42026X1365

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 42026X1365 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 42026X1365

Help

Pravilnik ZN št. 166 – Enotne določbe o homologaciji naprav in motornih vozil glede na zavedanje voznika o izpostavljenih udeležencih v cestnem prometu v neposredni bližini sprednje in bočne strani vozila [2026/1365]

PUB/2025/1138

UL L, 2026/1365, 29.6.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1365/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1365/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija L

2026/1365

29.6.2026

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je dostopen na:https://unece.org/transport/road-transport/status-1958-agreement-and-annexed-regulations.

Vključuje vsa veljavna besedila do:

sprememb 01 – začetek veljavnosti: 12. junij 2025

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje. Verodostojna in pravno zavezujoča besedila so:

ECE/TRANS/WP.29/2022/139

ECE/TRANS/WP.29/2024/98 (kot je bil spremenjen z odstavkom 98 poročila ECE/TRANS/WP.29/1181)

ECE/TRANS/WP.29/2024/168

VSEBINA

Pravilnik

Uvod

Področje uporabe

Del I – Naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti in zaznavanja

Opredelitev pojmov

Vloga za podelitev homologacije

Oznake

Homologacija

Zahteve

Sprememba tipa naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ter razširitev homologacije

Skladnost proizvodnje

Kazni za neskladnost proizvodnje

10.

Dokončno prenehanje proizvodnje

11.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Del II Vgradnja naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti in zaznavanja v vozilo

12.

Opredelitev pojmov

13.

Vloga za podelitev homologacije

14.

Homologacija

15.

Zahteve

16.

Zahteve za sistem kamer za prednji in bočni pogled

17.

Zahteve za sisteme za zaznavanje

18.

Spremembe tipa vozila in razširitev homologacij

19.

Skladnost proizvodnje

20.

Kazni za neskladnost proizvodnje

21.

Dokončno prenehanje proizvodnje

22.

Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Priloge

Opisni list za homologacijo naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti

Opisni list za homologacijo vozila, v katero bo nameščena naprava za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja

Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa naprave (samostojne tehnične enote) za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti

Sporočilo o podeljeni, zavrnjeni, razširjeni ali preklicani homologaciji ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na napravo za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja

Dodatek

Namestitev homologacijske oznake za napravo za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti

Preizkusna metoda za ugotavljanje svetlobne odbojnosti

Postopek za določanje polmera ukrivljenosti „r“ zrcalne površine ogledala

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih

Dodatek 1 –

Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ (naprava 3-D H)

Dodatek 2 –

Tridimenzionalni referenčni sistem

Dodatek 3 –

Referenčni podatki za sedežna mesta

Preizkusne metode za vidno polje pri opazovanju bližnjega območja na sprednji in bočni strani vozila

Metode prilagajanja položaja očesnih točk voznika

Obseg območja mrtvega kota zaradi A-stebrička ali zunanjega sprednjega in bočnega ogledala

Preizkusne metode za sisteme za zaznavanje

Potrebnost udarnega preizkusa z nihalom

0. Uvod (informativni)

Namen tega pravilnika je določiti določbe za izboljšanje zavedanja voznika o ranljivih udeležencih v cestnem prometu pred vozilom in ob njegovih bočnih straneh, preden vozilo spelje z mesta. Medtem ko Pravilnik ZN št. 46 določa določbe za posredno gledanje motornih vozil, se ta pravilnik nanaša na voznikovo vidno polje oziroma zavedanje o dogajanju pred vozilom in ob njegovih bočnih straneh, preden vozilo spelje z mesta. Zato lahko naprave, ki so v skladu s Pravilnikom ZN št. 46, izpolnjujejo nekatere zahteve iz tega pravilnika.

1. Področje uporabe

1.1

Ta pravilnik se uporablja za:

1.1.1

Homologacijo naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti, opredeljenih v delu I in namenjenih vgradnji v vozila kategorij M1 in N1 (1);

1.1.2

homologacijo vgradnje naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja, opredeljenih v delu II in namenjenih vgradnji v vozila kategorij M1 in N1.

1.1.3

Pogodbenice lahko na zahtevo proizvajalca podelijo homologacije v skladu z delom II za vozila in za vozila drugih kategorij ter za naprave, namenjene vgradnji v taka vozila.

1.1.4

Ta pravilnik se ne uporablja za sisteme, primarno namenjene pomoči pri manevriranju vozila med parkiranjem.

1.2

Vozila, pri katerih je vgradnja naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja nezdružljiva z njihovo uporabo na cesti, se lahko na podlagi odločitve homologacijskega organa delno ali v celoti izvzamejo iz tega pravilnika.

1.3

Če ima vozilo več naprav, proizvajalec določi napravo, ki izpolnjuje določbe pravilnika ZN.

Del I – Naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti in zaznavanja

2. Opredelitev pojmov

V tem pravilniku ZN:

2.1

„naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja“ pomenijo naprave, ki vozniku omogočajo jasen pregled nad sprednjim in bočnim delom vozila znotraj vidnih polj, opredeljenih v odstavku 15.2, ali naprave, namenjene zaznavanju predmetov v polju zaznavanja, opredeljenem v odstavku 15.3.

To so lahko običajna ogledala, sistem kamer za prednji in bočni pogled, sistemi za zaznavanje ali katere koli druge naprave z enakim namenom;

2.1.1

„naprava za opazovanje bližnjega območja pred vozilom in ob njegovih bočnih straneh“ pomeni napravo, ki zagotavlja vidno polje, opredeljeno v odstavku 15.2 tega pravilnika;

2.1.2

„naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti“ pomenijo naprave ki dajejo informacije o predmetih, ki so v vidnih poljih, opredeljenih v odstavku 15.2;

2.1.2.1

„sistem kamer za prednji in bočni pogled“ pomeni vsak sistem, katerega namen je prek kamere projicirati sliko zunanjega sveta in zagotavljati jasen pregled nad sprednjim in bočnim delom vozila znotraj vidnih polj, opredeljenih v odstavku 15.2;

2.1.2.1.1

„svetlostni kontrast“ pomeni razmerje svetlosti med predmetom in njegovim neposrednim ozadjem/okolico, ki omogoča, da se predmet razloči od ozadja/okolice. Opredelitev je v skladu z opredelitvijo iz standarda ISO 9241-302:2008;

2.1.2.1.2

„ločljivost“ pomeni najmanjšo podrobnost, ki jo sistem zaznavanja lahko razloči, tj. ločeno zazna v večji celoti. Ločljivost človeškega očesa se označuje kot „ostrina vida“;

2.1.2.1.3

„območje vidnega spektra“ pomeni območje spektra, ki ga zazna človeško oko in se nahaja med valovnima dolžinama 380–780 nm;

2.1.2.2

„sprednje in bočno ogledalo za opazovanje bližnjega območja“ pomeni vsako napravo, razen naprav, kot so periskopi, katere namen je z zrcalno površino omogočiti jasen pregled nad sprednjo in bočno stranjo vozila znotraj vidnih polj, opredeljenih v odstavku 2.1.4. in opisanih v odstavku 15.2;

2.1.2.2.1

„r“ pomeni povprečje polmerov ukrivljenosti, merjenih na zrcalni površini po postopku, opisanem v Prilogi 7;

2.1.2.2.2

„glavna polmera ukrivljenosti v eni točki na zrcalni površini (ri)“ pomenita vrednosti, dobljeni z merilno napravo, kot je opredeljena v Prilogi 7, izmerjeni na loku zrcalne površine, ki poteka skozi središče te površine vzporedno s segmentom b, kot je opredeljen v odstavku 6.1.2.1.2 tega pravilnika, in na loku, ki je pravokoten na ta segment;

2.1.2.2.3

„polmer ukrivljenosti v eni točki na zrcalni površini (rp)“ pomeni aritmetično sredino glavnih polmerov ukrivljenosti ri in

tj.:

2.1.2.2.4

„sferična površina“ pomeni površino, ki ima konstanten in enak polmer v vseh smereh;

2.1.2.2.5

„asferična površina“ pomeni površino, ki ima konstanten polmer samo v eni ravnini;

2.1.2.2.6

„asferično ogledalo“ pomeni ogledalo, sestavljeno iz sferičnega in asferičnega dela, na katerem mora biti označen prehod zrcalne površine iz sferičnega v asferični del. Razmerje med ukrivljenostjo glavne osi ogledala in polmerom osnovnega krogelnega odseka je določeno v koordinatnem sistemu x/y kot sledi:

pri čemer je:

R	:	nazivni polmer sferičnega dela,
k	:	konstanta spremembe ukrivljenosti,
a	:	konstanta za velikost sferičnega osnovnega krogelnega odseka;

2.1.2.2.7

„središče zrcalne površine“ pomeni osrednjo točko vidnega dela zrcalne površine;

2.1.2.2.8

„polmer ukrivljenosti sestavnih delov ogledala“ pomeni polmer „c“ krožnega loka, ki se najbolj približa ukrivljeni obliki zadevnega dela ogledala;

2.1.2.3

„druge naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti“ pomenijo naprave, kot so opredeljene v odstavkih 2.1.2.1 do 2.1.2.2.8, pri katerih vidno polje ni zagotovljeno niti z ogledalom niti s sistemom kamer za prednji in bočni pogled;

2.1.3

„preizkusni predmet“ pomeni valjast predmet z višino 1,0 m in premerom 0,30 m;

2.1.4

„vidno polje“ pomeni del tridimenzionalnega prostora nad tlemi, ki se spremlja z neposrednim gledanjem ali s pomočjo naprave za posredno gledanje. Če ni navedeno drugače, se vidno polje določa glede na pogled, ki ga zagotavljajo naprava in/ali naprave, ki niso ogledala. To je lahko omejeno na podlagi ustreznega dosega zaznavanja, ki ustreza preizkusnemu predmetu;

2.1.5

„sistem za zaznavanje“ pomeni sistem, ki uporablja signale, s katerimi vozniku omogoča, da zazna predmete na območju neposredno ob vozilu;

2.1.5.1

„zvočne informacije“ pomenijo informacije, ki uporabljajo zvočne signale sistema za zaznavanje, kot je opredeljen v odstavku 2.1.5, da se vozniku omogoči zaznavanje predmetov na območju neposredno ob vozilu;

2.1.5.2

„vidne informacije“ pomenijo informacije, ki uporabljajo vidne signale sistema za zaznavanje, kot je opredeljen v odstavku 2.1.5, da se vozniku omogoči zaznavanje predmetov na območju neposredno ob vozilu;

2.1.5.3

„haptične informacije“ pomenijo informacije, ki uporabljajo haptične signale sistema za zaznavanje, kot je opredeljen v odstavku 2.1.5, da se vozniku omogoči zaznavanje predmetov na območju neposredno ob vozilu;

2.1.6

„polje zaznavanja“ pomeni del tridimenzionalnega prostora nad tlemi, ki se spremlja s pomočjo sistema za zaznavanje;

2.2

„tip naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja“ pomeni naprave, ki se ne razlikujejo po naslednjih bistvenih značilnostih:

(a)	konstrukciji naprave, vključno z namestitvijo na karoserijo vozila, če je primerno;

(b)	pri ogledalih v obliki, merah in polmeru ukrivljenosti zrcalne površine;

(c)	pri sistemu kamer za prednji in bočni pogled v vidnem polju, povečavi in ločljivosti;

(d)	pri sistemih za zaznavanje v vrsti tipala in vrsti informacijskih signalov.

3. Vloga za podelitev homologacije

3.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja vloži imetnik blagovnega imena ali znamke ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

3.2

Vzorec opisnega lista je v Prilogi 1.

3.3

Vlogi za vsak tip naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti se priložijo trije vzorci delov.

3.4

Proizvajalec določi naprave, ki se predložijo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom ZN.

4. Oznake

4.1

Na vzorcih naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti, predloženih v homologacijo, mora biti blagovno ime ali znamka proizvajalca; ta oznaka mora biti jasno berljiva in neizbrisna.

