This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52003PC0453
Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council On establishing a framework for the setting of Eco-design requirements for Energy-Using Products and amending Council Directive 92/42/EEC
Predlog direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavljanju okvira za določanje zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, in o dopolnitvi Direktive Sveta 92/42/EEC
Predlog direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavljanju okvira za določanje zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, in o dopolnitvi Direktive Sveta 92/42/EEC
/* KOM/2003/0453 končno - COD 2003/0172 */
Predlog direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavljanju okvira za določanje zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, in o dopolnitvi Direktive Sveta 92/42/EEC /* KOM/2003/0453 končno - COD 2003/0172 */
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavljanju okvira za določanje zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, in o dopolnitvi Direktive Sveta 92/42/EEC (predlozena s strani Komisije) 2003/0172 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vzpostavljanju okvira za določanje zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, in o dopolnitvi Direktive Sveta 92/42/EEC EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA, ob upostevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 95, ob upostevanju predloga Komisije [1], [1] UL C [...], [...], str. [...]. ob upostevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora [2], [2] UL C [...], [...], str. [...]. ob upostevanju mnenja Odbora regij [3], [3] UL C [...], [...], str. [...]. po postopku iz člena 251 Pogodbe [4], [4] UL C [...], [...], str. [...]. ob upostevanju naslednjega: (1) Razlike v zakonodaji ali upravnih ukrepih drzav članic pri oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, lahko povzročijo ovire v trgovini in izkrivljajo konkurenco v Skupnosti, s čimer lahko neposredno vplivajo na ustanovitev in delovanje notranjega trga. Uskladitev nacionalnih zakonodaj je edini način, da se preprečijo ovire v trgovini in nelojalna konkurenca. (2) Izdelki, ki porabljajo energijo, predstavljajo velik del porabe naravnih virov in energije v Skupnosti. Pomembno pa tudi drugače vplivajo na okolje. Pri večini kategorij izdelkov, ki so na voljo na trgu Skupnosti, obstaja več stopenj vpliva na okolje, čeprav delujejo podobno. Zaradi trajnostnega razvoja bi bilo pri teh izdelkih treba spodbujati stalne izboljsave pri splosnem učinku na okolje, se posebej, če taksne izboljsave ne pomenijo pretiranih stroskov. (3) Treba bi bilo vzpostaviti skladen okvir za uporabo zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, v Skupnosti, da bi se zagotovil prost pretok izdelkov, ki pogojem zadosčajo, in da bi se njihov učinek na okolje pa izboljsal. Zahteve Skupnosti bi morale spostovati načela mednarodne trgovine. (4) Namen te direktive je visja stopnja zasčite okolja, tako da bi izdelki, ki porabljajo energijo, bolj učinkovito izkorisčali vire, kar bi bilo ugodno tudi za potrosnike in druge končne uporabnike. Pri doseganju trajnostnega razvoja pa je treba upostevati tudi zdravstvene, socialne in gospodarske učinke predvidenih ukrepov. Izboljsanje učinkovitosti porabe energije izdelkov pomaga tudi pri varnosti zalog energije, kar je predpogoj zdravih gospodarskih dejavnosti in torej trajnostnega razvoja. (5) Pristop Zelene knjige o integrirani politiki do proizvodov [5], ki je pomembna novost pri sestem okoljskem akcijskem programu iz Odločbe st. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta [6], skusa zmanjsati okoljski vpliv izdelkov, dokler le-ti delujejo. Ob upostevanju okoljskega vpliva izdelka pri njegovem oblikovanju, bi se lahko v času njegovega delovanja učinkovito pripomoglo k izboljsanju okolja na stroskovno učinkovit način. Pri tem pa bi moralo biti dovolj proznosti, da bi se te dejavnike lahko integriralo v oblikovanje izdelka ob upostevanju tehničnih, funkcionalnih in gospodarskih vidikov. [5] COM (2001) 68 končna različica. [6] UL L 242, 10. 9. 2002, str. 1. (6) Morda bi bilo potrebno in upravičeno vzpostaviti točno določene konkretne zahteve o oblikovanju nekaterih ekoloskih izdelkov ali njihovih okoljskih vidikov, tako da bi se zagotovil čim manjsi vpliv na okolje. Uvesti bi bilo treba prednostne ukrepe predvsem zaradi upostevanja moznosti za poceni zmanjsanje emisij toplogrednih plinov. Taksni ukrepi lahko pripomorejo k doseganju cilja Kiotskega protokola k Okvirni konvenciji Zdruzenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki ga je odobrila Odločba Sveta 2002/358/ES [7]. Cilj je znizati emisije toplogrednih plinov Skupnosti za 8 % do leta 2012 in se bolj po letu 2012. Ukrepi lahko pripomorejo tudi k trajnostni uporabi virov in se bolj pa lahko pripomorejo k uresničitvi desetletnega okvira programov trajnostne proizvodnje in porabe, za katerega so se dogovorili na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johhanesburgu, septembra 2002. [7] UL L 130, 15. 5. 2002, str. 1. (7) Stopnjo zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov bi bilo seveda treba vzpostaviti na podlagi tehnične, gospodarske in okoljske analize. Proznost pri metodi za vzpostavljanje stopnje zahtev lahko olajsa hitro izboljsanje okolja. Pred vzpostavitvijo obveznih ukrepov pa se je treba posvetovati z vpletenimi stranmi. Posvet lahko pokaze potrebo po postopni uvedbi ali prehodnih ukrepih. Uvedba prehodnih ciljev povečuje predvidljivost politike, dopusča prilagajanje razvojnega cikla izdelka in pomaga pri dolgoročnem načrtovanju zainteresiranih strani. (8) Prednost bi morale imeti alternativne resitve, na primer samoreguliranje industrije, s katerimi bi se cilje politike doseglo hitreje in ceneje kot z obveznimi ukrepi. Zakonodajni ukrepi bi lahko bili potrebni, če se trzne sile ne bi razvijale v pravo smer ali s sprejemljivo hitrostjo. (9) Izdelki, ki porabljajo energijo, bi, v skladu z zahtevami o oblikovanju ekoloskih izdelkov iz izvedbenih ukrepov k tej direktivi, morali imeti oznako ťESŤ in ustrezne podatke, da bi se jih lahko spustilo na notranji trg in se jim omogočilo prosti pretok. (10) Pri direktivah za tehnično usklajevanje iz Odločbe Sveta 93/465/EGS, z dne 22. julija 1993, o modulih za različne stopnje postopkov ocene ustreznosti in o pravilih za določanje in uporabo označevanja ustreznosti z ES [8], bi se morali upostevati moduli in pravila za uporabo. [8] UL L 220, 30. 