1.

Glede na člen 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) je šport eno od področij, na katerih bi morali ukrepi na ravni EU podpirati, usklajevati in dopolnjevati ukrepe držav članic.

2.

V skladu s členom 165(1) PDEU „Unija prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu ob upoštevanju njegove posebne narave, na prostovoljstvu temelječih struktur in njegove družbene in vzgojne vloge“.

3.

V skladu s členom 165(2) PDEU pa je med cilji dejavnosti Unije „razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov in športnic, zlasti najmlajših“.

4.

V Sklepih Sveta o posledicah pandemije COVID-19 in okrevanju športnega sektorja so države članice pozvane, naj „promovirajo solidarnost med športnimi zvezami, klubi, organizacijami in športniki, da bi prispevali k trajnostnemu okrevanju in nadaljnjemu razvoju športnega sektorja, ter evropski model športa (1) priznajo kot tak primer, ki temelji na sistemu solidarnosti“.

5.

Evropski model športa je v delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje 2021–2024 naveden kot ena od ključnih tem prednostnega področja „varovanje integritete in vrednot v športu“.

6.

V revidirani Evropski listini o športu, ki jo je Svet Evrope sprejel 13. oktobra 2021, so poudarjene skupne značilnosti okvira za evropski šport in njegovo organizacijo, ki ga športno gibanje razume kot evropski model športa.

7.

Organizacija športa v Evropi je osnovana na temeljni pravici do svobode združevanja. Temelji tudi na vrednotah, kot so solidarnost med različnimi ravnmi športa, predvsem med poklicnim in množičnim športom, pravičnost, integriteta, odprtost, enakost spolov in dobro upravljanje.

8.

Ključne značilnosti za večino organiziranega športa, ki temelji na vrednotah, v Evropi predstavljajo organizacijo športa na avtonomni, demokratični in teritorialni podlagi s piramidno strukturo, ki obsega vse ravni športa, od množičnega do poklicnega, ter zajema klubska in nacionalna moštvena tekmovanja in vključuje mehanizme za zagotavljanje finančne solidarnosti, pravičnosti in odprtosti na tekmovanjih, kot je na primer načelo napredovanja in nazadovanja.

9.

Organizirani šport, ki temelji na vrednotah, v Evropi je običajno strukturiran na nacionalni ravni in ga načeloma organizira športna zveza za posamezni šport, kar omogoča celovit pristop k pravilom, predpisom in standardom ter upoštevanje razporedov tekmovanj in kvalifikacij za tekmovanja. Te zveze so zavezane finančni solidarnosti med poklicnim in množičnim športom, najvišjim stopnjam dobrega upravljanja, temeljnim in človekovim pravicam, duševnemu in telesnemu zdravju ter varnosti športnikov, preprečevanju vseh oblik diskriminacije in spodbujanju integritete športa.

10.

Šport je tudi sam po sebi pomemben gospodarski sektor v Evropi, saj z novimi deležniki in pristopi v športu, kot so športna industrija, sponzorji, mediji, pomembne prireditve, nove vrste športa, vloga športnikov itd., prispeva h gospodarski rasti ter priložnostih za razvoj in zaposlovanje (2). Te nove deležnike in pristope bi bilo treba upoštevati tudi pri nadaljnjem razvoju športa v Evropi.

11.

Športne zveze bi morale imeti osrednjo vlogo pri nadzoru organizacije in delovanja športa, ki ga pokrivajo, ter demokratično, uravnoteženo in povezano usklajevati interese športnikov, klubov in lig, navijačev in deležnikov ter drugih športnih organizacij, da bi vsi prispevali k zdravemu razvoju športa.

12.

Mehanizmi za zaščito pravic in odgovornosti športnikov, kot so nediskriminacija, dostop do informacij, zastopanje v športnih organizacijah, zasebnost in pošteno sojenje, ter uporaba teh mehanizmov s strani športnikov so bistveni za spoštovanje načel dobrega upravljanja v organiziranem športu, ki temelji na vrednotah, kjer je treba športnikom prisluhniti in jih upoštevati.