4.2

Na vsaj enem od glavnih sestavnih delov vsake naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti mora biti dovolj prostora za namestitev homologacijske oznake, ki mora biti berljiva; ta prostor mora biti označen na skicah iz Priloge 1. Homologacijska oznaka mora biti čitljiva tudi, ko je naprava nameščena na vozilo. Na drugih sestavnih delih naprave mora biti identifikacijska oznaka. Če ni dovolj prostora za homologacijske oznake, se zagotovi druga identifikacijska oznaka, ki sestavni del povezuje s homologacijsko oznako.

5. Homologacija

5.1

Če vzorci, predloženi v homologacijo, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6 tega pravilnika, se homologacija ustreznega tipa naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti podeli.

5.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka v skladu z Dodatkom 4 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3).

5.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi, razširitvi ali preklicu homologacije ali dokončnem prenehanju proizvodnje tipa naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 3 k temu pravilniku.

5.4

Na vsaj enem glavnem sestavnem delu vsake naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti, ki je v skladu s tipom, homologiranim po tem pravilniku, je poleg oznake iz odstavka 4.1 na vidnem mestu, opredeljenem v odstavku 4.2, nameščena mednarodna homologacijska oznaka, sestavljena iz:

5.4.1

kroga, ki obkroža črko „E“, ki mu sledita:

(a)	številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2), ter

(b)	številka tega pravilnika, ki ji sledijo črka „R“, pomišljaj in homologacijska številka.

5.5

Homologacijska oznaka in dodatni simboli morajo biti jasno berljivi in neizbrisni.

5.6

V Prilogi 5 k temu pravilniku je prikazan primer namestitve navedene homologacijske oznake in dodatnega simbola.

6. Zahteve

6.1

Sprednje ogledalo in bočni ogledali za opazovanje bližnjega območja

6.1.1

Splošne specifikacije

6.1.1.1

Vsa ogledala, ki so v skladu s tem pravilnikom, morajo biti pritrjena na karoserijo vozila tako, da vozniku zagotavljajo zahtevano vidno polje.

6.1.2

Posebne specifikacije

6.1.2.1

Mere

6.1.2.1.1

Obris zrcalne površine mora imeti preprosto geometrijsko obliko, njene mere pa morajo omogočati zajemanje vidnega polja, kot je določeno v odstavku 15.2 tega pravilnika ZN.

6.1.2.2

Zrcalna površina in koeficienti odbojnosti

6.1.2.2.1

Zrcalna površina ogledala mora biti ravna ali kroglasto izbočena. Zunanja ogledala so lahko opremljena z dodatnim asferičnim delom, če glavno ogledalo izpolnjuje zahteve posrednega vidnega polja.

6.1.2.2.2

Razlike med polmeri ukrivljenosti ogledal

6.1.2.2.2.1

Razlika med ri ali r'i in rp v nobeni referenčni točki ne sme biti večja od 0,15 r.

6.1.2.2.2.2

Razlika med polmeri ukrivljenosti (rp1, rp2, in rp3) in r ne sme biti večja od 0,15 r.

6.1.2.2.2.3

Če r ni manjši od 3 000 mm, se vrednost 0,15 r iz odstavkov 6.1.2.2.2.1 in 6.1.2.2.2.2 nadomesti z vrednostjo 0,25 r.

6.1.2.2.3

Vrednost normalnega koeficienta odbojnosti, določenega po postopku, opisanem v Prilogi 6, ne sme biti manjša od 40 %.

Pri zrcalnih površinah z nastavljivim koeficientom odbojnosti („dan“ in „noč“) morajo biti pri nastavitvi „dan“ razpoznavne barve prometnih znakov. Normalni koeficient odbojnosti pri nastavitvi „noč“ mora biti najmanj 4 %.

6.1.2.2.4

Zrcalna površina mora pri običajni uporabi tudi po daljši izpostavljenosti slabim vremenskim razmeram obdržati lastnosti iz odstavka 6.1.2.2.3.

6.1.3

Zaščitno ohišje

6.1.3.1

Kadar je rob zrcalne površine obdan z zaščitnim ohišjem, mora biti polmer ukrivljenosti „c“ na obodu ohišja v vseh točkah in v vseh smereh najmanj 2,5 mm.

Kadar rob zrcalne površine ni obdan z zaščitnim ohišjem, ki je neodvisno od katerega koli položaja nastavitve, mora biti polmer ukrivljenosti „c“ na njegovem obodu v vseh točkah in v vseh smereh najmanj 2,5 mm in ta zahteva se izpolni za obod štrlečega dela.

6.1.3.2

Po vgradnji ogledala na ravno površino morajo vsi deli, ne glede na nastavitev naprave, vključno z deli, ki ostanejo pritrjeni na podstavek po preizkusu iz odstavka 6.2.2, ki se jih je v statičnih pogojih mogoče dotakniti s kroglo premera 165 mm pri notranjih ogledalih oziroma premera 100 mm pri zunanjih ogledalih, imeti polmer ukrivljenosti „c“ najmanj 2,5 mm.

6.1.3.3

Zahteve iz odstavkov 6.1.3.1 in 6.1.3.2 se ne uporabljajo za dele zunanje površine s štrlino, manjšo od 5 mm, vendar morajo biti navzven usmerjeni robovi takih delov posneti, razen če so štrline teh delov manjše od 1,5 mm. Mera štrline se določi z naslednjim postopkom:

6.1.3.3.1

Mera štrline nekega dela, vgrajenega na konveksni površini, se lahko določi neposredno ali pa s pomočjo risbe ustreznega prereza tega dela, ko je vgrajen.

6.1.3.3.2

Če mere štrline dela, vgrajenega na površini, ki ni konveksna, ni mogoče določiti z merjenjem, se določi s pomočjo največjega odstopanja oddaljenosti središča krogle s premerom 100 mm od nazivne črte površine, ko se krogla premika po površini tako, da se nepretrgoma dotika tega dela. Na sliki 1 je prikazan primer uporabe tega postopka.

Slika 1

Primer merjenja z največjim odstopanjem

6.1.3.4

Robovi pritrdilnih lukenj ali poglobitev, katerih premer ali najdaljša diagonala znaša manj kot 12 mm, lahko odstopajo od zahtev za polmer iz odstavka 6.1.3.2, če so posneti.

6.1.3.5

Nosilec ogledal mora biti konstruiran tako, da gre obod valja s polmerom 70 mm, ki ima svojo os v osi ali v eni izmed osi, okrog katere se ogledalo preklopi v smeri morebitnega udarca, vsaj delno skozi del zunanje prvotne površine, iz katere nosilec ogledala štrli.

6.1.3.6

Deli zunanjih ogledal iz odstavkov 6.1.3.1 in 6.1.3.2, ki so izdelani iz materiala, katerega trdota po Shore A ni večja kot 60, so izvzeti iz ustreznih določb.

6.1.3.7

V primeru teh delov notranjih ogledal, izdelanih iz materiala s trdoto, manjšo kot 50 Shore A, in nameščenih na togo ogrodje, se zahteve iz odstavkov 6.1.3.1 in 6.1.3.2 nanašajo le na ogrodje.

6.1.3.8

Zahteve iz odstavka 6.1.3.2 se ne uporabljajo za ogledala, če je njihov spodnji rob nameščen najmanj 2 m nad tlemi, ko je vozilo obremenjeno z največjo tehnično dovoljeno maso.

6.2

Preizkus pokritosti bližnjega območja s sprednjimi in bočnimi ogledali

Zahteve iz odstavka 6.2 se štejejo za izpolnjene, če so ogledala vozila v skladu z določbami Pravilnika ZN št. 21.

6.2.1

Ogledala je treba preizkusiti, kot je opisano v odstavkih 6.2.2.1 in 6.2.2.2. Zunanja ogledala, pritrjena na nosilec, je treba preizkusiti, kot je opisano v odstavku 6.2.2.3.

6.2.1.1

Pri vseh zunanjih napravah za posredno gledanje, katerih noben del, ne glede na nastavitev ogledala, ni oddaljen od tal manj kot 2 m pri največji tehnično dovoljeni masi vozila, ni treba opraviti preizkusa, določenega v odstavku 6.2.2.

Ta izjema se nanaša tudi na pritrdilne elemente naprav za posredno gledanje (pritrdilne ploščice, nosilce, kroglične sklepe ipd.), ki so manj kot 2 m oddaljeni od tal in so znotraj skupne širine vozila, izmerjene na navpični prečni ravnini, ki poteka skozi najnižje elemente pritrditve naprave za posredno gledanje oziroma skozi druge točke, ki so pred to ravnino, če se tako dobi večja skupna širina.

V tem primeru je treba priložiti opis, iz katerega je razvidno, da je naprava za posredno gledanje pritrjena tako, da je namestitev njenih pritrdilnih elementov skladna z zgoraj navedenimi zahtevami.

Pri uporabi te izjeme je treba držalo neizbrisno označiti s simbolom

in v potrdilu o homologaciji napisati ustrezno opombo.

6.2.2

Udarni preizkus

Preizkus iz tega odstavka se ne izvede za:

(a)	zunanje naprave, ki ne segajo prek celotne širine in dolžine vozila ter zagotavljajo sprednjo odklonsko površino s kotom, ki ni večji od 45°, merjeno glede na vzdolžno srednjo ravnino vozila, ali

(b)	naprave, ki ne segajo več kot 100 mm, merjeno na točki pritrditve, prek obodne zunanje prvotne površine vozila v skladu s Pravilnikom ZN št. 26 (glej Prilogo 13).

6.2.2.1

Opis preizkusne naprave

6.2.2.1.1

Preizkusna naprava sestoji iz nihala, ki lahko niha okrog dveh medsebojno pravokotnih vodoravnih osi, od katerih ena poteka pravokotno na ravnino, po kateri poteka pot nihala.

Konec nihala tvori kladivo v obliki toge krogle s premerom 165 ± 1 mm, ki je obloženo s plastjo iz gume z debelino 5 ± 1 mm in s trdoto 50 Shore A.

Merilna naprava omogoča meritev največjega odklona kraka nihala v ravnini njegove poti.

Na konstrukcijo nihala togo pritrjena podlaga je namenjena namestitvi vzorcev skladno z zahtevami udarnega preizkusa, določenimi v odstavku 6.2.2.2.6.

Na sliki 2 so prikazane mere preizkusne naprave (v mm) in zahteve za njeno izdelavo.

Slika 2

Mere preizkusne naprave in posebna zasnova (v milimetrih)

6.2.2.1.2

Središče udarca nihala sovpada s središčem krogle, ki tvori kladivo. Njegova oddaljenost „l“ od vrtilne osi nihala v ravnini poti nihala znaša 1 m ± 5 mm. Reducirana masa nihala je mo = 6,8 ± 0,05 kg. Razmerje med „mo“ in skupno maso nihala „m“ ter oddaljenostjo „d“ med težiščem nihala in njegovo vrtilno osjo je izraženo z enačbo:

6.2.2.2

Opis preizkusa

6.2.2.2.1

Naprava za posredno gledanje se pritrdi na podlago po postopku, kot ga je priporočil proizvajalec naprave oziroma vozila.

6.2.2.2.2

Namestitev naprave za posredno gledanje v položaj za preizkus

6.2.2.2.2.1

Naprave za posredno gledanje se na preizkusni napravi namestijo tako, da sta vodoravna in navpična os v podobni legi kot pri ogledalu, ki je nameščeno na vozilo v skladu z navodili vložnika.

6.2.2.2.2.2

Kadar rob zrcalne površine ni obdan z zaščitnim ohišjem, mora tehnična služba po posvetovanju s proizvajalcem določiti preizkusne položaje za najslabši možni primer za obe smeri udarca.