8. 1993, str. 23. (11) Da bi izboljsali nadzor na trgu, bi morali nadzorni organi izmenjavati informacije o ukrepih, ki jih predvideva ta direktiva. Pri taksnem sodelovanju bi bilo treba čim bolje izkoristiti elektronska komunikacijska sredstva in povezane programe Skupnosti. (12) V interesu delovanja notranjega trga so standardi, ki so usklajeni na ravni Skupnosti. Ko se v Uradnem listu Evropske unije objavi sklic na tak standard, bi naj njegovo upostevanje prejudiciralo upostevanje ustreznih zahtev iz izvedbenega ukrepa, sprejetega na podlagi te direktive, čeprav bi bilo treba dopustiti se druge načine izkazovanja taksnega upostevanja. (13) Usklajeni standardi so tehnične specifikacije, ki so jih sprejeli evropski standardizacijski organi, tako kot je omenjeno v prilogi I Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 22. junija 1998, o določanju postopka za pridobivanje podatkov na področju tehničnih standardov in uredb [9], za kar jih je pooblastila Komisija v skladu z omenjeno direktivo in v skladu s splosnimi smernicami za sodelovanje med Komisijo in temi organi. V interesu mednarodne trgovine bi bilo treba uporabiti mednarodne standarde tam, kjer je to primerno. [9] UL L 204, z dne 21. 7. 1998, str. 37, kot je dopolnjen z Direktivo 98/48/ES (UL L 217, 5. 8. 1998, str. 18) (14) Ta direktiva je v skladu z načeli izvajanja novega pristopa iz resolucije Sveta, z dne 7. maja 1985, o novem pristopu k tehnični uskladitvi in standardom [10], ter v skladu z načeli sklicevanja na usklajene evropske standarde. Resolucija Sveta [11], z dne 28. oktobra 1999, priporoča, da bi morala Komisija preučiti, ali bi bilo treba razsiriti načelo novega pristopa na nova področja, da bi se s tem izboljsalo in poenostavilo zakonodajo, kjer je to mogoče. [10] UL C 136, 4. 6. 1985, str. 1. [11] UL C 141, 19. 5. 2000, str. 1. (15) Sinergijski učinki in skladnost te direktive z obstoječimi instrumenti Skupnosti, npr. z Direktivo Sveta 92/75/EGS, z dne 22. septembra 1992, o označevanju na etiketah in standardnih podatkih izdelka o porabi energije ter drugih virov pri delovanju gospodinjskih aparatov [12], z Uredbo (ES) st. 1980/2000, z dne 17. julija 2000, o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje [13], z Uredbo (ES) st. 2422/2001, z dne 6. novembra 2001, o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniske opreme [14], z Direktivo 2002/96/ES o odpadkih električne in elektronske opreme [15], z Direktivo 2002/95/ES o omejeni uporabi nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi [16], bi naj prispevali k povečanju učinka teh instrumentov in k vzpostavitvi skladnih zahtev, katerim naj bi zadostili proizvajalci. [12] UL L 297, 13. 10. 1992, str.. 16. [13] UL L 237, 21. 9. 2000, str. 1. [14] UL L 332, 12. 12. 2001, str. 1. [15] UL L 268, 13. 2. 2003, str. 24. [16] UL L 268, 13. 2. 2003, str. 19. (16) Ker Direktiva Sveta 92/42/EGS, z dne 21. maja 1992, o zahtevanih izkoristkih novih toplovodnih kotlov na tekoča ali plinasta goriva [17], Direktiva 96/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 3. septembra 1996, o zahtevah po energetski učinkovitosti za gospodinjske električne hladilnike, zamrzovalnike in njihove kombinacije [18] in Direktiva 2000/55/ES, z dne 18. septembra 2000, Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za energijsko učinkovitost predstikalnih naprav za fluorescenčne sijalke [19] ze vsebujejo določbe o reviziji zahtev po energijski učinkovitosti, bi jih bilo treba integrirati v trenutni okvir. [17] UL L 167, 22. 6. 1992, str. 17. [18] UL L 236, 18. 9. 1996, str. 36. [19] UL L 279, 1. 11. 2000, str. 33. (17) Direktiva 92/42/EGS določa za ugotavljanje energijske učinkovitosti toplovodnih kotlov sistem označevanja z zvezdicami. Ker se drzave članice in industrija strinjajo, da se sistem označevanja z zvezdicami ni prikrival s pričakovanji, bi bilo treba Direktivo 92/42/EGS ustrezno dopolniti. (18) Pogoje iz Direktive Sveta 78/170/EGS, z dne 13. februarja 1978, o učinkovitosti generatorjev toplote za ogrevanje prostorov in pripravo tople vode v novih ali obstoječih neindustrijskih stavbah ter o izolaciji distribucijskih omrezij toplote in tople sanitarne vode v novih neindustrijskih stavbah [20] so nadomestile določbe Direktive 92/42/EGS, Direktive Sveta 90/396/EGS, z dne 29. junija 1990, o priblizevanju zakonodaj drzav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo [21] in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/91/ES, z dne 16. decembra 2002, o energijskih lastnostih zgradb [22]. V skladu s tem bi bilo treba Direktivo 78/170/EGS razveljaviti. [20] UL L 52, z dne 23. 2. 1978, str. 32, kot dopolnjeno z Direktivo 82/885/EGS (UL L 378, 31. 12. 1982, str. 19) [21] UL L 196, 26. 7. 1990, str. 15, kot dopolnjeno z Direktivo 93/68/EGS. [22] UL L 1, 4. 1. 2003, str. 65. (19) Direktiva 86/594/EGS, z dne 1. decembra 1986, o emisijah hrupa, ki ga povzročajo gospodinjski aparati [23]določa pogoje, po katerih lahko drzave članice zahtevajo objavo informacij o emisijah hrupa, ki ga povzročajo gospodinjski aparati, in določa postopek za ugotavljanje stopnje hrupa. Emisije hrupa bi bilo zaradi uskladitve treba vključiti v integrirano oceno okoljske učinkovitosti. Ker ta direktiva omogoča integrirani pristop, bi bilo treba Direktivo 86/594/EGS razveljaviti. [23] UL L 344, 6. 12. 1986, str. 24. (20) Ukrepe za izvajanje te direktive bi bilo treba sprejeti v skladu z Odločbo Sveta 1999/468/ES, z dne 28. junija 1999, o določitvi postopkov za uresničevanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji [24]. [24] UL L 184, 17. 7. 