij in preprečevanje onesnaževanja (Kodeks ISM), predstavljenem v Naslovu I priloge. Države članice se bodo morale ravnati po Smernicah za postopek certificiranja (Določbe za upravljanje v zvezi z uresničevanjem Kodeksa ISM), kakor je orisano v Naslovu II priloge.

3.1

Kodeks ISM je eden najpomembnejših korakov naprej, ki jih je IMO storil na področju pomorske varnosti, saj zagotavlja okvir, skozi katerega je mogoče učinkovito uresničevati konvencije IMO. Kakor je v svojih zadnjih mnenjih izrazil Evropski ekonomsko-socialni odbor, je bila Uredba št. 3051/95 koristna pri pospešitvi uresničevanja Kodeksa ISM za ro-ro potniške ladje za dve leti in razširitvi njene uporabe na takšne ladje, ki plujejo po teritorialnem morju.

3.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor opaža, da je bil pri družbah, ki upravljajo potniške in tovorne ladje, namenjene mednarodni plovbi, cilj predlagane uredbe že dosežen, saj obveznost ravnanja v skladu s Kodeksom ISM izvira iz Konvencije SOLAS. Podobno velja za družbe, ki upravljajo ro-ro potniške ladje, namenjene plovbi po teritorialnem morju, saj je bil cilj dosežen z uresničevanjem Uredbe 3051/95.

3.3

Osnovna utemeljitev predloga s strani Komisije je, da bo prenos celotnega Kodeksa ISM in ustreznih smernic IMO v zakonodajo EU lahko povečal učinkovito uresničevanje Kodeksa ISM v Skupnosti. Evropski ekonomsko-socialni odbor se strinja z utemeljitvijo in popolnoma podpira cilj, kolikor se ta nanaša na ladje, za katere Kodeks ISM že velja. Vendar pa ima Evropski ekonomsko-socialni odbor glede dodane vrednosti predlagane razširitve uporabe Kodeksa ISM na druge vrste ladij naslednje pripombe.

3.3.1

Kodeks ISM izhaja iz panožne pobude kot prostovoljno sredstvo za spodbuditev kakovostnega ladijskega prometa. Izkušnje iz obvezne globalne uporabe Kodeksa ISM od prve faze v letu 1998 so po pričakovanjih pokazale prednosti in pomanjkljivosti Kodeksa. Splošno priznano je dejstvo, da obstaja potreba po boljšem razumevanju ciljev Kodeksa v vsej pomorski skupnosti (državah zastave, klasifikacijskih zavodih in ladijskih družbah), po boljših povezavah med tistimi, ki izdajajo spričevala ISM, in enotnimi standardi usposabljanja za presojevalce Kodeksa ISM. Temelj dobrega varnega upravljanja je zaveza, ki se sprejme na vrhu. Pri pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja sta zaveza in motiviranost posameznikov na vseh ravneh tisti, ki vplivata na končni rezultat. Brez razumevanja pomorskega povezovanja bi Kodeks ISM lahko postal le vaja na papirju, kar želijo prikazati skeptiki.

3.3.2

Ocena tveganja se dandanes široko uporablja kot cilj in zanesljivo sredstvo za upoštevanje varnostnih izboljšav. Na podlagi tega pristopa in ob upoštevanju izkazane potrebe je bila obvezna uporaba Kodeksa ISM znotraj EU za linijske trajekte v evropska pristanišča in iz njih popolnoma upravičena in potrjena. Iz istega razloga je bilo doslej izvajanje Smernic za vse druge ladje, ki plujejo v teritorialnem morju, dokaj upravičeno prepuščeno nacionalnim upravam na podlagi načela subsidiarnosti. Evropski ekonomsko-socialni odbor ne pozna nobene nacionalne zakonodaje, ki bi razširila obvezno izvajanje Kodeksa ISM na druge ladje, ki plujejo v teritorialnem morju.

3.3.3

Kodeks ISM, namenjen ladjam na mednarodnih plovbah, ki zato niso lahko dosegljive upravam in družbam, nalaga pomembne obveznosti družbam in njihovim ladjam ter zahteva skladnost z mednarodnimi konvencijami in spodbuja upoštevanje panožnih standardov. Nadalje varnostni režim pri tovornih ladjah, ki plujejo izključno v teritorialnem morju, ureja nacionalna zakonodaja in posledično bi lahko za te ladje veljal režim, ki velja za tovorne ladje na mednarodnih plovbah.