6.2.2.2.3

Pri ogledalih, razen pri preizkusu 2 za notranja ogledala (glej odstavek 6.2.2.2.7.1), ko je nihalo v navpični legi, morata vodoravna in vzdolžna navpična ravnina, ki potekata skozi središče kladiva, potekati skozi središče zrcalne površine, kot je določeno v odstavku 2.1.2.2.7 tega pravilnika. Vzdolžna smer nihanja nihala mora biti vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

6.2.2.2.4

Če pri pogojih nastavitve, določenih v odstavkih 6.2.2.2.1 in 6.2.2.2.2, deli naprave za posredno gledanje omejujejo povratni nihaj kladiva, je treba točko udarca premakniti v smeri, ki je pravokotna glede na zadevno vrtilno os.

Ta premik ne sme biti večji, kot je nujno potrebno za izvedbo preizkusa; omejen mora biti tako, da:

(a)	se krogla, ki omejuje kladivo, vsaj dotika valja, opisanega v odstavku 6.1.3.5;

(b)	ali pa – pri ogledalih – je točka udarca kladiva na zrcalni površini najmanj 10 mm od roba zrcalne površine.

6.2.2.2.5

Preizkus se izvede tako, da se kladivo spusti z višine, ki ustreza kotu nihala 60° glede na navpičnico, tako da kladivo trči ob napravo za posredno gledanje v trenutku, ko nihalo doseže navpično lego.

6.2.2.2.6

Udarni preizkus naprav za posredno gledanje se opravlja pod naslednjimi različnimi pogoji:

6.2.2.2.6.1

Notranja ogledala

(a)	Preizkus št. 1: točka udarca mora ustrezati zahtevam iz odstavka 6.2.2.2.3. Kladivo mora trčiti ob ogledalo na zrcalni površini.

(b)	Preizkus št. 2: točka udarca je na robu zaščitnega ohišja tako, da udarec z ravnino zrcalne površine tvori kot 45°, in se nahaja na vodoravni ravnini, ki poteka skozi središče te površine. Udarec mora zadeti zrcalno površino.

6.2.2.2.6.2

Zunanja ogledala

(a)	Preizkus št. 1: točka udarca mora ustrezati zahtevam iz odstavka 6.2.2.2.3 ali 6.2.2.2.5. Kladivo mora trčiti ob ogledalo na zrcalni površini.

(b)	Preizkus št. 2: točka udarca mora ustrezati zahtevam iz odstavka 6.2.2.2.3 ali 6.2.2.2.5. Kladivo mora trčiti ob ogledalo na strani, nasprotni od zrcalne površine.

Če so zunanja ogledala pritrjena na isti nosilec kot druga ogledala, se zgoraj navedeni preizkusi izvedejo na spodnjem ogledalu. Vendar lahko tehnična služba, pristojna za opravljanje preizkusov, ponovi enega ali oba preizkusa na zgornjem ogledalu, če je to nameščeno manj kot 2 m od tal.

6.2.2.3

Preizkus upogibanja na zaščitnem ohišju, pritrjenem na nosilec (zunanje ogledalo)

6.2.2.3.1

Opis preizkusa

Zaščitno ohišje se namesti vodoravno v napravo tako, da se elementi za nastavitev nosilca trdno zaskočijo. Rob ohišja, ki je najbližji pritrdišču nosilca, je treba v smeri največje mere ohišja blokirati z naslonom širine 15 mm, ki prekriva celotno širino ohišja.

Na drugem koncu se na ohišje postavi drug naslon, ki je enak opisanemu, tako da se nanj lahko deluje s predpisano obremenitvijo (slika 3).

Del ohišja, ki se nahaja nasproti dela, na katerega deluje sila, se lahko tudi zaskoči, namesto da bi bil blokiran, kot kaže slika 3.

Slika 3

Primer naprave za preizkus upogibanja ohišja ogledala

6.2.2.3.2

Preizkusna obremenitev mora biti 25 kilogramov in trajati eno minuto.

6.2.3

Rezultati preizkusov

6.2.3.1

Pri preizkusih, določenih v odstavku 6.2.2, mora nihalo po trčenju nadaljevati nihaj tako, da projekcija končne lege nihalne ročice v ravnini nihanja tvori z navpičnico kot najmanj 20°. Kot se meri s točnostjo ± 1°.

6.2.3.1.1

Pri ogledalih se ta zahteva ne nanaša na ogledala, pritrjena na vetrobranskem steklu, za katera po preizkusu velja zahteva iz odstavka 6.2.3.2.

6.2.3.1.2

Predpisani kot vračanja nihala z navpičnico se zmanjša z 20° na 10° za vsa ogledala za posredno gledanje.

6.2.3.2

Če se nosilec vzvratnega ogledala, pritrjenega na vetrobransko steklo, med preizkusom iz odstavka 6.2.2 zlomi, preostali del nosilca ne sme štrleti iz podlage več kot 10 mm, konfiguracija po preizkusu pa mora izpolnjevati pogoje, določene v odstavku 6.1.3.2 tega pravilnika.

6.2.3.3

Zrcalna površina se med preizkusi iz odstavka 6.2.2 ne sme zdrobiti. Vendar je prelom zrcalne površine dovoljen, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

6.2.3.3.1

koščki stekla še vedno ostanejo na podlagi ohišja ali na površini, ki je trdno pritrjena na ohišje; delno odstopanje stekla od podlage je dovoljeno, če ni večje od 2,5 mm na vsaki strani razpoke. V točki udarca je dovoljeno krušenje posameznih drobcev s površine stekla;

6.2.3.3.2

zrcalna površina je iz varnostnega stekla.

6.2.4

Naprave, homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 26 ali št. 61, so izvzete iz zahtev iz odstavka 6.2 tega pravilnika.

7. Sprememba tipa naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ter razširitev homologacije

7.1

Vsaka sprememba obstoječega tipa naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti, vključno s povezavo s karoserijo, se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za zadevni tip naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti. Homologacijski organ potem:

(a)	ob posvetu s proizvajalcem odloči, da se podeli nova homologacija, ali

(b)	uporabi postopek iz odstavka 7.1.1 (Revizija), in če je ustrezno, postopek iz odstavka 7.1.2 (Razširitev).

7.1.1

Revizija

Kadar se podatki v opisni dokumentaciji spremenijo in homologacijski organ presodi, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnega škodljivega vpliva in da naprava za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, se sprememba označi kot „revizija“.

V takem primeru homologacijski organ po potrebi izda revidirane strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako revidirano stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom spremembe.

7.1.2

Razširitev

Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni in

(a)	so potrebni dodatni pregledi ali preizkusi ali

(b)	so bile spremenjene katere koli informacije v sporočilu (razen v njegovih prilogah) ali

(c)	se je zahtevala homologacija v skladu s poznejšimi spremembami po začetku njihove veljavnosti.

7.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb v skladu s postopkom iz odstavka 5.3 sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik. Poleg tega se skladno s tem spremeni seznam opisne dokumentacije, priložen sporočilu, tako da vsebuje datum zadnje revizije ali razširitve.

7.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za tako razširitev.

8. Skladnost proizvodnje

8.1

Skladnost proizvodnih postopkov mora biti v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.3).

8.2

Vsaka naprava za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti, homologirana v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelana tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 6.

9. Kazni za neskladnost proizvodnje

9.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 8.1 ali če tip naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 8.2.

9.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom sporočila na obrazcu, ki na koncu vsebuje z velikimi črkami napisano opombo „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“, opremljeno s podpisom in datumom.

10. Dokončno prenehanje proizvodnje

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Ko organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega obrazca, ki na koncu vsebuje z velikimi črkami napisano opombo „PRENEHANJE PROIZVODNJE“, opremljeno s podpisom in datumom.

11. Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

Pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo nazive in naslove tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, ter homologacijskih organov, ki podeljujejo homologacije in ki se jim pošljejo certifikati, ki potrjujejo podelitev, zavrnitev, razširitev ali preklic homologacije v drugih državah.

Del II – Vgradnja naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti in zaznavanja v vozilo

12. Opredelitev pojmov

V tem pravilniku:

12.1

„očesni točki voznika“ pomenita dve točki na medsebojni oddaljenosti 65 mm in 635 mm navpično nad točko R voznikovega sedeža, kot je opredeljena v Prilogi 8. Daljica, ki povezuje ti dve točki, poteka pravokotno na navpično vzdolžno srednjo ravnino vozila. Središče daljice, ki jo omejujeta obe očesni točki, je v navpični vzdolžni ravnini, ki mora potekati skozi središče voznikovega sedeža, kot ga je določil proizvajalec vozila;

12.2

„ambinokularna vidnost“ pomeni celotno vidno polje, ki se dobi s prekrivanjem monokularnih polj desnega in levega očesa (glej sliko 4);

Slika 4

Monokularna vidna polja

E	=	notranje vzvratno ogledalo
OD	=	desno oko voznika
OE	=	levo oko voznika
ID	=	navidezna monokularna slika
IE	=	navidezna monokularna slika
I	=	navidezna ambinokularna slika
A	=	vidni kot levega očesa
B	=	vidni kot desnega očesa
C	=	binokularni vidni kot
D	=	ambinokularni vidni kot

12.3

„tip vozila glede na zavedanje voznika o izpostavljenih udeležencih v cestnem prometu v neposredni bližini sprednje in bočne strani vozila“ pomeni motorna vozila, ki so si enaka glede na naslednje osnovne značilnosti:

12.3.1

Tip naprave za zagotavljanje prednje ali bočne vidljivosti ali zaznavanja

12.3.2

značilnosti karoserije, ki zmanjšujejo vidno polje;

12.3.3

koordinate točke R (če je ustrezno);

12.3.4

predpisane položaje ter homologacijske oznake obveznih in (če so nameščene) neobveznih naprav za posredno gledanje;

12.4

„očesna referenčna točka“ pomeni srednjo točko med očesnima točkama voznika;

12.5

„tip naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja“ pomeni naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja, ki se ne razlikujejo po naslednjih bistvenih značilnostih:

(a)	kategoriji naprave;

(b)	napravi za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja;

12.6

„elektronski sistem“ pomeni sistem, ki obdeluje informacije, kodirane s spremenljivimi količinami (moč, napetost ali tok), in je sestavljen iz več medsebojno povezanih sestavnih delov z različnimi vhodno-izhodnimi razmerji.

13. Vloga za podelitev homologacije

13.1

Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na vgradnjo naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja vloži proizvajalec vozila ali njegov ustrezno pooblaščeni zastopnik.

13.2

Vzorec opisnega lista je v Prilogi 2.

13.3

Vozilo, ki je predstavnik tipa vozila v postopku homologacije, se mora predložiti tehnični službi, ki izvaja homologacijske preizkuse.

13.4

Homologacijski organ pred podelitvijo homologacije preveri, ali obstajajo zadovoljivi ukrepi za zagotovitev učinkovitega preverjanja skladnosti proizvodnje.

13.5

Vložnik predloži sistem kamer za prednji in bočni pogled skupaj z naslednjimi dokumenti:

(a)	tehničnimi specifikacijami sistema kamer za prednji in bočni pogled,

(b)	navodili za uporabo.

14. Homologacija

14.1

Če tip vozila, predložen v homologacijo v skladu z odstavkom 13, izpolnjuje zahteve iz odstavka 15 tega pravilnika, se homologacija podeli.

14.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka v skladu z Dodatkom 4 k Sporazumu (E/ECE/TRANS/505/Rev.3).

14.3

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi, razširitvi ali preklicu homologacije tipa vozila v skladu s tem pravilnikom se pošlje pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik ZN, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4 k temu pravilniku ZN.

15. Zahteve

15.1

Splošno

Za namene tega pravilnika ZN vozilo izpolnjuje naslednje zahteve:

vozilo mora biti opremljeno z vsaj enim sistemom za zagotavljanje vidljivosti ali zavedanja;

vsak sistem, ki uporablja enega ali več elektronskih sistemov (npr. sisteme kamer za gledanje, sisteme za zaznavanje), se lahko aktivira na zahtevo voznika;

kombinacija sistemov za gledanje mora zagotavljati vidno polje pri opazovanju bližnjega območja pred vozilom in ob njegovih bočnih straneh, kot je opredeljeno v odstavku 15.2. Med temi sistemi so lahko:

(a)	neposredno gledanje,

(b)	naprave, homologirane v skladu s spremembami 04 Pravilnika ZN št. 46,

(c)	sprednje in bočno ogledalo za opazovanje bližnjega območja v skladu s tem pravilnikom ter

(d)	sistem kamer za prednji in bočni pogled za opazovanje bližnjega območja v skladu s tem pravilnikom.