13.

Finančna solidarnost je v organiziranem športu, ki temelji na vrednotah, ena od ključnih značilnosti. Pripomore lahko k vzpostavitvi, ohranjanju in krepitvi povezave med poklicnim in množičnim športom, sofinanciranju tržno manj privlačnih tekmovanj ter usposabljanju prostovoljcev, športnikov, trenerjev, uradnikov itd. Poleg tega bi bilo treba podpirati tudi dejavnosti, ki spodbujajo spoštovanje vrednot v športu, kot so temeljne in človekove pravice, demokracija, solidarnost, socialna vključenost, enakost spolov, razvoj mladih, otrokove pravice in izobraževanje prek športa.

14.

Organizirani šport v Evropi se sooča z notranjimi in zunanjimi grožnjami, kot so slabo upravljanje, korupcija, prirejanje športnih rezultatov, finančna nestabilnost, kršitve človekovih pravic, doping, rasizem, nasilje, neenakost spolov, vse večja komercializacija in težnja po nakupu in ne usposabljanju mladih športnikov. Vse to zahteva odziv, v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi in organizacijami, s katerim bi morali zaščititi vrednote in integriteto športa, spodbujati dobro upravljanje in zagotoviti pozitivno prihodnost športa.

15.

Dobro upravljanje v športu je predpogoj za avtonomijo in samoregulacijo športnih organizacij in zvez v skladu z načeli demokracije, preglednosti, integritete, solidarnosti, enakosti spolov, odprtosti, odgovornosti in družbene odgovornosti. Pomembno je, da športne organizacije in zveze ohranjajo in po možnosti zvišajo svoje standarde dobrega upravljanja, tako da prisluhnejo športnikom in navijačem.

16.

Za dolgoročno sposobnost preživetja športa je bistveno ohraniti in po potrebi okrepiti kompetitivno ravnovesje, da se prepreči nepoštena prednost. Razmisliti bi bilo treba o širokem naboru ukrepov, ki obravnavajo tako kratkoročne potrebe kot dolgoročni razvoj, da bi spodbudili poštena, konkurenčna in uravnotežena športna tekmovanja.

17.

Nacionalna moštvena tekmovanja so sestavni del organiziranega športa v Evropi (3). Imajo bistveno vlogo ne le pri krepitvi nacionalne identitete in spodbujanju mladih športnikov, da pri športnih rezultatih dosežejo svoj največji potencial, temveč tudi pri promociji solidarnosti z množičnim športom in dajanju vzornikov za mlajše generacije.

18.

Športne organizacije vseh vrst in na vseh ravneh se zavežejo k razvoju kulture preglednosti in vzpostavijo postopke na podlagi načel dobrega upravljanja, ki zagotavljajo neoporečno upravljanje njihovih finančnih sredstev, strog nadzor za preprečevanje navzkrižja interesov in korupcije ter omejene mandate izvoljenih predstavnikov.

19.

Zaradi vse večje komercializacije poklicnega športa je šport še bolj v dobiček usmerjena dejavnost, gonilo česar je predvsem vrednost pravic za prenose športnih dogodkov. Čeprav razvoj komercialne razsežnosti športa prispeva k ustvarjanju finančnih sredstev za večje število športnikov, prinaša tudi tveganja za vrednote športa.

20.

V času, ko modernizacija športa prinaša nove finančne priložnosti gospodarskega potenciala športa, je nadvse pomembno, da organizirani šport, ki temelji na vrednotah, ohranja integriteto športa, upošteva načela dobrega upravljanja, spoštuje nacionalno pravo, pravo EU in mednarodno pravo ter ohranja enake konkurenčne pogoje, potrebne za učinkovito spoštovanje vrednot solidarnosti vseh akterjev.

21.