1999, str. 23. (21) Drzave članice bi morale v primeru krsitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, določiti kazni. Kazni naj bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne. (22) Ker drzave članice same ne morejo zadostno dosegati ciljev predlaganega ukrepa, namreč zagotoviti delovanje notranjega trga tako, da se od izdelkov zahteva primerna stopnja okoljske učinkovitosti, in ker se te cilje zaradi njihove razseznosti in učinkov lazje dosega na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom proporcionalnosti, kot ga določa ta člen, ta direktiva ne presega potrebnega za doseganje teh ciljev. SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Vsebina in področje uporabe 1. Ta direktiva vzpostavlja okvir za integracijo okoljskih vidikov pri oblikovanju in razvijanju izdelkov za zagotavljanje prostega pretoka izdelkov, ki porabljajo energijo, na notranjem trgu. 2. Določa pogoje, ki jim morajo zadostiti izdelki, ki porabljajo energijo, iz izvedbenih ukrepov, da bi se lahko prodajali na trgu. Prispeva k trajnostnemu razvoju, tako da povečuje varnost zalog energije in cilja na visoko stopnjo okoljevarstva. 3. Ta direktiva se ne uporablja za potniska ali tovorna prevozna sredstva po zemlji, morju in zraku. Člen 2 Opredelitve Za namene te direktive se uporabijo naslednje opredelitve: (1) ťIzdelek, ki porablja energijoŤ, pomeni izdelek, ki je za pravilno delovanje odvisen od vnosa energije (elektrike, fosilnih in obnovljivih goriv), in izdelek za proizvajanje, prenos in meritev taksne energije, vključno s sestavnimi deli izdelkov, ki porabljajo energijo, ki se na trgu prodajajo kot samostojni deli za končne uporabnike in okoljska učinkovitost katerih se da izmeriti neodvisno; (2) ťSestavni deli in poddeliŤ pomenijo dele, ki so namenjeni za vgradnjo v izdelke, ki porabljajo energijo, ki pa se ne prodajajo na trgu kot samostojni deli za končne uporabnike ali okoljske učinkovitosti katerih se ne da neodvisno izmeriti; (3) ťIzvedbeni ukrepiŤ pomenijo ukrepe, sprejete v skladu s to direktivo, ki določajo oblikovalne pogoje za ekoloske izdelke, ki so potrebni za doseganje cilja te direktive glede opredeljenih izdelkov, ki porabljajo energijo, ali za doseganje njenih okoljskih vidikov; (4) ťLansiranje na trgŤ pomeni na trgu Skupnosti prvič ponuditi izdelek, ki porablja energijo, z namenom njegove distribucije ali uporabe v Skupnosti, bodisi proti plačilu bodisi zastonj; (5) ťProizvajalecŤ pomeni vsako fizično ali pravno osebno, ki je odgovorna za skladanje izdelka, ki porablja energijo, pri njegovem lansiranju na trg pod lastnim imenom ali znamko ali za lastno uporabo, v skladu s to direktivo; (6) ťPooblasčeni zastopnikŤ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedezem v Skupnosti, ki jo je proizvajalec določil, da v njegovem imenu deluje in da se, namesto nanj, nanjo lahko obračajo oblasti in organi Skupnosti glede obveznosti proizvajalca iz te direktive; (7) ťMaterialiŤ pomenijo surovine, polizdelke in pomozne materiale; (8) ťOblikovanje izdelkaŤ pomeni vrsto procesov, ki pretvarjajo pravne, tehnične, varnostne, funkcionalne, trzne in druge pogoje, ki jim mora izdelek ustrezati, v tehnične specifikacije izdelka, ki porablja energijo; (9) ťOkoljski vidikŤ pomeni element ali funkcijo izdelka, ki porablja energijo, z vplivom na okolje; (10) ťOkoljski vplivŤ pomeni vsako negativno spremembo v okolju, ki je v celoti ali delno posledica delovanja izdelka, ki porablja energijo; (11) ťivljenjski cikelŤ pomeni sosledne in povezane stopnje izdelka, ki porablja energijo, od oblikovanja do končnega odmeta; (12) ťKonec zivljenjske dobeŤ pomeni stopnjo izdelka, ki porablja energijo, ko je slednji dosegel konec primarne uporabe; (13) ťPonovna uporabaŤ pomeni vsako operacijo, v kateri se izdelek, ki porablja energijo, ali njegove dele, po koncu primarne uporabe, uporabi v isti namen, za katerega so bili izdelki ustvarjeni, vključno z nadaljnjo uporabo izdelka, ki porablja energijo, in ki se ga vrne na zbiralna mesta, distributerjem, v reciklazo ali proizvajalcem, pa tudi s ponovno uporabo obnovljenega izdelka, ki porablja energijo; (14) ťReciklazaŤ pomeni ponovno procesiranje odpadnih materialov v proizvodnem postopku za prvotni namen ali za druge namene, a ne za povrnitev energije; ťPovrnitev energijeŤ pomeni uporabo gorljivih odpadkov za pridobivanje energije z neposrednim seziganjem skupaj z drugimi odpadki ali brez, pri čemer se povrne toplota; (15) ťPovrnitevŤ pomeni katero koli uporabno operacijo iz Priloge II B k Direktivi Sveta 75/442/EGS [25]; [25] UL L 194, 25. 7. 1975, str. 39. (16) ťOdpadkiŤ pomenijo katero koli snov ali predmet iz kategorij, opredeljenih v Prilogi I k Direktivi 75/442/EGS, ki ju lastnik zavrze, namerava zavreči ali pa je to dolzan storiti; (17) ťEkoloski profilŤ pomeni opis vnosa in iznosa v zivljenjskem ciklu izdelka, v skladu z izvedbenim ukrepom, ki se uporablja za izdelke, ki porabljajo energijo, materiale, vključno, kjer je to ustrezno, s surovinami, polizdelki, emisijami in odpadki, ki so povezani z izdelkom, ki porablja energijo, in ki so pomembni z vidika vpliva na okolje ter se jih izraza v izmerljivih fizičnih količinah; (18) ťOkoljska učinkovitostŤ izdelka, ki porablja energijo, pomeni, kako se proizvajalčevo upravljanje okoljskih vidikov izdelka odraza v ekoloskem profilu izdelka; (19) ťIzboljsava okoljske učinkovitostiŤ pomeni proces izboljsanja celovite okoljske učinkovitosti izdelka, ki porablja energijo, v njegovih različnih generacijah, čeprav ne nujno pri vseh okoljskih vidikih naenkrat; (20) ťOblikovanje ekoloskih izdelkovŤ pomeni sistematsko integracijo okoljskih vidikov v oblikovanje izdelkov za izboljsanje okoljske učinkovitosti izdelka, ki porablja energijo, v njegovem zivljenjskem ciklu; (21) ťZahteva o oblikovanju ekoloskih izdelkovŤ pomeni vsakrsno zahtevo v razmerju do izdelka, ki porablja energijo, ali do njegovega snovanja, z namenom izboljsati okoljsko učinkovitost, ali pa pomeni vsakrsno zahtevo po podatkih o okoljskih vidikih izdelka, ki porablja energijo; (22) ťSplosna zahteva o oblikovanju ekoloskih izdelkovŤ pomeni vsakrsno zahtevo po oblikovanju ekoloskih izdelkov na podlagi celotnega ekoloskega profila, ki ne določa mejnih vrednosti pri posameznem okoljskem vidiku; (23) ťPosebna zahteva o oblikovanju ekoloskih izdelkovŤ pomeni količinsko določeno in izmerljivo zahtevo po oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, glede