Kombinacija sredstev za zavedanje zagotavlja informacije o predmetih, ki so v vidnih poljih, kot so opredeljena v odstavku 15.3. Možna sredstva so:

Ta sredstva so sistemi za zaznavanje, ki so v skladu s tem pravilnikom ZN.

Uporabi se lahko kombinacija sredstev za zagotavljanje vidljivosti in zaznavanja, kot jih je navedel proizvajalec.

Območja, ki ustrezajo različnim sredstev za zaznavanje, se lahko prekrivajo (glej primere na sliki 5).

Proizvajalec mora tehnični službi sporočiti, katero sredstvo se uporablja za katero določeno območje, da lahko tehnična služba ustrezno nastavi preizkusno opremo. To se zabeleži v poročilu o preizkusu.

Slika 5

Primeri sredstev za zaznavanje in ustreznih zajetih območij (primer vozila z volanom na levi strani)

(a)	Neposredno gledanje, sistema za zaznavanje, sistema kamer za prednji in bočni pogled

(b)	Neposredno gledanje in ogledalo

15.2

Vidno polje bližnjega območja na sprednji in bočni strani

Vidno polje (glej sliko 6 spodaj) omejujejo naslednje ravnine:

(a)	vzdolžna navpična ravnina, ki poteka skozi točko, ki je 300 mm od obrisa bočnih strani vozila;

(b)	prečna navpična ravnina, ki poteka skozi točko, ki je 300 mm od obrisa sprednjega dela vozila;

(c)

območja pred središčem stranskih ogledal na strani voznikovega sedeža in na strani sovoznikovega sedeža. Pri vozilu, opremljenem s sistemom kamera-monitor, ki je v skladu s spremembami 04 Pravilnika ZN št. 46, mora proizvajalec upoštevati isto vozilo, opremljeno s stranskimi ogledali, ali uporabiti središče objektiva kamere sistema kamera-monitor razreda III ali II namesto središča stranskih ogledal.

Obris je določen s talno projekcijo zunanje oblike vozila, vzdolž katere je mogoče pomikati preizkusni predmet iz Priloge 9 k temu pravilniku (valj s premerom 300 mm). Majhne nepravilnosti zunanje oblike niso upoštevane.

Slika 6

Vidno polje bližnjega območja na sprednji in bočni strani

15.2.1

Zahteve

Kadar se preizkus izvede po metodi, opisani v Prilogi 9, mora biti voznik zmožen zaznati preizkusni predmet z ambinokularno vidnostjo iz prilagojenih očesnih točk voznika ali z binokularnim vidom iz prilagojene očesne referenčne točke, pri čemer so te točke izračunane v skladu s popravnimi metodami, opisanimi v Prilogi 10.

Prilagojene očesne točke voznika, izračunane po metodah, opisanih v Prilogi 10, se ne uporabljajo za naprave, ki delujejo z monitorji.

15.2.1.1

S pogledom naprej pri neposredni ambinokularni vidnosti (iz popravljenih očesnih točk voznika) ali binokularnem vidu (iz popravljene očesne referenčne točke); položaj teh točk je treba ponovno izračunati z uporabo popravnih metod, opisanih v Prilogi 10;

15.2.1.2

z uporabo naprave za posredno gledanje (vzvratno ogledalo, sistem kamera-monitor ali druga naprava), homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 46, ali

15.2.1.3

z uporabo naprave za posredno prednjo in bočno vidljivost (vzvratno ogledalo ali sistem kamer ali druga naprava), ki je v skladu s tem pravilnikom.

15.2.2

Vidno polje bližnjega območja na sprednji in bočni strani se določi pri ambinokularni vidnosti iz popravljenih očesnih točk, kot so opredeljene v odstavku 12.1, ali pri binokularnem vidu iz popravljene očesne referenčne točke. Vidna polja se določijo, ko je vozilo pripravljeno za vožnjo, kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.7, odstavek 2.2.5.4), ter za vozila kategorij M1 in N1 z enim sovoznikom na sprednjem sedežu (75 kg). Če se vidna polja vzpostavljajo skozi okna, mora biti skupni faktor prepuščanja svetlobe zasteklitve v skladu s Prilogo 24 k spremembam 04 Pravilnika ZN št. 43.

15.2.3

Pri ogledalih, sestavljenih iz več zrcalnih površin, ki imajo različno ukrivljenost ali niso v isti ravnini, mora vsaj ena od zrcalnih površin zagotavljati vidno polje.

15.3

Polje zaznavanja

Polje zaznavanja omejujejo naslednje ukrivljene površine in ravnine (glej sliko 4):

(a)	navpična ukrivljena površina, ki poteka skozi točko, ki je 200 mm od obrisa sprednjega dela vozila;

(b)	navpična ukrivljena površina, ki poteka skozi točko, ki je 300 mm od obrisa sprednjega dela vozila;

(c)

območja pred središčem stranskih ogledal na strani voznikovega sedeža in na strani sovoznikovega sedeža med površinama, določenima s točkama (a) in (b). Pri vozilu, opremljenem s sistemom CMS, ki je v skladu s spremembami 04 Pravilnika ZN št. 46, mora proizvajalec upoštevati isto vozilo, opremljeno s stranskimi ogledali, ali uporabiti središče objektiva kamere CMS razreda III ali II namesto središča stranskih ogledal.

Slika 4

Polje zaznavanja

15.3.1

Pri preizkušanju s preizkusno metodo, opredeljeno v Prilogi 12, se šteje, da so zahteve glede polja zaznavanja izpolnjene, če se vozniku zagotovijo informacije iz odstavka 17.2.

15.4

Naprave za zagotavljanje prednje ali bočne vidljivosti ali zaznavanja

15.4.1

Aktivacija

15.4.1.1

Sistem kamer za prednji in bočni pogled in sistem za zaznavanje mora biti mogoče enostavno aktivirati, ko je prestava aktivirana.

15.4.1.2

Sistem kamer za prednjo in bočno vidljivost ali sistem za zaznavanje, katerega območje zaznavanja ne omogoča sočasnega spremljanja celotnega zahtevanega polja zaznavanja, mora biti zmožen prilagoditi to območje na podlagi voznikovih dejanj, da mu zagotovi informacije o območju, ki ga zanima.

Sistem kamer za prednjo in bočno vidljivost in sistem za zaznavanje mora biti mogoče enostavno aktivirati. Če kombinacija teh naprav ne omogoča spremljanja celotnega zahtevanega polja zaznavanja, mora vozniku zagotoviti vsaj informacije o območju, ki ga zanima.

15.4.2

Položaj

15.4.2.1

Naprave za zagotavljanje prednje ali bočne vidljivosti ali zaznavanja morajo biti nameščene tako, da ima voznik na voznikovem sedežu v običajnem položaju za vožnjo jasen pregled nad cestiščem pred vozilom in ob bočnih straneh vozila.

15.4.2.2

Pri vozilih, pri katerih se meritev vidnega polja ali polja zaznavanja izvede, ko je vozilo v obliki šasije s kabino, mora proizvajalec navesti najmanjše in največje priporočene mere za širino, višino in dolžino karoserije ter jo po potrebi simulirati s ploščo v obliki sprednje stene karoserije. Vse med preizkušanjem upoštevane konfiguracije vozil in naprav za zagotavljanje prednje ali bočne vidljivosti ali zaznavanja je treba prikazati v certifikatu o homologaciji vozila glede na vgradnjo naprav za zagotavljanje prednje ali bočne vidljivosti ali zaznavanja (glej Prilogo 4). To vključuje informacije, povezane z različnimi položaji namestitve naprav (po dolžini, širini in višini).

15.4.2.3

Naprave za zagotavljanje prednje ali bočne vidljivosti ali zaznavanja ne smejo segati čez zunanjo karoserijo vozila bolj, kot je treba zaradi skladnosti z zahtevami, ki se nanašajo na vidna polja ali polja zaznavanja.

15.4.2.4

Naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja morajo biti trdno nameščene na način, da se ne premikajo tako, da bi bistveno spremenile izmerjeno vidno polje ali polje zaznavanja, ali da se ne tresejo tako, da bi pri vozniku povzročile napačno razlago zaznane slike. Napeljave naprav morajo biti zaščitene in ne smejo biti vidne na površini vozila.

15.4.3

Zaščitno ohišje za naprave, razen ogledal

15.4.3.1

Po vgradnji naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja v položaj, ki ga proizvajalec priporoča za običajno vožnjo, morajo vsi deli, ne glede na nastavitev naprave, vključno z deli, ki ostanejo pritrjeni na podstavek po preizkusu iz odstavka 6.2.2, ki se jih je v statičnih pogojih mogoče dotakniti s kroglo premera 165 mm pri napravah za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja ali delih naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja, nameščenih v notranjosti vozila, oziroma premera 100 mm pri napravah za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja ali delih naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja, nameščenih zunaj vozila, imeti polmer ukrivljenosti „c“ najmanj 2,5 mm.

15.4.3.2

Zahteve iz odstavka 15.4.3.1 se ne uporabljajo za dele zunanje površine s štrlino, manjšo od 5 mm, vendar morajo biti navzven usmerjeni robovi takih delov posneti, razen če so štrline teh delov manjše od 1,5 mm. Mera štrline se določi z naslednjim postopkom:

15.4.3.2.1

Mera štrline nekega dela, vgrajenega na konveksni površini, se lahko določi neposredno ali pa s pomočjo risbe ustreznega prereza tega dela, ko je vgrajen.

15.4.3.2.2

Slika 7

Primer merjenja z največjim odstopanjem

15.4.3.3

Robovi pritrdilnih lukenj ali poglobitev, katerih premer ali najdaljša diagonala znaša manj kot 12 mm, lahko odstopajo od zahtev za polmer iz odstavka 15.4.3.1, če so posneti.

15.4.3.4

Pri delih notranjih ogledal, izdelanih iz materiala s trdoto, manjšo kot 50 Shore A, in nameščenih na togo ogrodje, se zahteve iz odstavka 15.4.3.1 nanašajo le na ogrodje.

15.4.3.5

Zahteve iz odstavka 15.4.3.1 se ne uporabljajo za naprave, če je njihov spodnji rob nameščen najmanj 2 m nad tlemi, ko je vozilo obremenjeno z največjo tehnično dovoljeno maso.

15.4.3.6

Naprave, homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 26 ali št. 61, so izvzete iz zahtev iz odstavka 15.4.3 tega pravilnika.

15.5

Izjema za območje mrtvega kota

Obseg območja mrtvega kota, ki ga povzroča a-stebriček ali zunanje vzvratno ogledalo in ki izpolnjuje pogoje, opisane v Prilogi 11 k temu pravilniku, je izključeno iz vidnega polja ali polja zaznavanja.

16. Zahteve za sistem kamer za prednji in bočni pogled

16.1

Aktiviranje sistema

Vozilo je opremljeno z namenskimi sredstvi, s katerimi lahko voznik aktivira in deaktivira sistem.

Če ni mogoče zagotoviti pravilnega delovanja, se sistem samodejno izklopi ali pa ga lahko voznik deaktivira.

16.2

Privzeti pogled

V privzetem pogledu mora sistem kamer za prednji in bočni pogled prikazovati vsaj tisti del vidnega polja, ki je opisan v odstavku 15.2.

Ko voznik aktivira sistem kamer za prednjo in bočno vidljivost, mora sistem kamer privzeto prikazati poglede na sprednji ali bočni strani vozila.

16.2.1

Prilagoditev svetlosti in kontrasta

Če je zagotovljena možnost ročne prilagoditve, morajo navodila za uporabo vsebovati informacije o tem, kako spremeniti svetlost/kontrast.