3.3.4

Evropski ekonomsko-socialni odbor je kot varuh, med drugim, interesov malih in srednje velikih podjetij v Evropi zaskrbljen zaradi obvezne uporabe Kodeksa ISM za male in srednje velike ladijske družbe, ki se ukvarjajo izključno s plovbo v teritorialnem morju. Glede na zgornje ugotovitve bi morala predlagana uredba upoštevati birokratske formalnosti in stroške za izvajanje skladnosti v zvezi z njegovo uporabo za ladje takih družb. Zato bo potrebna prožnost pri uporabi in/ali odstopanja.

4.1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da so odstopanja lahko potrebna iz praktičnih razlogov, kadar gre za majhne tovorne in potniške ladje, ki plujejo v teritorialnem morju, in zlasti kadar take ladje upravlja njihov lastnik ali so pod njegovim neposrednim nadzorom.

4.2.1

Posledično bi lahko za zgoraj navedene ladje veljal režim, ki velja za tovorne ladje na mednarodnih plovbah. Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da bi morala Uredba jasno opredeliti osnovne zahteve Kodeksa ISM, ki so pomembne za te ladje.

4.3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor potrjuje obvezno uporabo postopka certificiranja, ki je glavna veljavna utemeljitev za predlagano uredbo.

4.3.2

Ob upoštevanju odstavkov 2 in 6 je treba navesti, da dokumente o skladnosti in spričevala o varnem upravljanju lahko izda tudi uprava na podlagi zahteve uprave zastave.

4.3.3

Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da je treba odstavka 4 in 9 iz člena 5 pojasniti in posodobiti z določbami Kodeksa ISM, ker postavljata nepotrebne omejitve in povzročata zmedo.

4.4.1

Varovalni postopek ne vključuje, kakor bi moral, države članice ali državo zastave, ki je izdala dokument o skladnosti in ki morda mora odložiti veljavnost ali umakniti dokument.

4.5.1

Člen se nanaša na obliko poročanja, ki jo določi Komisija, vendar ne določa, o čem se poroča. Treba je pojasniti, ali je predvideno poročanje o skladnosti ravnanja države članice z Uredbo in podrobneje s postopki certificiranja ali poročanje o skladnosti ravnanja družb in njihovih ladij, kakor sta jih zabeležili država zastave in pomorska inšpekcija.

4.6.1

V skladu s pripombami iz členov 3 in 4 Evropski ekonomsko-socialni odbor meni, da je za skladnost tovornih in potniških ladij, ki plujejo v teritorialnem morju, ustrezno prehodno obdobje enega leta.

5.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor podpira prenos celotnega Kodeksa ISM in ustreznih smernic IMO v zakonodajo EU prek predlagane nove uredbe, ki bo nadomestila Uredbo 3051/95. Vendar je realna dodana vrednost razširitve obsega predlagane uredbe lahko omejena, saj ladje na mednarodnih plovbah in ro-ro potniške ladje, ki plujejo v teritorialnem morju, že upoštevajo Kodeks ISM.

5.2

Evropski ekonomsko-socialni odbor opaža, da so izkušnje iz izvajanja Kodeksa ISM od prve faze v letu 1998 pokazale na prednosti in pomanjkljivosti Kodeksa. Vse stranke pomorskega povezovanja, vključene v izvajanje Kodeksa ISM, bi morale popolnoma razumeti cilje Kodeksa, sicer bi se ta lahko sprevrgel v vajo na papirju. Potreba je bolj očitna v zvezi z družbami in ladjami, ki so bile doslej izključene iz režima Kodeksa ISM.

5.3

Pobudo za razširitev uporabe Kodeksa ISM na vse ladje, ki plujejo v teritorialnem morju, je treba spremeniti, da bi postala bolj prožna. Nenamerno in nesorazmerno bo za nove kategorije ladij veljal režim, ki velja za ladje na mednarodnih plovbah, verjetno s previsokimi stroški za izvajanje skladnosti, posebno pri ladjah, ki jih upravlja njihov lastnik ali so pod njegovim neposrednim nadzorom. Postopek certificiranja je treba v predlagani uredbi prilagoditi tako, da ne bo nepotrebnih omejitev za male in srednje velike družbe, ki se ukvarjajo s plovbo v teritorialnem morju. Zato bodo morda potrebna odstopanja ali alternativne določbe osnovnih zahtev Kodeksa ISM, pomembnih za navedene ladje.