posameznega okoljskega vidika, npr. porabe energije med uporabo, preračunano na dano enoto izhodne učinkovitosti; (24) ťUsklajeni standardŤ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je sprejel uveljavljeni standardizacijski organ po pooblastilu Komisije, v skladu s postopki iz Direktive 98/34/ES z namenom določitve evropske zahteve, ustrezanje kateri ni obvezno. Člen 3 Lansiranje na trg in uporaba Drzave članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izdelke, ki porabljajo energijo, iz izvedbenih ukrepov lahko lansira na trg in/ali uporablja le, če se skladajo s temi ukrepi. Člen 4 Označevanje in izjava o ustrezanju 1. Preden se izdelek, ki porablja energijo, iz izvedbenih ukrepov lansira na trg, se določi oznaka o ustrezanju z ES in izda izjava o ustreznosti, s čimer proizvajalec ali pooblasčeni zastopnik zagotovita in izjavita, da izdelek, ki porablja energijo, ustreza vsem povezanim določbam ustreznega izvedbenega ukrepa. 2. Označevanje ustrezanja ES uporablja začetnice ťESŤ, kot je prikazano v Prilogi III. 3. Izjava o ustreznosti naj vsebuje dele, ki so določeni v Prilogi VI. 4. Označevanje izdelkov, ki porabljajo energijo, in ki bi lahko zavajali uporabnike s pomenom ali obliko oznake ES, se prepove. 5. Drzave članice lahko zahtevajo podatke v svojem uradnem jeziku oziroma v svojih uradnih jezikih, ko izdelek, ki porablja energijo, doseze končnega uporabnika, v skladu z delom 2.3 (n) Priloge I. Drzave članice lahko to zahtevajo tudi v enem ali več drugih uradnih jezikih Skupnosti. Pri uporabi prvega pododstavka drzave članice posebej upostevajo: (a) dejstvo, da se podatke lahko poda z usklajenimi simboli, priznanimi kodami ali drugimi ukrepi; (b) vrsto uporabnika, kateremu naj bi bil izdelek, ki porablja energijo, namenjen in naravo podatkov, ki se jih označuje. Člen 5 Prosti pretok 1. Drzave članice ne ovirajo lansiranja na trg in/ali uporabe na svojem ozemlju zaradi zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo, če se ti skladajo z ustreznimi določbami ustreznega izvedbenega ukrepa in imajo oznako ES v skladu s členom 4. 2. Drzave članice ne preprečijo prikazovanja izdelka, ki porablja energijo, na primer na sejmih, razstavah in prikazih uporabe, če izdelek ne ustreza določbam ustreznega izvedbenega ukrepa, a ima vidno oznako, ki jasno označuje, da izdelek ni ustrezen, in ni na voljo za prodajo, dokler je neustrezen. Člen 6 Omejevanje lansiranja na trg 1. Kadar drzava članica ugotovi, da izdelek, ki porablja energijo, z oznako ES iz člena 4, ki se ga uporablja v skladu z njegovim namenom, ne ustreza vsem povezanim določbam iz ustreznega izvedbenega ukrepa in/ali nezasluzeno nosi oznako ES, sta proizvajalec ali pooblasčeni predstavnik dolzna uskladiti izdelek, ki porablja energijo, z določbami ustreznega izvedbenega ukrepa in/ali z oznako ES in prenehati krsiti zahteve drzave članice. Kadar se neskladnost nadaljuje, drzava članica omeji ali prepove lansiranje izdelka, ki porablja energijo, na trg ali zagotovi, da se ga potegne iz prodaje. 2. Vsaka odločitev drzave članice v skladu s to direktivo, ki omejuje lansiranje na trg in/ali uporabo izdelka, ki porablja energijo, mora vsebovati natančne navedbe, na katerih temelji. Tako odločitev je treba nemudoma sporočiti zadevni strani, ki mora biti obenem obvesčena tudi o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo v skladu z zakonodajo, veljavno v drzavi članici, in o rokih, ki veljajo za ta sredstva. 3. Drzava članica ob navedbi razlogov za svoj ukrep Komisijo in ostale drzave članice o vsakem takem ukrepu iz odstavka 1 takoj obvesti in zlasti navede, ali je neskladnost posledica: (a) neustrezanja zahtevam iz ustreznega izvedbenega ukrepa; (b) nepravilne uporabe usklajenih standardov iz člena 9 (2); (c) pomanjkljivosti usklajenih standardov iz člena 9 (2). 4. Komisija se nemudoma posvetuje z vpletenimi stranmi in hkrati lahko poisče strokovne nasvete neodvisnih zunanjih strokovnjakov. Če po posvetovanju Komisija meni, da je ukrep upravičen, o tem nemudoma obvesti drzavo članico, ki je dala pobudo, in ostale drzave članice. Če Komisija meni, da je ukrep neupravičen, o tem nemudoma obvesti drzave članice. 5. Če odločitev iz prvega pododstavka odstavka 1 tega člena temelji na pomanjkljivosti usklajenih standardov, Komisija nemudoma sprozi postopek iz členov 9 (2), (3) in (4). Komisija hkrati obvesti odbor iz člena 14 (1). 6. Kadar izdelek, ki porablja energijo, povezanim določbam iz izvedbenega ukrepa ne ustreza, a nosi oznako ES, ukrepa drzava članica proti proizvajalcu ali pooblasčenemu predstavniku, ki sta oznako ES dodala, in o tem obvesti Komisijo in ostale članice. 7. Drzave članice in Komisija sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje zaupnosti o pridobljenih informacijah iz postopka, če je to upravičeno. 8. Odločitve drzav članic v skladu s tem členom se objavijo. Mnenje Komisije o teh odločitvah se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 7 Ocena ustreznosti 1. Pred lansiranjem izdelka, ki porablja energijo, iz izvedbenih ukrepov na trg, proizvajalec oceni ustreznost izdelka, ki porablja energijo, s povezanimi določbami ustreznega izvedbenega ukrepa. 2. Postopki ocene ustreznosti se določijo v izvedbenih ukrepih in proizvajalcu se prepusti izbira med notranjim nadzorom oblikovanja, kot to določa Priloga IV, in sistemom upravljanja z okoljem, kot to določa Priloga V. Če je upravičen in sorazmeren s tveganjem, se postopek ocene ustreznosti izbere med moduli B, C, D, E po Odločbi 93/465/EGS. Če izdelek, ki porablja energijo, iz izvedbenih ukrepov zasnuje organizacija, ki je registrirana v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) st. 761/2002 [26], in ta registracija vključuje funkcijo oblikovanja izdelkov, se uposteva, da shema upravljanja z okoljem te organizacije ustreza pogojem iz Priloge V tej direktivi. [26] UL L 114, 24. 4. 