16.2.2

Zahteve glede prekrivnih elementov znotraj zahtevanega vidnega polja

Na slikah so lahko prikazane samo vizualne informacije o vožnji ali varnosti, ki se nanašajo na bočni strani in sprednjo stran vozila. Prekrivni elementi za druge namene informacij v zahtevanem vidnem polju niso dovoljeni.

16.3

Prilagoditev pogleda

Slike prednjega in bočnega pogleda lahko samodejno prilagodi sistem kamer ali pa jih ročno prilagodi voznik.

16.4

Pripravljenost za delovanje (razpoložljivost sistema)

Deaktivirano stanje sistema mora biti vozniku prikazano (npr. okvara sistema kamer za prednji in bočni pogled z opozorilom, informacijami na slikovnem zaslonu, zatemnjenim zaslonom, odsotnostjo kazalnika stanja). Informacije za voznika morajo biti pojasnjene v navodilih za uporabo.

16.5

Slikovni zaslon v vozilu

Pogled z očesne referenčne točke na aktivni del slikovnega zaslona mora biti neoviran. Virtualno preizkušanje je sprejemljivo.

16.5.1

Oviranje voznikovega neposrednega pogleda zaradi namestitve naprave za posredno gledanje mora biti čim manjše.

16.6

Vozila so lahko opremljena z dodatnimi napravami za posredno gledanje.

16.7

Ne glede na zgornje določbe se tehnični službi zadovoljivo dokaže, da je morebitni drug koncept zasnove v skladu z varnostnim konceptom, določenim z zgornjimi določbami.

16.8

Magnetna ali električna polja ne smejo negativno vplivati na učinkovitost sistema kamer za prednji in bočni pogled. To se dokaže z izpolnjevanjem tehničnih zahtev in upoštevanjem prehodnih določb Pravilnika ZN št. 10 s spremembami 05 ali katerimi koli drugimi poznejšimi spremembami.

17. Zahteve za sisteme za zaznavanje

17.1

Aktiviranje sistema

Vozilo je opremljeno z namenskimi sredstvi, s katerimi lahko voznik aktivira in deaktivira sistem.

Če ni mogoče zagotoviti pravilnega delovanja, se sistem samodejno izklopi ali pa ga lahko voznik deaktivira.

17.2

Vmesnik za voznika in strategija predstavitve informacij

17.2.1

Sistem mora imeti vsaj dve vrsti informacijskih signalov za voznika, pri čemer je mogoče izbirati med zvočnimi, vidnimi in haptičnimi signali.

17.2.1.1

Dokler en informacijski signal ostane aktiven, lahko voznik deaktivira druge informacijske signale.

17.2.2

Zvočne informacije

Kadar je predmet zaznan v vodoravnem območju sprednje in bočne strani, kot je opisano v odstavku 1.3 Priloge 12, ko je voznik dal navodilo za aktivacijo, se zagotovijo zvočne informacije.

17.2.3

Trajanje signaliziranja

Signaliziranje za opozarjanje na predmet traja, dokler sistem zaznava predmet, in se konča, ko sistem ne zaznava več predmeta ali se deaktivira.

Zvočni signal se lahko po določenem času samodejno začasno prekine, če sistem ostane aktiviran.

17.2.4

Vidne informacije

Če so vidne informacije prikazane na skupnem območju, ki se uporablja tudi za druge informacije (npr. na večfunkcijskem prikazovalniku ali na drugih prikazovalnikih), je prekrivanje dovoljeno in mora biti v skladu z zahtevami glede prekrivnih elementov za sistem kamer iz odstavka 16.2.2 tega pravilnika.

17.2.5

Pripravljenost za delovanje (razpoložljivost sistema)

Deaktivirano stanje sistema mora biti vozniku prikazano (npr. okvara sistema za zaznavanje z opozorilom, informacijami na slikovnem zaslonu, zatemnjenim zaslonom, odsotnostjo kazalnika stanja). Informacije za voznika morajo biti pojasnjene v navodilih za uporabo.

17.3

Magnetna in električna polja ne smejo negativno vplivati na učinkovitost sistema za zaznavanje. To se dokaže z izpolnjevanjem tehničnih zahtev in upoštevanjem prehodnih določb Pravilnika ZN št. 10 s spremembami 05 ali katerimi koli drugimi poznejšimi spremembami.

18. Spremembe tipa vozila in razširitev homologacij

18.1

Vsaka sprememba tipa vozila se sporoči homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo za tip vozila. Homologacijski organ potem:

(a)	ob posvetu s proizvajalcem odloči, da se podeli nova homologacija, ali

(b)	uporabi postopek iz odstavka 18.1.1 (Revizija), in če je ustrezno, postopek iz odstavka 18.1.2 (Razširitev).

18.1.1

Revizija

Kadar se podatki v opisni dokumentaciji spremenijo in homologacijski organ presodi, da spremembe verjetno ne bodo imele znatnega škodljivega vpliva in da vozilo v vsakem primeru še vedno izpolnjuje zahteve, se sprememba označi kot „revizija“.

18.1.2

Razširitev

Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni in

(a)	so potrebni dodatni pregledi ali preizkusi ali

(b)	so bile spremenjene katere koli informacije v sporočilu (razen v njegovih prilogah) ali

(c)	se je zahtevala homologacija v skladu s poznejšimi spremembami po začetku njihove veljavnosti.

18.2

Potrditev ali zavrnitev homologacije se z navedbo sprememb sporoči pogodbenicam Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge 4 k temu pravilniku. Poleg tega se skladno s tem spremeni seznam opisne dokumentacije, priložen sporočilu, tako da vsebuje datum zadnje revizije ali razširitve.

18.3

Homologacijski organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko vsakemu obrazcu sporočila, ki je bil sestavljen za tako razširitev.

19. Skladnost proizvodnje

19.1

Skladnost proizvodnih postopkov je v skladu s postopki iz Dodatka 1 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.3).

19.2

Vsako vozilo, homologirano v skladu s tem pravilnikom, mora biti izdelano tako, da ustreza homologiranemu tipu in izpolnjuje zahteve iz odstavka 15 ter zahteve iz odstavkov 16 in 17, če je ustrezno.

20. Kazni za neskladnost proizvodnje

20.1

Homologacija, ki je bila podeljena za tip vozila v skladu s tem pravilnikom, se lahko prekliče, če ni izpolnjena zahteva iz odstavka 19.1 ali če vozilo ne opravi uspešno preizkusov iz odstavka 19.2.

20.2

Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je predhodno podelila, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega obrazca, ki na koncu vsebuje z velikimi črkami napisano opombo „HOMOLOGACIJA PREKLICANA“, opremljeno s podpisom in datumom.

21. Dokončno prenehanje proizvodnje

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip vozila, homologiran v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo. Ko organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik, z izvodom homologacijskega obrazca, ki na koncu vsebuje z velikimi črkami napisano opombo „PRENEHANJE PROIZVODNJE“, opremljeno s podpisom in datumom.

22. Nazivi in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preizkuse, in homologacijskih organov

23. Prehodne določbe

23.1

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 01 tega pravilnika nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve ali priznanja homologacij v skladu s tem pravilnikom, kot je bil spremenjen s spremembami 01.

23.2

Od 1. septembra 2026 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami, ki so bile prvič izdane po 1. septembru 2026.

23.3

Do 1. septembra 2027 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, priznavajo homologacije v skladu s prejšnjimi spremembami, ki so bile prvič izdane pred 1. septembrom 2026.

23.4

Od 1. septembra 2027 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, niso zavezane, da priznajo homologacije, izdane v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

23.5

Ne glede na odstavek 23.4 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej priznavajo homologacije, izdane v skladu s prejšnjimi spremembami tega pravilnika, za vozila in naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja, ki jih ne zadevajo spremembe, uvedene s spremembami 01.

23.6

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, lahko podelijo homologacije v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

23.7

Pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, še naprej podeljujejo razširitve obstoječih homologacij v skladu s katerimi koli prejšnjimi spremembami tega pravilnika.

(1) Kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.7 – https://unece.org/transport/vehicle-regulations/wp29/resolutions.

(2) Številčne oznake pogodbenic Sporazuma iz leta 1958 so navedene v Prilogi 3 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3.), dokument ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.7 https://unece.org/transport/vehicle-regulations/wp29/resolutions.

PRILOGA 1

Opisni list za homologacijo naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti

Če je ustrezno, se naslednje informacije predložijo v treh izvodih, ki vsebujejo tudi seznam vsebine.

Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4.

Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

Tip in splošne trgovske oznake: …

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na napravi: …

Kategorija vozila, ki ji je naprava namenjena: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Mesto in način namestitve homologacijske oznake za sprednja in bočna ogledala za opazovanje bližnjega območja: …

6.1

Druga identifikacijska oznaka za povezavo s homologacijsko oznako za sprednja in bočna ogledala za opazovanje bližnjega območja: …

Naslovi proizvodnih obratov: …

Ogledala (navesti za vsako ogledalo): …

8.1

Varianta …

8.2

Risbe za identifikacijo ogledala: …

8.3

Podrobnosti o načinu pritrditve: ….

PRILOGA 2

Opisni list za homologacijo vozila, v katero bo nameščena naprava za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja

Če je ustrezno, se naslednje informacije predložijo v treh izvodih, ki vsebujejo tudi seznam vsebine.

Vse risbe morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne ter v formatu A4 ali zložene na format A4.

Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Splošno

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

Tip in splošne trgovske oznake: …

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu: …

Mesto navedene oznake: …

Kategorija vozila: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naslovi proizvodnih obratov: …

Splošni konstrukcijski podatki o vozilu

Fotografije in/ali risbe reprezentativnega vozila: …

Položaj volana: levo/desno (1)…

9.1

Vozilo je opremljeno za vožnjo po desni/levi strani (1)…

10.

Mere vozila (skupne): …

10.1

Za šasijo brez karoserije …

10.1.1

Širina:3 …

10.1.1.1

Največja dovoljena širina: …

10.1.1.2

Najmanjša dovoljena širina: …

10.1.2

Dolžina: …

10.1.2.1

Največja dovoljena dolžina: …

10.1.2.2

Najmanjša dovoljena dolžina: …

10.1.3

Višina: …

10.1.3.1

Največja dovoljena višina: …

10.1.3.2

Najmanjša dovoljena višina: …

10.2

Za šasijo s karoserijo: …

10.2.1

Širina (2)…

10.2.2

Dolžina …

10.2.3

Višina …

11.

Karoserija

11.1

Naprave za zagotavljanje prednje ali bočne vidljivosti ali zaznavanja: neposredno gledanje, naprave, homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 46, sprednje in bočno ogledalo za opazovanje bližnjega območja, ki je v skladu s tem pravilnikom, sistem kamer za prednji in bočni pogled, ki je v skladu s tem pravilnikom, sistem za zaznavanje, ki je v skladu s tem pravilnikom.