Nekatere vrednote in tradicije evropskega športa pozitivno vplivajo na družbo in bi jih bilo treba spodbujati ob poudarjanju raznolikosti in kompleksnosti evropskih športnih struktur. V tej resoluciji so izpostavljene ključne značilnosti evropskega modela športa, pri čemer je poudarek predvsem na organiziranem športu, ki temelji na vrednotah.

22.

V skladu z ustreznimi določbami prava EU podpre ključne značilnosti evropskega modela športa, kot so svoboda združevanja, piramidna struktura, odprt sistem napredovanja in nazadovanja, množični pristop in solidarnost, vloga pri oblikovanju nacionalne identitete, oblikovanje skupnosti in strukture, ki temeljijo na prostovoljnem udejstvovanju, ter družbene, izobraževalne, kulturne in zdravstvene funkcije evropskega modela športa.

23.

Nadalje preuči in nadaljuje sedanje razprave z vsemi deležniki s področja športa o ključnih značilnostih evropskega modela športa ter prizna raznolikost pristopov in novega razvoja v različnih vrstah športa v skladu z organiziranim športom, ki temelji na vrednotah, na primer prek strukturiranega dialoga EU o športu.

24.

Spodbujajo vrednote v športu in športnih organizacijah, ki so v skladu z načeli demokracije, preglednosti, integritete, solidarnosti, enakosti spolov, odprtosti, odgovornosti, dostopnosti in družbene odgovornosti ter spoštujejo temeljne in človekove pravice.

25.

Priznajo in ohranijo posebno naravo športa in njegovih struktur, ki temeljijo na prostovoljnem udejstvovanju, ter avtonomijo športnih vodstvenih organov pri organizaciji športa, za katerega so odgovorni, ob spoštovanju nacionalnega in mednarodnega prava ter prava EU.

26.

Priznajo prispevek prostovoljcev, množičnih športnih klubov, družin in lokalnih skupnosti na področju športa ter jih po potrebi podprejo.

27.

Okrepijo politike za spodbujanje usposabljanja in izobraževanja športnikov ter športnega osebja, saj prispevajo k spodbujanju socialnih, izobraževalnih, ekonomskih in širših interesov športa.

28.

Opozorijo na posledice, ki bi jih lahko imela zaprta športna tekmovanja na organizirani šport v Evropi, kot so temeljne spremembe postopkov športnih kvalifikacij, ki običajno temeljijo na športnih dosežkih.

29.

Vključijo evropska vprašanja na področju športa v razprave v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

30.

V skladu z ustreznimi določbami prava EU podpre ključne značilnosti evropskega modela športa, kot so svoboda združevanja, piramidna struktura, odprt sistem napredovanja in nazadovanja, množični pristop in solidarnost, vloga pri oblikovanju nacionalne identitete, oblikovanje skupnosti in strukture, ki temeljijo na prostovoljnem udejstvovanju, ter družbene, izobraževalne, kulturne in zdravstvene funkcije evropskega modela športa.

31.

Nadalje preuči in nadaljuje sedanje razprave z vsemi deležniki s področja športa o ključnih značilnostih evropskega modela športa ter prizna raznolikosti pristopov in novega razvoja v različnih vrstah športa v skladu z organiziranim športom, ki temelji na vrednotah, na primer prek študije Komisije o evropskem modelu športa, strukturiranem dialogu EU o športu itd.

32.

V okviru svojih pristojnosti na podlagi prava EU in mednarodnega prava podpre vlogo športa in njegovo izobraževalno razsežnost, na primer dvojne poklicne poti športnikov, in njuno trajnostno združevanje.

33.

Še naprej priznava in praktično uveljavlja posebno naravo športa in njegovih struktur, ki temeljijo na prostovoljnem udejstvovanju, pri čemer bi bilo treba delovati z visoko stopnjo dobrega upravljanja, preglednosti, odgovornosti, družbene odgovornosti, vključevanja, integritete, demokracije, samoregulacije ter spoštovanja temeljnih in človekovih pravic.