2001, str. 1. Če izdelek, ki porablja energijo, iz izvedbenih ukrepov zasnuje organizacija, ki ima sistem upravljanja z okoljem, ki vključuje funkcijo oblikovanja izdelkov in se izvaja v skladu z usklajenimi standardi, sklicne stevilke katerih so bile objavljene v Uradnem listu Evropske unije, se uposteva, da je ta sistem upravljanja z okoljem v skladu z ustreznimi pogoji iz Priloge V. 3. Po lansiranju izdelka, ki porablja energijo, iz izvedbenih ukrepov na trg, proizvajalec ali pooblasčeni predstavnik obdrzita ustrezne dokumente o izvedeni oceni ustreznosti in izjavah o ustreznosti, da so ti na voljo drzavam članicam za pregled se deset let potem, ko je bil proizveden zadnji izdelek, ki porablja energijo. Ustrezni dokumenti morajo biti na voljo v 10 dneh po prejetju zahteve pooblasčenega organa drzave članice. 4. Kadar proizvajalec nima sedeza v Skupnosti in nima pooblasčenega predstavnika, je oseba, ki lansira izdelek, ki porablja energijo, na trg Skupnosti, odgovorna za zagotavljanje ustreznosti tega izdelka pogojem iz ustreznega izvedbenega ukrepa. 5. Dokumenti o oceni ustreznosti in izjava o ustreznosti iz člena 4 se spisejo v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Člen 8 Predvidevanje ustreznosti 1. Drzave članice upostevajo izdelek, ki porablja energijo, z oznako ES iz člena 4 kot skladen z ustreznimi določbami iz ustreznega izvedbenega ukrepa. 2. Za izdelek, ki porablja energijo, za katerega se uporabljajo usklajeni standardi z objavljenimi sklicnimi stevilkami v Uradnem listu Evropske unije, se predvideva, da je skladen z vsemi ustreznimi določbami v ustreznem izvedbenem ukrepu, na katerega se ti standardi navezujejo. 3. Za izdelek, ki porablja energijo, ki je pridobil ekolosko oznako v skladu z Uredbo (ES) st. 1980/2000, se predvideva, da ustreza zahtevam o oblikovanju ekoloskih izdelkov iz ustreznega izvedbenega ukrepa, če tem pogojem ustreza ekoloska oznaka. Člen 9 Usklajeni standardi 1. Drzave članice zagotovijo primerne ukrepe, da se lahko zainteresirane strani o postopku priprave in nadzora usklajenih standardov posvetujejo na nacionalni ravni. 2. Kadar drzava članica ali Komisija menita, da usklajeni standardi, za katere se oceni, da njihova uporaba zadosča posebnim določbam ustreznega izvedbenega ukrepa, tem določbam ne zadosčajo povsem, drzava članica ali Komisija o tem obvestita stalni odbor iz člena 5 Direktive 98/34/ES in podata razloge. Odbor izda nujno mnenje. 3. Glede na mnenje odbora Komisija odloči o objavi, neobjavi ali delni objavi, nadaljevanju ali umiku sklicev na usklajene standarde v Uradnem listu Evropske unije. 4. Komisija obvesti dotični evropski standardizacijski organ in, če je potrebno, izda nova pooblastila za revizijo usklajenih standardov. Člen 10 Zahteve za sestavne dele in poddele V skladu z izvedbenimi ukrepi drzave članice zagotovijo, da proizvajalci sestavnih delov ali poddelov izdelka, ki porablja energijo, na zahtevo ostalih proizvajalcev , ki uporabljajo sestavne dele ali poddele izdelka, ki porablja na energijo, iz izvedbenega ukrepa, podajo vse potrebne informacije, da se ugotovi ekoloski profil izdelka, ki porablja energijo. Še zlasti so lahko proizvajalci po izvedbenih ukrepih dolzni podati informacije o materialni sestavi in o porabi energije in/ali virov sestavnih delov ali poddelov, ki jih proizvajajo, in, kadar je to mozno, izide okoljskih ocen in/ali referenčnih studij o uporabi sestavnih delov in poddelov ter upravljanju z njimi, ko se izrabijo. Člen 11 Upravno sodelovanje in izmenjava informacij 1. Drzave članice določijo pooblasčene organe za izvrsevanje te direktive. Te organe spodbujajo k medsebojnem sodelovanju in izmenjavi informacij za lazjo uporabo te direktive. Pri upravnem sodelovanju in izmenjavi informacij se čim bolj izkoristi elektronska komunikacijska sredstva, podpirajo pa ju lahko tudi ustrezni programi Skupnosti. 2. O podrobnostih in strukturi izmenjave informacij med Komisijo in drzavami članicami se odloči v skladu s postopkom iz člena 14 (2). Člen 12 Izvedbeni ukrepi 1. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 14 (2) sprejme izvedbene ukrepe ob upostevanju sledečih kriterijev: (a) glede na izbiro izdelkov, ki porabljajo energijo, ki jih naj izvedbeni ukrepi pokrivajo: (i) izdelki, ki porabljajo energijo, predstavljajo precejsen obseg prodaje in trgovanja; (ii) izdelki, ki porabljajo energijo, močno vplivajo na okolje; (iii) izdelki, ki porabljajo energijo, predstavljajo velike moznosti za izboljsavo vpliva na okolje brez prevelikih stroskov; (iv) upostevajo se okoljske prioritete Skupnosti, kot opredeljeno v Odločbi st. 1600/2002/ES; (b) glede na vsebino ukrepa: (i) se uposteva celotni zivljenjski cikel izdelka; (ii) z vidika uporabnika ni velikega vpliva na storilnost izdelka; (iii) ni negativnega vpliva na zdravje in varnost; (iv) ni večjega negativnega učinka na potrosnike zlasti glede cene in stroskov v zivljenjskem ciklu izdelka; (v) uposteva se, da ne sme biti večjega negativnega vpliva na konkurenčnost proizvajalca, tudi na trgih izven Skupnosti. 2. Izvedbeni ukrepi morajo določiti splosne zahteve o oblikovanju ekoloskih izdelkov v skladu s Prilogo I in/ali posebne zahteve o oblikovanju ekoloskih izdelkov v skladu s Prilogo II. Posebne zahteve o oblikovanju ekoloskih izdelkov se uvedejo za nekatere okoljske vidike, ki močno vplivajo na okolje. 3. Izvedbeni ukrepi morajo vsebovati elemente, nastete v Prilogi VII. Člen 13 Obstoječi izvedbeni ukrepi Direktive 92/42/EGS, 96/57/ES in 2000/55/ES se po tej direktivi uposteva kot izvedbene ukrepe glede energijsko učinkovite uporabe za gospodinjske toplovodne kotle, za gospodinjske hladilne naprave in za predstikalne naprave za fluorescenčne sijalke. Člen 14 Odbor 1. Komisiji pomaga odbor, sestavljen iz predstavnikov drzav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije, poslej imenovan ťodborŤ. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Odločbe 1999/468/ES ob upostevanju določb člena 8 Odločbe. Obdobje iz člena 5 (6) Odločbe 1999/468/ES je določeno na tri mesece. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 15 Kazni Drzave članice določijo pravila o kaznih za krsitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo, in hkrati sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje izvrsevanja kazni. Kazni naj bodo učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Drzave članice Komisijo o teh določbah obvestijo najpozneje v roku, določenem v prvem pododstavku člena 18, in nemudoma o vsakrsnih naknadnih dopolnilih določbah. Člen 16 Dopolnilo Odločba 92/42/ES se dopolni na naslednji način: (1) člen 6 se izbrise; (2) Priloga I, razdelek 2, se izbrise. Člen 17 Razveljavitve Direktivi 78/170/ES in 86/594/EGS se razveljavi. Člen 18 Prenos 1. Drzave članice najkasneje do 31. decembra 2005 sprejmejo in objavijo zakone, uredbe in upravne določbe, potrebne za upostevanje te direktive. Besedilo teh določb in primerjalno tabelo med določbami in to Direktivo nemudoma sporočijo Komisiji. Določbe začnejo uporabljati od 1. julija 2006 dalje. Ko drzave članice sprejmejo določbe, morajo te vsebovati sklic na to direktivo ali pa morajo biti opremljene s taksnim sklicem ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo drzave članice. 2. Drzave članice Komisiji sporočijo besedilo določb nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga pokriva ta direktiva. Člen 19 Začetek veljavnosti Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Člen 20 Naslovniki Ta Direktiva je naslovljena na drzave članice. V Bruslju, za Evropski parlament za Svet predsednik predsednik PRILOGA I (omenjena v členu 12 (3)) Metoda za določanje splosnih zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov Izvedbeni ukrepi, ki določajo zahteve o oblikovanju ekoloskih izdelkov v skladu s členom 12 (3), morajo vsebovati sledeče določbe, kjer je to primerno, za izdelke, ki porabljajo energijo, iz izvedbenega ukrepa. Del 1. Splosne določbe 1. Proizvajalci izdelkov, ki porabljajo energijo, morajo oceniti okoljske vidike reprezentančnega modela izdelka, ki porablja energijo, v celotnem zivljenjskem ciklu, na podlagi realističnih domnevanj o običajnih pogojih in namenih uporabe. Na podlagi te ocene proizvajalci določijo ekoloski profil reprezentančnega modela izdelka, ki porablja energijo. Ta temelji na karakteristikah izdelka, ki so povezane z okoljem, in na vnosu/iznosu izdelka v celotnem zivljenjskem ciklu, izrazenih v izmerljivih fizičnih količinah. Ocena se prednostno osredotoči na dejavnike, na katere se lahko pri oblikovanju izdelka močno vpliva. 2. Proizvajalec s to oceno ovrednoti alternativne resitve pri oblikovanju, z namenom doseganja izboljsave okoljske učinkovitosti izdelka, ob upostevanju najnovejsih dognanj pri oblikovanju ekoloskih izdelkov. Izbira posebne resitve pri oblikovanju naj doseze razumno ravnovesje med raznimi okoljskimi vidiki ter med okoljskimi vidiki in drugimi ustreznimi točkami, kot so na primer varnost in zdravje, tehnične zahteve za funkcionalnost, kakovost in učinkovitost, in gospodarski vidiki, vključno s proizvodnimi stroski in trznostjo, ob upostevanju vse ustrezne zakonodaje. Oblikovni proces za izdelke, ki porabljajo energijo, naj posebej vključuje nekatere elemente iz dela 2 te priloge. Ustrezni parametri oblikovanja ekoloskih izdelkov bodo določeni v izvedbenem ukrepu. Del 2. Parametri za oblikovanje ekoloskih izdelkov, ki porabljajo energijo 2.1 Ocena, opisana v delu 1 te priloge, se naj glede oblikovanja izdelka navezuje v skladu z izvedbenim ukrepom na sledeče stopnje v zivljenjskem ciklu izdelka - na: (a) pridobivanje surovin; (b) proizvodnjo; (c) embaliranje, prevoz in distribucijo; (d) namestitev in vzdrzevanje; (e) uporabo; (f) izrabo. 2.2 Pri vsaki stopnji, kjer je to primerno, se ocenijo sledeči okoljski vidiki: (a) napovedana poraba materialov, energije in drugih virov, kot na primer sladkovodnih virov; (b) pričakovane emisije, namenjene v zrak, vodo ali prst; (c) pričakovano onesnazenje s fizičnimi učinki, na primer s hrupom, s tresenjem, z zarčenjem, z elektromagnetnimi polji; (d) pričakovan nastanek odpadnega materiala; (e) moznosti za ponovno uporabo, reciklazo in povrnitev materialov in/ali energije ob upostevanju Direktive 2002/96/ES o odpadkih električne in elektronske opreme. 2.3 Še posebej se uporabi sledeče parametre, kjer je to primerno, in se jih dopolni z drugimi, kjer je to potrebno, za ovrednotenje moznosti izboljsav okoljskih vidikov, kot je omenjeno v prejsnjem odstavku: (a) tezo in obseg izdelka; (b) uporabo materialov, ki so izsli iz reciklaze; (c) porabo energije v celotnem zivljenjskem ciklu; (d) uporabo snovi, ki so kategorizirane kot nevarne za zdravje in/ali okolje po Direktivi 67/548/EGS [27] in ob upostevanju zakonodaje o trzenju in uporabi posebnih snovi, na primer ob upostevanju Direktiv 76/769/EGS [28] in 2002/95/ES; [27] UL 196, 16. 8. 1967, str. 1-5. [28] UL L 262, 27. 9. 1976, str. 201-203. (e) količino in naravo potrosnih dobrin, potrebnih za pravilno uporabo in vzdrzevanje; (f) primernost za ponovno uporabo in reciklazo, izrazeno: s stevilom uporabljenih materialov in sestavnih delov, z uporabo standardnih sestavnih delov, s časom, potrebnim za razgradnjo, z zapletenostjo orodja za razgradnjo, z uporabo kodirnih standardov za prepoznavanje primernih sestavnih delov in materialov za ponovno uporabo in reciklazo (tudi za označevanje plastičnih delov po ISO), z uporabo enostavno reciklirnih materialov, z enostavnim dostopom do dragocenih in drugih reciklirnih sestavnih delov in materialov, z enostavnim dostopom do sestavnih delov in materialov, ki vsebujejo nevarne snovi; (g) vgradnjo rabljenih sestavnih delov; (h) izogibanje tehničnim resitvam, ki bi preprečile ponovno uporabo in reciklazo sestavnih delov in celih naprav; (i) podaljsanje zivljenjske dobe, izrazeno: z minimalno zajamčeno zivljenjsko dobo, z minimalno dobo za zagotovitev rezervnih delov, z modularnostjo, z nadgradljivostjo in s popravljivostjo; (j) količine nastalih odpadkov in količine nastalih nevarnih odpadkov; (k) emisije v zrak (toplogredne pline, snovi za kisanje, hlapljive organske spojine, snovi, ki siromasijo ozon, vztrajne organske onesnazujoče snovi, tezke kovine, fine delce in suspendirane delce), ki ne vplivajo na Direktivo 97/68/ES o ukrepih proti emisijam plinov in delcev, ki onesnazujejo okolje, iz motorjev na notranje izgorevanje, ki se jih vgradi v prevozne stroje, ki niso namenjeni za ceste [29]; [29] UL L 59, 27. 2. 