11.1.1

Neposredno gledanje

11.1.1.1

Risbe/fotografije, ki prikazujejo neposredno gledanje glede na konstrukcijo vozila

11.1.2

Naprave, homologirane v skladu s Pravilnikom ZN št. 46

11.1.2.1

Številke homologacije naprav, odobrenih v skladu s Pravilnikom ZN št. 46

11.1.2.2

Razredi ogledal in naprav za posredno gledanje (I, II, III, IV, V, VI)2

11.1.2.3

Risbe, ki prikazujejo položaje naprav glede na konstrukcijo vozila

11.1.3

Sprednje in bočno ogledalo za opazovanje bližnjega območja, ki je v skladu s tem pravilnikom

11.1.3.1

Risbe, ki prikazujejo položaje ogledala glede na konstrukcijo vozila

11.1.3.2

Podrobni podatki o načinih pritrditve ogledala, vključno z delom konstrukcije vozila, na katerega je pritrjeno

11.1.3.3

Dodatna oprema, ki lahko vpliva na prednje in bočno vidno polje

11.1.3.4

Kratek opis elektronskih sestavnih delov naprave za nastavitev (če obstajajo)

11.1.4

Sistem kamer za prednji in bočni pogled, ki je v skladu s tem pravilnikom

11.1.4.1

Risbe/fotografije, ki prikazujejo položaje kamer glede na konstrukcijo vozila

11.1.4.2

Risbe/fotografije, ki prikazujejo razporeditev slikovnih zaslonov, vključno s sosednjimi notranjimi deli

11.1.4.3

Risbe/fotografije, ki prikazujejo pogled voznika na slikovne zaslone

11.1.4.4

Risbe/fotografije, ki prikazujejo postavitev zahtevanega vidnega polja in njegovo sliko na slikovnem zaslonu

11.1.4.5

Podrobni podatki o načinih pritrditve sistema kamer za prednji in bočni pogled, vključno z delom konstrukcije vozila, na katerega je pritrjen

11.1.4.6

Dodatna oprema, ki lahko vpliva na prednje in bočno vidno polje

11.1.4.7

Kratek opis elektronskih sestavnih delov naprave za nastavitev (če obstajajo)

11.1.4.8

Tehnične specifikacije in navodila za uporabo sistema kamer za prednji in bočni pogled

11.1.5

Sistem za zaznavanje, ki je v skladu s tem pravilnikom

11.1.5.1

Risbe/fotografije, ki prikazujejo položaje senzorjev glede na konstrukcijo vozila

11.1.5.2

Informacijski signal: zvočni, svetlobni, tipni.

11.1.5.3

Tehnične specifikacije in navodila za uporabo sistema za zaznavanje

12.

Naprave, ki se predložijo v homologacijo v skladu s tem pravilnikom

(1) Neustrezno črtati.

(2) „Skupna širina“ vozila pomeni mero, izmerjeno v skladu z opredelitvijo št. 6.2 standarda ISO 612-1978. Pri vozilih, ki niso kategorije M1, poleg določb navedenega standarda velja tudi, da se pri merjenju širine vozila ne upoštevajo naslednje naprave:

(a)	aprave za nameščanje carinskih oznak in njihova zaščita;

(b)	naprave za pritrjevanje ponjav in njihova zaščita;

(c)	kontrolne naprave za odpoved pnevmatik;

(d)	izstopajoči prožni deli sistema za preprečevanje škropljenja izpod koles;

(e)	oprema za razsvetljavo;

(f)

pri avtobusih klančine za dostop v stanju, pripravljenem za vožnjo, dvižne ploščadi in podobna oprema v stanju, pripravljenem za vožnjo, če ne segajo dlje kot 10 mm od strani vozila in če so sprednji in zadnji vogali klančin zaobljeni s polmerom najmanj 5 mm; robovi so zaokroženi s polmerom najmanj 2,5 mm;

(g)	naprave za posredno gledanje;

(h)	kazalniki tlaka v pnevmatikah;

(i)	zložljive stopnice;

(j)	izbočeni del sten pnevmatik neposredno nad mestom stika s tlemi .

PRILOGA 3

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

(1)

Izdal:

Naziv homologacijskega organa:

…

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v pravilnikih).

o: (2)

podeljeni homologaciji

razširjeni homologaciji

zavrnjeni homologaciji

preklicani homologaciji

dokončnem prenehanju proizvodnje

(2) Neustrezno črtati.

tipa naprave (samostojne tehnične enote) za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti v skladu s Pravilnikom ZN št. 166.

Št. homologacije …

Št. razširitve …

Blagovno ime ali znamka naprave: …

Naziv proizvajalca za tip naprave: …

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naziv in naslov zastopnika proizvajalca, če obstaja: …

Predloženo v homologacijo dne: …

Tehnična služba, pristojna za izvajanje homologacijskih preizkusov: …

Datum poročila, ki ga je izdala navedena služba …

Številka poročila, ki ga je izdala navedena služba …

Kratek opis …

Vrsta naprave: ogledalo, sistem kamer za prednji in bočni pogled, druga naprava za opazovanje bližnjega območja na sprednji in bočni strani (2)…

10.

Mesto homologacijske oznake: …

11.

Razlogi za razširitev homologacije (če je primerno): …

12.

Homologacija podeljena/zavrnjena/razširjena/preklicana (2):

13.

Kraj: …

14.

Datum: …

15.

Podpis: …

16.

Seznam dokumentov, shranjenih pri homologacijskem organu, ki je podelil homologacijo, se priloži temu sporočilu in se lahko pridobi na zahtevo.

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v pravilnikih).

(2) Neustrezno črtati.

PRILOGA 4

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

(1)

Izdal:

Naziv homologacijskega organa:

…

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

o: (2)

podeljeni homologaciji

razširjeni homologaciji

zavrnjeni homologaciji

preklicani homologaciji

dokončnem prenehanju proizvodnje

(2) Neustrezno črtati.

tipa vozila glede na napravo za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja v skladu s Pravilnikom ZN št. 166.

Št. homologacije: …

Št. razširitve: …

Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

Tip in splošne trgovske oznake …

Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu: …

3.1

Mesto navedene oznake: …

Kategorija vozila: (M1, N1) (2)

Naziv in naslov proizvajalca: …

Naslovi proizvodnih tovarn …

Dodatne informacije: (če je ustrezno). Glej Dodatek.

Tehnična služba, pristojna za izvajanje preizkusov: …

Datum poročila o preizkusu: …

10.

Številka poročila o preizkusu: …

11.

Opombe: (če je ustrezno). Glej Dodatek.

12.

Kraj: …

13.

Datum: …

14.

Podpis: …

15.

Priložen je seznam opisne dokumentacije, ki je shranjen pri homologacijskem organu in se lahko pridobi na zahtevo.

(1) Številčna oznaka države, ki je podelila/razširila/zavrnila/preklicala homologacijo (glej določbe o homologaciji v Pravilniku).

(2) Neustrezno črtati.

Priloga 4 – Dodatek

Dodatek k sporočilu o homologaciji št. ……… v zvezi s homologacijo vozila glede na naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja v skladu s Pravilnikom ZN št. 166

Trgovsko ime ali znamka naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja ter številka homologacije sestavnega dela (če je ustrezno): …

Razširitev homologacije vozila na naslednje sisteme za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja …

Podatki za identifikacijo točke R voznikovega sedeža: …

Največja in najmanjša širina, dolžina in višina karoserije, za katero je bila odobrena homologacija za naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja …

Temu potrdilu so priloženi naslednji dokumenti z zgoraj navedeno homologacijsko številko (če je ustrezno): …

(a)	risbe, ki prikazujejo vgradnjo naprav za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja …

(b)	risbe in načrti, ki prikazujejo mesta vgradnje in značilnosti tistega dela strukture, na katerega so pritrjene naprave za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti ali zaznavanja …

(c)	risbe in načrti, ki prikazujejo vidne ovire, ki vplivajo na prednjo in bočno vidljivost, npr. notranja oprema, zasteklitev itd.

Opombe: (npr. velja za vožnjo po desni/levi strani cestišča1) …

PRILOGA 5

Namestitev homologacijske oznake za napravo za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti

(glej odstavek 5.4 Pravilnika.)

a = najmanj 5 mm

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na napravo za zagotavljanje prednje in bočne vidljivosti, pomeni, da je ta naprava za opazovanje bližnjega območja pred vozilom in ob njegovih bočnih straneh, ki je bila homologirana na Japonskem (E 43) v skladu s Pravilnikom ZN št. 166 in pod homologacijsko številko 012439. Prvi dve števki homologacijske številke pomenita, da je Pravilnik ZN št. 166 v času podelitve homologacije že vključeval spremembe 01.

Opomba:

Homologacijska številka in dodatni simbol morata biti v bližini kroga in nad črko „E“ ali pod njo oziroma levo ali desno od nje. Števke homologacijske številke morajo biti na isti strani črke „E“ in usmerjene v isto smer. Dodatni simbol mora biti točno nasproti homologacijske številke. Pri homologacijskih številkah se je treba izogibati uporabi rimskih številk, da ne pride do zamenjave z drugimi simboli.

PRILOGA 6

Preizkusna metoda za ugotavljanje svetlobne odbojnosti

1. Opredelitev pojmov

1.1

Standardizirana svetilka CIE A: (1) kolorimetrično svetilo, ki predstavlja črno telo pri temperaturi T68 = 2 855,6 K

1.1.2

Standardiziran vir svetlobe CIE A (1): žarnica z volframovo žarilno nitko v plinski atmosferi, ki deluje pri korelirani barvi temperature T68 = 2 855,6 K.

1.1.3

Standardni kolorimetrični analizator CIE 1931 (1): sprejemnik valovanja, katerega kolorimetrične značilnosti ustrezajo trikromatskim spektralnim komponentam

(glej preglednico).

1.1.4

Trikromatske spektralne komponente CIE1: trikromatske komponente v sistemu CIE (XYZ) monokromatskih elementov spektra z enakovredno energijo.

1.1.5

Fotopični pogled1: pogled z normalnim očesom, ko je prilagojeno osvetljenosti več kandel na kvadratni meter.

2. Naprava

2.1

Splošno

Napravo sestavljajo svetlobni vir, držalo preizkusnega vzorca, sprejemnik s fotoelektrično celico in merilni instrument (glej sliko 1) ter sredstva za izključitev učinkov zunanje svetlobe.

Sprejemnik lahko vsebuje Ulbrichtovo kroglo, da je lažje meriti odboj svetlobe neravnih (izbočenih) ogledal (glej sliko 2).

2.2

Spektralne značilnosti svetlobnega vira in sprejemnika

Svetlobni vir je sestavljen iz standardiziranega svetlobnega vira CIE A in optičnega sistema, ki zagotavlja svetlobni pramen skoraj vzporednih žarkov. Priporočljiva je uporaba stabilizatorja napetosti, da se zagotovi enakomerna napetost v svetilki med delovanjem naprave.

Sprejemnik mora vključevati fotoelektrično celico, katere spektralni odziv je sorazmeren s funkcijo fotopične jakosti svetlobe standardnega kolorimetričnega analizatorja CIE (1931) (glej preglednico). Lahko se uporabi tudi kakršna koli druga kombinacija svetila, filtra in sprejemnika z enakovrednim splošnim učinkom in enako fotopično vidnostjo kot pri standardiziranem svetilu CIE A. Če sprejemnik vsebuje Ulbrichtovo kroglo, mora biti notranja površina krogle prekrita z neselektivno belo mat barvo (difuzivno).

2.3

Geometrijski pogoji

Kot med vpadnim pramenom in pravokotnico na preizkusno površino (θ) naj po možnosti znaša 0,44 ± 0,09 rad (25 ± 5°) in ne sme presegati zgornje dovoljene meje (tj. 0,53 rad oziroma 30°). Os sprejemnika mora s to navpičnico tvoriti kot (θ), ki je enak kotu vpadnega pramena (glej sliko 1). Ko vpadni pramen doseže preizkusno površino, mora imeti premer najmanj 13 mm (0,5 palca). Odbiti pramen ne sme biti širši od občutljive površine fotocelice, ne sme prekrivati manj kot 50 % te površine in mora, če je mogoče, pokrivati enak del površine kot pramen žarkov, ki je bil uporabljen za umerjanje naprave.

Če ima sprejemnik Ulbrichtovo kroglo, mora ta imeti premer najmanj 127 mm (5 palcev). Odprtini v steni krogle za vzorec in vpadni pramen morata biti dovolj veliki za vpadni in odbiti svetlobni pramen. Fotocelica mora biti nameščena tako, da ne dobi svetlobe neposredno od vpadnega ali odbitega pramena.

2.4

Električne značilnosti sestavnega dela fotocelica-merilni instrument

Učinek fotocelice, ki se pokaže na merilnem instrumentu, mora biti linearna funkcija osvetljenosti fotoobčutljive površine. Električna in/ali optična sredstva morajo olajšati umerjanje in nastavitev ničelne točke. Ta sredstva ne smejo vplivati na linearnost ali spektralne značilnosti instrumenta. Točnost naprave sprejemnik-merilni instrument mora znašati ± 2 % obsega skale oziroma ± 10 % najmanjše merilne vrednosti, odvisno od tega, katera vrednost je manjša.