34.

V okviru svojih pristojnosti spodbuja sodelovanje in strukturiran dialog s športnim gibanjem, športnimi skupinami, komercialnimi organizatorji in drugimi ustreznimi deležniki, pri tem pa upošteva posebno naravo športa.

35.

Opozori na posledice, ki bi jih lahko imela zaprta športna tekmovanja na organizirani šport v Evropi, kar zadeva pravičnost in odprtost športnih tekmovanj, strukturirano prostovoljno udejstvovanje ter družbeno in vzgojno vlogo.

36.

Vključi evropska vprašanja na področju športa v razprave v okviru Konference o prihodnosti Evrope.

37.

V skladu z ustreznimi določbami prava EU podpre ključne značilnosti evropskega modela športa, kot so svoboda združevanja, piramidna struktura, odprt sistem napredovanja in nazadovanja, množični pristop in solidarnost, vloga pri oblikovanju nacionalne identitete, oblikovanje skupnosti in strukture, ki temeljijo na prostovoljnem udejstvovanju, ter družbene, izobraževalne, kulturne in zdravstvene funkcije evropskega modela športa.

38.

Nadalje preuči in nadaljuje sedanje razprave z vsemi deležniki s področja športa o ključnih značilnostih evropskega modela športa ter prizna raznolikost pristopov in novega razvoja v različnih vrstah športa v skladu z organiziranim športom, ki temelji na vrednotah, na primer prek strukturiranega dialoga EU o športu.

39.

Spodbuja solidarnost med športnimi organizacijami na vseh ravneh in s tem prispeva k okrevanju po pandemiji COVID-19, trajnosti in nadaljnjemu razvoju športnega sektorja.

40.

Spoštuje in usklajuje zahteve razporeda mednarodnih športnih tekmovanj in sodeluje v solidarnostnih programih.

41.

Se zaveže finančni solidarnosti med poklicnim in množičnim športom ter najvišjim ravnem dobrega upravljanja, standardom varnosti in integritete športnikov, osebja, uradnikov in gledalcev.

42.

Sodeluje z vsemi deležniki, predvsem z vodstvenimi organi na področju športa, da se ohrani in okrepi spoštovanje temeljnih in človekovih pravic, posebej pravic športnikov v vseh dejavnostih, povezanih s športom, ter zdravje športnikov zaradi vse večjega števila športnih tekmovanj, pa tudi enakost spolov in socialna vključenost, in sicer z izogibanjem vsem oblikam diskriminacije.

43.

Zagotovi, da se vzpostavijo učinkoviti notranji in zunanji mehanizmi za zagotavljanje skladnosti z načeli dobrega upravljanja ter spoštovanja temeljnih in človekovih pravic ter ustreznih mehanizmov spremljanja, poročanja in sankcij.

44.

Zagotovi organizacijo vrhunskih in profesionalnih športnih tekmovanj v skladu z načelom odprtosti športnih tekmovanj, pri čemer je treba dati prednost športnim dosežkom.

45.

Sodeluje z izobraževalnimi zavodi, da bi v praksi uresničili trajnostno združevanje športa in izobraževanja za celovit razvoj, dobro počutje in integriteto športnikov.

46.

Spodbuja in olajšuje dostop mladih športnikov in premalo zastopanih skupin, da lahko sodelujejo pri odločanju v športu in so vključeni vanj, kjer je to ustrezno.

47.

Razvije mehanizme za zaščito pravic in odgovornosti športnikov, kot so nediskriminacija, dostop do informacij, zastopanje v športnih organizacijah, zasebnost in pošteno sojenje, ter spodbuja športnike k uporabi teh mehanizmov.

48.

Spoštuje temeljne in človekove pravice ter v zvezi s tem sprejema odgovorne odločitve o gostiteljih večjih športnih dogodkov v Evropski uniji in zunaj nje (4).