1998, str. 1. (l) emisije v vodo (tezke kovine, snovi z negativnim učinkom na ravnovesje kisika, vztrajne organske onesnazujoče snovi); (m) emisije v prst (zlasti izplake in izlive nevarnih snovi med uporabo izdelkov in moznosti izpiranja za odpadni material ob zavrzenju); (n) informacije, ki lahko vplivajo na način, kako drugi, ne proizvajalec, ravnajo z izdelki, uporabljajo ali reciklirajo izdelke, ki porabljajo energijo, in kadar je primerno, tudi: - navodila glede proizvodnje; - informacije za potrosnike o pomembnih okoljskih karakteristikah in učinkovitosti izdelka, ki spremljajo izdelek ob lansiranju na trg, da lahko potrosniki primerjajo izdelke; - navodila za potrosnike/uporabnike o namestitvi, uporabi in vzdrzevanju izdelka, da bi ta čim manj vplival na okolje in da bi mu bila zagotovljena optimalna zivljenjska doba, pa tudi navodila o vrnitvi izdelka ob izrabi;. - informacije o obdelovalnih zmogljivostih za razgradnjo, reciklazo ali odmet ob koncu zivljenjske dobe. Osnovne informacije se naj nahajajo na samem izdelku, kjer je to mogoče. Te informacije morajo upostevati obveznosti iz ostale zakonodaje Skupnosti, na primer obveznosti Direktive 2002/96/ES o odpadkih električne in elektronske opreme. PRILOGA II Metoda za določanje stopenj posebnih zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov (omenjena v členu 12 (3)) Posebne zahteve o oblikovanju ekoloskih izdelkov skusajo izboljsati izbrani okoljski vidik izdelka. Lahko so v obliki pogojev za zmanjsano porabo določenega vira, na primer v obliki omejitve uporabe tega vira v različnih stopnjah zivljenjskega cikla, kjer je to primerno (npr. omejitve porabe vode med uporabo ali omejitve količin danega materiala, ki je vgrajen v izdelek, ali minimalne potrebne količine recikliranega materiala). Stopnja posebnih zahtev za oblikovanje ekoloskega izdelka, ki porablja energijo, se določi: 1. Pri tehnični in poslovni analizi se izbere nekaj reprezentančnih modelov izdelka, ki porablja energijo, na trgu in opredeli tehnične moznosti za izboljsavo okoljske učinkovitosti izdelka, ob upostevanju ekonomske upravičenosti teh moznosti in ob izogibanju večjih izgub v učinkovitosti ali uporabnosti za potrosnike. Na podlagi analize in ob upostevanju ekonomske in tehnične izvedljivosti, pa tudi moznih izboljsav, se sprejme konkretne ukrepe za zmanjsanje vpliva izdelka na okolje. Pri porabi energije se med uporabo določi stopnja energetske učinkovitosti ali porabe za doseganje minimalnih stroskov v zivljenjskem ciklu končnih uporabnikov za reprezentančne modele izdelka, ki porablja energijo. Metoda analize stroskov v zivljenjskem ciklu uporablja realno diskontno stopnjo 5 % in realistično zivljenjsko dobo izdelka, ki porablja energijo, ter temelji na vsoti nihanj v nabavni ceni (ki so posledica nihanj industrijskih stroskov) in nihanj obratovalnih stroskov, ki so posledica različnih stopenj moznosti tehničnih izboljsav, diskontirano na zivljenjsko dobo reprezentančnega modela izdelka, ki porablja energijo. Obratovalni stroski pokrivajo predvsem porabo energije in dodatne stroske za druge vire (npr. vodo ali prasek). Izvede se analizo občutljivosti ustreznih elementov (npr. cene energije ali drugih virov, cene surovin ali proizvodnih stroskov, diskontne stopnje) in se, kjer je to primerno, vključi zunanje okoljske stroske, da se preveri, če je prislo do večjih sprememb in če so skupni zaključki trdni. Zahtevo se primerno prilagodi. Podobna metodologija se uporabi za druge vire, na primer vodo. 2. Stopnja posebne zahteve o oblikovanju ekoloskih izdelkov se lahko določi na podlagi dokazov, ki so na voljo v okviru drugih dejavnosti Skupnosti, vključno z Uredbo st. 1980/2000 o ekoloski oznaki EU, novih tematskih strategijah o trajnostni rabi virov in recikliranju, z Direktivo 92/75/EGS o označevanju energije za gospodinjske aparate in z Uredbo (ES) st. 2422/2001 o označevanju energije za pisarnisko opremo. Dokaze, ki so na voljo v obstoječih programih v drugih delih sveta, se lahko uporabi za določanje posebnih zahtev o oblikovanju izdelka, ki porablja energijo, s katerim EU in njeni gospodarski partnerji trgujejo. 3. Posledica določitve posebne zahteve o oblikovanju izdelka načeloma ni obvezna uvedba lastninske tehnologije proizvajalcev. Če bi zahteva pomenila, da se precejsnji delez modelov v trenutni proizvodnji odstrani s trga, se pri določitvi roka začetka veljavnosti zahteve uposteva cikel ponovnega oblikovanja izdelka. PRILOGA III Oznaka ES (omenjena v členu 4 (2)) >REFERENCE TO A GRAPHIC> Oznaka ES (CE) mora biti visoka vsaj 5 mm. Če se oznako pomanjsa ali poveča, je treba spostovati razmerja iz zgornje risbe. Oznaka ES mora biti na izdelkih, ki porabljajo energijo. Kjer to ni mogoče, mora biti na embalazi in spremnih dokumentih. PRILOGA IV Notranji nadzor oblikovanja (omenjena v členu 7) 1. Ta modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec ali pooblasčeni zastopnik, ki izvaja obveze iz razdelka 2 te priloge, zagotavlja in izjavlja, da izdelek, ki porablja energijo, zadosča ustreznim določbam iz ustreznega izvedbenega ukrepa. Proizvajalec ali njegov pooblasčeni zastopnik morata dodati oznako ES iz člena 4 vsakemu kosu izdelka, ki porablja energijo, in spisati pisno izjavo o ustreznosti. Izjava o ustreznosti lahko pokriva enega ali več izdelkov in jo mora hraniti proizvajalec. 2. Proizvajalec mora zbrati dosje tehnične dokumentacije, da omogoči oceno ustreznosti izdelka, ki porablja energijo, z zahtevami iz ustreznega izvedbenega ukrepa. Dokumentacija mora se posebej opredeliti: a) splosni opis izdelka, ki porablja energijo, in namene njegove uporabe; b) rezultate ustreznih studij okoljskega ocenjevanja, ki jih je izvedel proizvajalec, in/ali sklice na publikacije in analize o okoljskem ocenjevanju, ki jih proizvajalec uporablja pri ugotavljanju resitev za oblikovanje izdelka; c) ekoloski profil izdelka; d) elemente specifikacije oblikovanja izdelka glede okoljskih vidikov oblikovanja izdelka; e) seznam ustreznih dokumentov iz člena 9, uporabljenih v celoti ali delno, in opis resitev, sprejetih za izpolnjevanje zahtev ustreznega izvedbenega ukrepa, kjer se ni uporabilo dokumentov iz člena 9 ali kjer ti dokumenti v celoti ne pokrivajo zahtev iz ustreznega izvedbenega ukrepa; f) kopijo informacij o okoljskih vidikih oblikovanja izdelka, ki se jo poda v skladu z zahtevami iz priloge I, dela 2.3 (n); g) rezultate meritev zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, vključno s podrobnostmi o ustreznosti teh meritev v primerjavi z zahtevami o oblikovanju ekoloskih izdelkov iz ustreznega izvedbenega ukrepa. 3. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi proizvodnjo izdelka v skladu s specifikacijami oblikovanja iz razdelka 2 in v skladu z zahtevami iz ustreznega ukrepa. Priloga V Sistem upravljanja z okoljem (omenjena v členu 7) 1. Ta modul opisuje postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveze iz razdelka 2 te priloge, zagotavlja in izjavlja, da izdelek, ki porablja energijo, zadosča zahtevam iz ustreznega uvedbenega ukrepa. Proizvajalec ali njegov pooblasčeni zastopnik morata dodati oznako ES iz člena 4 vsakemu kosu izdelka, ki porablja energijo, in spisati pisno izjavo o ustreznosti. Izjava o ustreznosti lahko pokriva enega ali več izdelkov in jo mora hraniti proizvajalec. 2. Proizvajalec mora uporabiti elemente sistema upravljanja z okoljem iz razdelka 3 te priloge. 3. Sistem upravljanja z okoljem Ta razdelek opredeljuje elemente in postopke sistema upravljanja z okoljem, ki so potrebni za izboljsanje okoljske učinkovitosti izdelkov, da bi se zagotovila ustreznost izdelkov, ki porabljajo energijo, z zahtevami iz ustreznega izvedbenega ukrepa. 3.1. Okoljska politika učinkovitosti izdelka Proizvajalec mora biti sposoben prikazati izboljsave v skupni okoljski učinkovitosti izdelka in zagotoviti okvir za določanje in pregledovanje ciljev in pokazateljev okoljske učinkovitosti izdelka, ob upostevanju pogojev iz izvedbenega ukrepa. Vse določbe, ki jih je sprejel proizvajalec za določanje in izboljsanje ekoloskega profila izdelka pri oblikovanju in izdelavi, je treba sistematično in urejeno dokumentirati v obliki pisnih postopkov in navodil. Še zlasti morajo te določbe vsebovati ustrezen opis: - pomembnih okoljskih vidikov in učinkov izdelkov ter razlago njihove narave; - uporabe in vzdrzevanja ciljev in pokazateljev okoljske učinkovitosti izdelka ter organizacijske strukture, pokazateljev pristojnosti, upravljalnih pooblastil in dodelitve sredstev; - preverjanj in testiranj, ki se jih izvede po izdelavi, da se preveri učinkovitost izdelka v primerjavi s pokazatelji okoljske učinkovitosti; - postopkov za nadzorovanje potrebne dokumentacije in zagotavljanje njene aktualnosti; - metode za preverjanje uporabe in učinkovitosti sistema upravljanja z okoljem. 3.2. Načrtovanje Proizvajalec mora uvesti in ohranjati a) postopke za določitev ekoloskega profila izdelka; b) cilje in pokazatelje okoljske učinkovitosti izdelka, ki upostevajo tehnoloske moznosti ob upostevanju tehničnih in ekonomskih zahtev; c) program za doseganje teh ciljev. 3.3 Izvedba a) treba je opredeliti in dokumentirati pristojnosti ter pooblastila, da bi se zagotovila visoka okoljska učinkovitost izdelka in poročanje o delovanju za pregled in izboljsave; b) treba je ustvariti dokumente za označevanje uporabljenih tehnik in postopkov za nadzor ter preverjanje oblikovanja in sistematskih ukrepov, ki se uporabljajo pri oblikovanju izdelka; c) treba je ustvariti dokumente, ki opisujejo rezultate meritev zahtev o oblikovanju ekoloskih izdelkov, vključno s podrobnostmi o ustreznosti teh meritev v primerjavi z zahtevami o oblikovanju ekoloskih izdelkov iz ustreznega izvedbenega ukrepa; d) proizvajalec mora vzpostaviti specifikacije, ki zlasti odrazajo uporabljene standarde, če se ne uporablja standardov iz člena 9 ali če standardi pogojev iz ustreznega izvedbenega ukrepa, pa tudi načinov, kako je bila zagotovljena ustreznost, ne pokrijejo popolnoma; e) proizvajalec mora določiti in vzdrzevati informacije o bistvenih elementih sistema upravljanja z okoljem in o nadzornih postopkih za vse potrebne dokumente. 3.4 Preverjanje in korektivni ukrepi a) proizvajalec mora vzpostaviti in vzdrzevati postopke za preiskavo in ukrepanje pri neustreznosti ter izvrsiti spremembe v dokumentiranih postopkih po korektivnih ukrepih; b) proizvajalec mora vsaj enkrat na tri leta izvesti polno notranjo revizijo sistema upravljanja z okoljem. PRILOGA VI Izjava o ustreznosti (omenjena v členu 4 (3)) Izjava ES o ustreznosti mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime in naslov proizvajalca ali pooblasčenega zastopnika; 2. nedvoumen opis modela; 3. če je to primerno, sklice na uporabljene usklajene standarde; 4. če je to primerno, ostale uporabljene tehnične standarde in specifikacije; 5. če je to primerno, sklice na ostalo uporabljeno zakonodajo Skupnosti, ki določa označevanje z oznako ES; 6. ime in podpis pristojne osebe, ki zavezuje proizvajalca ali pooblasčenega zastopnika. PRILOGA VII Vsebina izvedbenih ukrepov (omenjena v členu 12 (4)) izvedbeni ukrep mora se posebej opredeliti: 1. točno definicijo omenjenih/-e vrst/-e izdelka, ki porablja energijo; 2. zahtevo/-e o oblikovanju omenjenega ekoloskega izdelka, ki porablja energijo, datum/-e izvedbe in vse vmesne ali prehodne ukrepe: - ustrezne parametre iz priloge I, dela 2, v primeru splosne/-ih zahtev/-e o oblikovanju ekoloskih izdelkov; - stopnjo zahtev/-e, v primeru posebne/-ih zahtev/-e o oblikovanju ekoloskih izdelkov; 3. pogoje za namestitev izdelka, ki porablja energijo, če je to neposredno povezano z upostevano okoljsko učinkovitostjo; 4. merilne standarde in/ali metode, ki se uporabijo; če so na voljo, se uporabi usklajene standarde, sklicne stevilke katerih so objavljene v Uradnem listu Evropske unije; 5 podrobnosti za oceno ustreznosti po Odločbi 93/465/EGS; - dejavnike, ki so privedli do izbire posameznega postopka, če se modul/-i, ki se uporabi/-jo, razlikuje/-jo od modula A; - kriterije za odobritev in/ali certifikacijo tretjih strank, če je to ustrezno; če so določeni različni moduli v drugih zahtevah ES za isti izdelek, ki porablja energijo, prevlada za obravnavano zahtevo modul iz izvedbenega ukrepa; 6. zahteve o podatkih, ki jih mora proizvajalec podati oblastem za nadzor ustreznosti; 7. trajanje prehodnega obdobja, v katerem morajo drzave članice dovoliti lansiranje izdelka, ki porablja energijo, na trg, za izdelek, ki na datum, ko je sprejet izvedbeni ukrep, ustreza veljavnim uredbam na ozemlju drzave.