2.5

Nosilec vzorca

S to pripravo mora biti mogoče preizkusni vzorec postaviti tako, da se os držala svetlobnega vira in os držala sprejemnika sekata na zrcalni površini. Zrcalna površina lahko leži znotraj vzorca ogledala ali na kateri koli njegovi strani, odvisno od tega, ali je ogledalo „prve površine“, ogledalo „druge površine“ ali prizmatično ogledalo za zasenčenje svetlobe.

3. Postopek

3.1

Metoda neposrednega umerjanja

Pri metodi neposrednega umerjanja se kot referenčni etalon uporablja zrak. Ta metoda se uporablja pri instrumentih, ki so narejeni tako, da omogočajo umerjanje cele skale, pri čemer mora biti sprejemnik usmerjen neposredno v osi vira svetlobe (glej sliko 1).

Pri tej metodi je morda treba v nekaterih primerih (npr. za meritve površin z nizko odbojnostjo) uporabiti srednjo točko umerjanja (med 0 in 100 % na skali). V teh primerih je treba v optično pot vstaviti filter nevtralne gostote z znano prepustnostjo, sistem za umerjanje pa je treba nastaviti tako, da merilni instrument pokaže odstotek prepustnosti filtra nevtralne gostote. Ta filter je treba odstraniti pred začetkom meritev odbojnosti.

3.2

Metoda posrednega umerjanja

Metoda posrednega umerjanja se uporablja pri instrumentih z geometrijsko nespremenljivimi svetlobnimi viri in sprejemniki. Uporabiti je treba primerno umerjen in vzdrževan etalon odbojnosti. Ta referenčni etalon mora biti po možnosti ravno ogledalo, katerega vrednost odbojnosti je čim bližje vrednosti odbojnosti preizkusnih vzorcev.

3.3

Meritve na ravnih ogledalih

Odbojnost vzorcev ravnih ogledal se lahko meri z instrumenti, pri katerih se uporablja postopek neposrednega ali posrednega umerjanja. Vrednost odbojnosti se odčita neposredno na merilnem instrumentu.

3.4

Meritve na neravnih (izbočenih) ogledalih

Za meritve odbojnosti neravnih (izbočenih) ogledal je treba uporabljati instrumente, ki imajo v sprejemniku vgrajeno Ulbrichtovo kroglo (glej sliko 2). Če merilni instrument pri standardnem ogledalu z odbojnostjo E % kaže ne razdelkov, potem bo pri ogledalu z neznano odbojnostjo nx razdelkov ustrezalo odbojnosti X % po formuli:

Slika 1

Osnovna shema aparata za merjenje odbojnosti, ki prikazuje zasnovi preizkusa za oba postopka umerjanja

Slika 2

Osnovna shema aparata za merjenje odbojnosti z Ulbrichtovo kroglo v sprejemniku

4. Vrednosti trikromatskih spektralnih komponent kolorimetričnega referenčnega analizatorja CIE 1931 (2)

Ta preglednica je povzeta iz publikacije CIE 50 (45) (1970).

*	Spremenjeno leta 1966 (s 3 na 2).

Slika 3

Primer naprave za merjenje koeficienta odbojnosti pri sferičnih ogledalih

C	=	sprejemnik
D	=	zaslonka
E	=	vhodna odprtina
F	=	odprtina za merjenje
L	=	leča
M	=	odprtina predmeta
S	=	svetlobni vir
S	=	Ulbrichtova krogla

(1) Opredelitve pojmov so povzete iz publikacije CIE 50 (45), Mednarodni slovar elektronike, Poglavje 45: Razsvetljava.

(2) Okrajšana oblika preglednice. Vrednosti ȳ (λ) = V (λ) so zaokrožene na štiri decimalna mesta.

PRILOGA 7

Postopek za določanje polmera ukrivljenosti „r“ zrcalne površine ogledala

1. Merjenje

1.1

Oprema

Uporablja se „sferometer“, ki je podoben sferometru na sliki 1 v tej prilogi ter ima označene razdalje med tipalno iglo merilne ure in trdnimi nogami aparata.

1.2

Merilne točke

1.2.1

Glavni polmeri ukrivljenosti se merijo v treh točkah, ki so čim bližje legam na razdalji 1/3, 1/2 oziroma 2/3 na loku zrcalne površine, ki poteka skozi središče te površine in vzporedno s segmentom b, ali pa na loku, ki poteka skozi središče zrcalne površine in je nanj pravokoten, če je ta lok daljši.

1.2.2

Če zaradi mer zrcalne površine ni mogoče opraviti meritev v smereh, opredeljenih v odstavku 2.1.2.2.2 tega pravilnika, lahko tehnične službe, pristojne za izvajanje preizkusov, opravijo meritve v navedeni točki v dveh pravokotnih smereh, čim bližje zgoraj predpisanim.

2. Izračun polmera ukrivljenosti „r“

„r“, izražen v mm, se izračuna po naslednji formuli:

pri čemer je:

rp1	=	polmer ukrivljenosti prve merilne točke,
rp2	=	polmer ukrivljenosti druge merilne točke,
rp3	=	polmer ukrivljenosti tretje merilne točke.

Slika 1

Sferometer

(vse mere so v milimetrih)

PRILOGA 8

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za sedežna mesta v motornih vozilih (1)

Dodatek 1 –

Opis tridimenzionalne naprave za določanje točke „H“ (naprava 3-D H)1

Dodatek 2 –

Tridimenzionalni referenčni sistem1

Dodatek 3 –

Referenčni podatki za sedežna mesta1

(1) Postopek je opisan v Dodatku 6 k Vzajemni resoluciji št. 1 (M.R.1) (dokument ECE/TRANS/WP.29/1101/Sprem.5); glej https://unece.org/transport/vehicle-regulations/wp29/resolutions.

PRILOGA 9

Preizkusne metode za vidno polje pri opazovanju bližnjega območja na sprednji in bočni strani vozila

Ta metoda se uporablja na območju, ki ga je proizvajalec določil kot območje, ki ga zajemajo naprave za neposredno ali posredno gledanje (ogledala ali sistem kamer za prednji in bočni pogled).

Vidno polje

Zahteve glede vidnega polja, opredeljene v odstavku 15.2 tega pravilnika, je mogoče preizkusiti pod pogoji, opisanimi v tej prilogi.

1.1

Preizkusni predmeti

Vsak preizkusni predmet je pokončni krožni valj z višino 1,0 m in zunanjim premerom 0,3 m. Glej sliko 1.

Slika 1

Preizkusni predmet

1.2

Mesta in usmeritve preizkusnih predmetov

Preizkusni predmet mora biti v stiku s sprednjo stranjo ali bočnima stranema vozila na katerem koli mestu na območju od sredine zunanjega vzvratnega ogledala na sovoznikovi strani do sredine zunanjega vzvratnega ogledala na voznikovi strani ter mora biti viden v vidnem polju za opazovanje bližnjega območja pred vozilom in ob njegovih bočnih straneh. Pri vozilu, opremljenem s sistemom CMS, ki je v skladu s spremembami 04 Pravilnika ZN št. 46, mora proizvajalec upoštevati isto vozilo, opremljeno s stranskima ogledaloma, ali uporabiti središče objektiva kamere CMS razreda III ali II namesto središča stranskih ogledal.

Slika 2

Mesta preizkusnih predmetov

1.3

Preizkusni pogoji

1.3.1

Svetlobni pogoji za sistem kamer za prednji in bočni pogled

Pogoji osvetljenosti okolice, v katerih se izvedejo preizkusi, obsegajo svetlobo, ki prihaja od zgoraj in je enakomerno porazdeljena, njena moč, izmerjena na sredini zunanje površine strehe vozila, pa znaša od 7 000 do 10 000 luksov.

Na zahtevo proizvajalca se lahko preizkus izvede pri manjši osvetljenosti okolice.

1.3.2

Temperatura za sistem kamer za prednji in bočni pogled

Temperatura v vozilu med preizkusom mora biti v območju 15–25 °C.

1.3.3

Stanje vozila

1.3.3.1

Pnevmatike

Pnevmatike vozila se napolnijo do tlaka v hladnih pnevmatikah, ki ga priporoča proizvajalec vozila.

1.3.3.2

Obremenitev vozila

Vozilo je pripravljeno za vožnjo, kot je opredeljeno v Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (ECE/TRANS/WP.29/78/Rev.7, odstavek 2.2.5.4), ter za vozila kategorij M1 in N1 z enim sovoznikom na sprednjem sedežu (75 kg).

1.3.3.3

Nastavljiva obesitev koles

Če je vozilo opremljeno z nastavljivim sistemom obesitve koles, mora biti nastavljeno na najslabšo nastavitev.

1.4

Preizkusni postopek

Vidljivost vsakega droga se preizkusi tako, da se z drogom, ki je v stiku s sprednjim in bočnim delom vozila, pomika od sredine stranskega ogledala na sovoznikovi strani do stranskega ogledala na voznikovi strani.

PRILOGA 10

Metode prilagajanja položaja očesnih točk voznika

1. Kompenzacija naklona naslonjala

Položaji očesnih točk voznika ali očesne referenčne točke se prilagodijo v smeri naprej/nazaj ali navzgor/navzdol za določeno kompenzacijsko razdaljo, ki je opredeljena glede na ustrezen naklon naslonjala preizkusnega vozila, kot je prikazano v preglednici 1.

Preglednica 1

Kompenzacija naklona naslonjala

Naklon naslonjala [°]	Kompenzacijska razdalja		Naklon naslonjala [°]	Kompenzacijska razdalja
Naklon naslonjala [°]	Naprej/nazaj [mm]	Navzgor/navzdol [mm]	Naklon naslonjala [°]	Naprej/nazaj [mm]	Navzgor/navzdol [mm]
5	– 186	28	23	–18	5
6	– 177	27	24	–9	3
7	– 167	27	25	0	0
8	– 157	27	26	9	–3
9	– 147	26	27	17	–5
10	– 137	25	28	26	–8
11	– 128	24	29	34	–11
12	– 118	23	30	43	–14
13	– 109	22	31	51	–18
14	–99	21	32	59	–21
15	–90	20	33	67	–24
16	–81	18	34	76	–28
17	–72	17	35	84	–32
18	–62	15	36	92	–35
19	–53	13	37	100	–39
20	–44	11	38	108	–43
21	–35	9	39	115	–48
22	–26	7	40	123	–52

Opomba:

Simboli, uporabljeni v preglednici: smer naprej/nazaj (–: naprej, +: nazaj); smer navzgor/navzdol (–: navzdol, +: navzgor)

2. Kompenzacija za premike voznika med preverjanjem proti sprednji strani in sovoznikovi strani

Položaji očesnih točk (binokularni vid) ali očesne referenčne točke se lahko popravijo za vodoravne (naprej/nazaj), bočne (desno/levo) in navpične (gor/dol) premike, ki jih voznik opravi ob zagonu vozila, ko preverja okolje na sovoznikovi strani, pod pogojem, da so popravki v razponih, navedenih v preglednici 2.

Prilagojene očesne točke ali očesna referenčna točka morajo biti locirane v tridimenzionalnem prostoru, ki ga sestavljajo štiri točke, in sicer očesne točke voznika, opredeljene v točki 12.1, ali očesna referenčna točka, opredeljena v točki 12.2 tega pravilnika, ter očesne točke voznika ali očesna referenčna točka, prilagojene za kompenzacijo iztegovanja, kot je določeno v preglednici 2.

Preglednica 2

Kompenzacija za premike voznika med preverjanjem sovoznikove strani

Mere v [mm]	Kompenzacijska razdalja v smeri naprej/nazaj (+: nazaj, –: naprej)	Bočna kompenzacijska razdalja (+: desno,–: levo)	Kompenzacijska razdalja v smeri navzgor/navzdol (+: navzgor, –: navzdol)
Navpični premik	0	–10	40
Vodoravni premik	– 140	–15	10
Bočni premik	30	– 110	15

Opomba:

V preglednici se za vozila z volanom na desni strani „desno“ šteje kot „levo“ in „levo“ šteje kot „desno“.

3. Kompenzacija za premike voznika med preverjanjem voznikove strani

Položaji očesnih točk (binokularni vid) ali očesne referenčne točke se lahko popravijo za vodoravne (naprej/nazaj), bočne (desno/levo) in navpične (gor/dol) premike, ki jih voznik opravi, ko pogleda skozi bočno okno, da preveri, ali je ranljivi udeleženec v cestnem prometu pred sprednjim desnim delom vozila, pod pogojem, da so popravki v razponih, navedenih v preglednici 3.

Prilagojene očesne točke voznika ali očesna referenčna točka morajo biti locirane v tridimenzionalnem prostoru, ki ga sestavljajo štiri točke, in sicer očesne točke voznika, opredeljene v točki 12.1, ali očesna referenčna točka, opredeljena v točki 12.2 tega pravilnika, ter očesne točke voznika ali očesna referenčna točka, prilagojene za kompenzacijo iztegovanja, kot je določeno v preglednici 3.

Preglednica 3

Kompenzacija za premike voznika med preverjanjem voznikove strani

Mere v [mm]	Kompenzacijska razdalja v smeri naprej/nazaj (+: nazaj, –: naprej)	Bočna kompenzacijska razdalja (+: desno, –: levo)	Kompenzacijska razdalja v smeri navzgor/navzdol (+: navzgor, –: navzdol)
Navpični premik	– 100	300	0
Vodoravni premik	– 200	250	–50
Največji bočni premik proti voznikovi strani	–50	350	–50

Opomba:

V preglednici se za vozila z volanom na desni strani „desno“ šteje kot „levo“ in „levo“ šteje kot „desno“.

PRILOGA 11

Obseg območja mrtvega kota zaradi A-stebrička ali zunanjega vzvratnega ogledala

1. Opredelitev pojmov

1.1

„Območje mrtvega kota zaradi zunanjega vzvratnega ogledala“ pomeni območje mrtvega kota zaradi konstrukcije vozila, ki drži ali ščiti zunanje vzvratno ogledalo, in zaradi zunanjega vzvratnega ogledala.

1.2

„Obseg območja mrtvega kota, ki ga povzroča a-stebriček“ pomeni območje mrtvega kota zaradi konstrukcije vozila, ki se nahaja pred očesno referenčno točko in nad ravnino, vzporedno s središčem vozila, ki poteka skozi dve točki: očesno referenčno točko in najnižjo točko prozornega območja stranske zasteklitve, kjer je mogoče površino tal videti skozi stransko zasteklitev, ko se leva stran vozila preverja z očesne referenčne točke (točka a) (slika 1). Okno, ki je nameščeno v delu spodnjega območja vrat, se ne šteje za stransko zasteklitev.

Pri vozilih z volanom na desni strani se „levo“ šteje kot „desno“.

2. Obseg območja mrtvega kota

Obseg območja mrtvega kota, ki ga povzroča a-stebriček ali zunanje vzvratno ogledalo, je območje, ki ustreza naslednji enačbi. V tem primeru mora vsako območje mrtvega kota, če jih je več, izpolnjevati pogoje iz enačbe.

X ≤ 0,292•L – 0,203

pri čemer je:

X (m)	:	meja izključenega območja, tj. razdalja med središčem valja, ki je v stiku s sprednjim robom območja mrtvega kota, in središčem valja, ki je v stiku z njegovim zadnjim robom;
L (m)	:	je znotraj območja mrtvega kota zaradi a-stebrička ali zunanjega vzvratnega ogledala. Razdalja med zadnjim robom valja, ki je v stiku z zadnjim robom območja mrtvega kota, in sprednjim robom zadnjega kolesa.

(Glej sliko 2.)

Slika 1

(primer vozila z volanom na levi strani)

Slika 2

(primer vozila z volanom na levi strani)

PRILOGA 12

Preizkusne metode za sisteme za zaznavanje

1. Zaznavanje sprednjega in bočnega vodoravnega območja

Sistem za zaznavanje mora uspešno prestati preizkus, kot je določeno v odstavku 1.3.1 te priloge.

1.1

Preizkusni pogoji

Preizkusni predmet je v skladu z odstavkom 7.1 standarda ISO 17386:2010. Hitrost vetra med preizkušanjem ne sme presegati 1 m/s. Temperatura mora biti 20 ± 5 °C, vlažnost pa 60 ± 25 %. Ne sme deževati ali snežiti. Preizkus se opravi na ravni suhi asfaltni ali betonski površini. Na preizkus ne sme vplivati odbijanje zvočnih ali elektromagnetnih valov od sten, pomožne preizkusne opreme ali drugih predmetov v okolju.

1.2

Priprava preizkusa

Uporabi se en preizkusni predmet. Položaje preizkusnega predmeta izbere proizvajalec, da zagotovi zaznavanje preizkusnega predmeta. Preizkusni predmet mora biti postavljen v zaznavnih mrežah v okviru sprednjega in bočnega vodoravnega območja iz odstavka 1.3.1 te priloge. Preizkusno vozilo v začetnem stanju je v stanju parkiranega vozila. Tukaj stanje parkiranega vozila pomeni, da je pri vozilih z avtomatskimi menjalniki volan v nevtralnem položaju in da je izbran položaj P (parkiranje), pri vozilih z ročnimi menjalniki pa je prestavna ročica v nevtralnem položaju in aktivirana je parkirna zavora.

Pri preizkušanju oseba (ki tehta 75 kg) sedi na voznikovem sedežu in pri mirujočem vozilu izvede postopek, s katerim se aktivira sistem za zaznavanje, kot ga je opisal proizvajalec ali kot je navedeno v navodilih za uporabo.

1.3

Preizkusna metoda

1.3.1

Polje zaznavanja

Polje zaznavanja se razdeli na tri območja: sprednja stran, vogali in bočne strani. Preizkusne metode za sprednjo stran, vogale in bočne strani so določene v odstavkih 1.3.1.1, 1.3.1.2 in 1.3.1.3.

Preizkus se izvede s premikanjem preizkusnega predmeta v polju zaznavanja, dokler ne doseže prvega mrežnega polja, v katerem ni zaznan (glej sliko 1).

Preizkus se izvede s preizkusnimi predmeti, nameščenimi v razmikih po 100 mm, vendar se lahko zaradi zmanjšanja števila meritev izvede tudi s preizkusnimi predmeti, nameščenimi v razmikih po 200 mm. Če je mreža nezaznana, se preizkus izvede za obe sosednji mreži.

Za prekrivajoča se območja med mrežo preizkusnih točk iz odstavka 1.3.1.2 in mrežo preizkusnih točk iz odstavka 1.3.1.1 ali 1.3.1.3 se lahko uporabi katera koli metoda.

Slika 1

Polje zaznavanja

1.3.1.1

Polje zaznavanja sprednjega območja

Polje zaznavanja sprednjega območja je prikazano na sliki 2.

Vrednost W_f je enaka širini vozila, merjeni vzdolž sprednje osi.

Vrednost W_test je enaka polovici vrednosti W_f, zaokroženi na najbližjih 100 mm in pomnoženi z dve.

Sprednje območje se določi kot sledi: pravokotnik, centriran na središčnici vozila, katerega daljša stran je pravokotna na središčnico vozila in se dotika sprednjega dela vozila, s širino W_test in dolžino 300 mm v smeri naprej. Nato na tleh tega območja narišite mrežo (kvadrati 100 mm x 100 mm).

Narišite krivuljo, ki sledi obliki obrisa vozila (navpična projekcija na tla, kot je prikazano na sliki 2) med dvema določenima vogaloma vozila. Krivulja mora biti postavljena 200 mm pred obrisom vozila. Za del zunaj določenih vogalov vozila se krivulja dopolni z ravnimi odseki, pravokotnimi na osrednjo os vozila, tako da pokrivajo celotno širino vozila (W_test). Za določitev vogalov glej odstavek 1.3.1.2. V vsaki vrstici mreže, vzporedni z osrednjo osjo vozila, postavite središče preizkusnega predmeta na presečišče mreže, ki je najbližje krivulji in leži v njeni vzdolžni smeri.

V pogledu na vozilo od zgoraj mora prva krivulja slediti obliki sprednjega odbijača za del med obema navideznima vogaloma vozila, za del zunaj navideznih vogalov pa mora biti ravna črta, pravokotna na vzdolžno smer.

Slika 2

Polje zaznavanja sprednjega območja

1.3.1.2

Polje zaznavanja vogalnih območij

Polje zaznavanja vogalnih območij je prikazano na sliki 3.

(a)	Narišite pravokotno polje, ki se dotika obrisov vozila.

(b)	Narišite črto od vsakega vogala polja do vozila pod kotom 45°.

(c)	Presečišča teh črt in obrisov vozila so določena kot določeni vogali vozila.

(d)	Preizkusite vsak preizkusni predmet, nameščen na naslednjih točkah: eden 250 mm od enega vogala vozila vzdolž črte, ki se dviga pod kotom 45°, in dva druga, vsak 100 mm od točke na obeh straneh vzdolž črte, ki pravokotno seka črto, ki se dviga pod kotom 45°.

Enako ponovite še na drugem vogalu.

Slika 3

Polje zaznavanja vogalnih območij

1.3.1.3

Polje zaznavanja bočnih območij

Polje zaznavanja bočnih območij je prikazano na sliki 4.

Vrednost L_f je enaka razdalji od središča stranskega ogledala do sprednjega dela vozila, merjeni vzporedno z osrednjo osjo vozila.

L_test je vrednost L_f, zaokrožena na najbližjih 100 mm.

Bočno območje se določi kot sledi: dva pravokotnika, simetrična glede na središčnico vozila, z daljšima stranicama vzporednima s središčnico vozila, ki se dotikata stranici in sprednjega dela vozila, dolžine L_test in širine 300 mm. Nato na tleh tega območja narišite mrežo (kvadrati 100 mm x 100 mm).

Narišite krivuljo, ki sledi obliki obrisa vozila (navpična projekcija na tla, kot je prikazano na sliki 4). Krivulja je od obrisa vozila oddaljena 200 mm. Za del zunaj določenih vogalov vozila se krivulja dopolni z ravnimi odseki, pravokotnimi na osrednjo os vozila, tako da pokrivajo celotno širino vozila (W_test).

V vsaki vrstici mreže, vzporedni z osrednjo osjo vozila, postavite središče preizkusnega predmeta na presečišče mreže, ki je najbližje krivulji in leži v njeni vzdolžni smeri.

Prva krivulja mora biti za del pred navideznimi vogali ravna črta, vzporedna z vzdolžno smerjo, medtem ko mora del za navideznimi vogali v pogledu na vozilo od zgoraj slediti oblikam bočnih delov vozila in sprednjega odbijača.

Slika 4

Polje zaznavanja bočnih območij

1.3.2

Preizkus zaznavanja

V polju zaznavanja sta lahko največ dve zaporedni nezaznani mreži.

Če je opozorilo neprekinjeno aktivirano več kot pet sekund, se šteje, da je preizkusni predmet zaznan. Preizkus zaznavanja se opravi enkrat za vsak preizkusni predmet. Vendar se lahko po potrebi in v skladu z dogovorom med tehnično službo in proizvajalcem šteje, da je preizkusni predmet zaznan, če se opozorila aktivirajo v štirih od petih preizkusov.

PRILOGA 13

Potrebnost udarnega preizkusa z nihalom

Slika 1

Udarni preizkus z nihalom

Naprava za posredno gledanje (ogledala)

1	Ni preizkusa

Obvezno

3	Ni preizkusa

4	Ni preizkusa

5	Ni dovoljeno

6	Ni preizkusa

Naprava za posredno gledanje (sistem kamer za prednji in bočni pogled)

7	Ni preizkusa

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/1365/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try