This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 42018Y1218(01)
Resolution of the Council of the European Union and the Representatives of the Governments of the Member States meeting within the Council on a framework for European cooperation in the youth field: The European Union Youth Strategy 2019-2027
Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027
Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027
ST/14944/2018/INIT
UL C 456, 18.12.2018, p. 1–22
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
18.12.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 456/1 |
Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine:
strategija Evropske unije za mlade 2019–2027
(2018/C 456/01)
SVET EVROPSKE UNIJE IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V SVETU –
PRIZNAVAJOČ sodelovanje na področju mladinske politike EU do leta 2019. EU že od leta 2002 sodeluje na področju mladinske politike na podlagi načel aktivne udeležbe in enakega dostopa do priložnosti (1), pri čemer je to sodelovanje v sinergiji z drugimi politikami za mlade, kot so politike izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja. Sodelovanje je spodbudilo spremembe politik in zakonodaje v državah članicah ter prispevalo h krepitvi zmogljivosti mladinskih organizacij.
OPOZARJAJOČ, da – ker je cilj te resolucije vzpostaviti strategijo EU za mlade, s katero bi lahko obravnavali izzive mladih povsod v Evropi, zagotovili skupen in usklajen odziv EU na te izzive ter dopolnili tozadevna prizadevanja in pobude držav članic – bi bilo ta cilj lažje doseči na ravni EU kot na ravni samih držav članic. Svet lahko zato v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji sprejema pobude, da bi ta cilj dosegli. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta resolucija ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
PRIZNAVAJOČ naslednje:
1. Mladi imajo specifično vlogo v družbi in se spopadajo s specifičnimi izzivi
Mladi si želijo prevzeti nadzor nad svojim življenjem ter sodelovati z drugimi in jih podpirati. Pri prevzemanju nadzora se srečujejo s številnimi značilnimi spremembami v zasebnem življenju in okolju – iz izobraževanja vstopijo v delovno razmerje, zaživijo samostojno ali s partnerjem ali pa si ustvarijo družino. Številni se srečujejo z negotovostjo glede svoje prihodnosti, ki jo porajajo globalizacija in podnebne spremembe, tehnološke spremembe, demografska in družbenoekonomska gibanja, populizem, diskriminacija, socialna izključenost in lažne novice, katerih učinki na delovna mesta, veščine ali način delovanja naših demokracij še niso znani.
Posebno pozornost bi bilo treba nameniti mladim, ki bi se zaradi morebitnih virov diskriminacije, denimo zaradi rase, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti, vere, prepričanja ali političnega prepričanja, lahko znašli na robu družbe.
Družbenoekonomska izključenost spremlja izključenost iz demokratičnih procesov (2). Prikrajšani mladi so na splošno manj aktivni državljani in manj zaupajo institucijam. Evropa si ne more privoščiti zapravljanja talentov, socialne izključenosti ali neangažiranosti svojih mladih. Mladi bi morali biti ne le arhitekti svojega življenja, temveč bi morali tudi prispevati k pozitivnim spremembam v družbi. Da bi mladi lahko poželi vse koristi ukrepov EU, morajo ti upoštevati njihova hotenja, ustvarjalnost in talent, pa tudi njihove potrebe. Po drugi strani pa mladi bogatijo ambicije EU: Poročilo EU o mladih (3) navaja, da je ta generacija najbolj izobražena doslej in zelo spretna pri uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter družbenih medijev.
2. Potrebujemo strategijo Evropske unije za mlade 2019–2027
Cilj strategije EU za mlade 2019–2027, ki gradi na izkušnjah in odločitvah za sodelovanje na področju mladine v preteklih letih (4), je reševanje obstoječih in prihodnjih izzivov, s katerimi se mladi srečujejo povsod po Evropi. Strategija EU za mlade je okvir ciljev, načel, prednostnih nalog, osrednjih področij in ukrepov, ki so vodilo vsem relevantnim deležnikom za sodelovanje na področju mladinske politike, ob upoštevanju njihovih posameznih pristojnosti in načela subsidiarnosti.
Relevantni deležniki so med drugim države članice EU, zadevne institucije Evropske unije in druge mednarodne organizacije, kot je Svet Evrope, lokalni in regionalni organi, mladinski sveti, mladinske organizacije, organizacije, ki delajo z mladimi, mladinski delavci, mladinski raziskovalci in akterji civilne družbe, pa tudi strukture programov Erasmus+ in evropske solidarnostne enote ter njuni nasledniki.
Z vključevanjem in opolnomočenjem vseh mladih lahko mladinska politika prispeva k uspešnemu uresničevanju vizije evropske celine, tj. celine, kjer mladi lahko izkoristijo priložnosti in se poistovetijo z evropskimi vrednotami.
3. Evropski cilji mladih so vizija za Evropo
Med 6. krogom strukturnega dialoga z naslovom „Mladi v Evropi: kako naprej?“ so nosilci odločanja, mladi in raziskovalci v okviru vseevropskega posvetovanja skupaj zbrali teme, pomembne za mlade, in jih združili v 11 področij. Iz tega participativnega procesa, ki je vključeval mlade iz vse Evrope, je nastalo 11 evropskih ciljev mladih, ki odražajo mnenja evropskih mladih in predstavljajo vizijo udeleženih v strukturnem dialogu.
Evropski cilji mladih so odraz želje številnih mladih Evropejcev za participacijo pri začrtavanju smeri evropskega sodelovanja na področju mladine. Strategija EU za mlade bi morala prispevati k uresničevanju te vizije mladih ter v ta namen zagotoviti instrumente politike na ravni EU, pa tudi ukrepanje vseh deležnikov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.
Evropski cilji mladi, taki, kot so jih izrazili udeleženci, so v celoti predstavljeni v Prilogi 3 in naj EU, njenim državam članicam ter njihovim zadevnim deležnikom in organom – ob upoštevanju načela subsidiarnosti, nacionalnih pristojnosti in svobode zbiranja – služijo v navdih in usmeritev.
POZDRAVLJAJO
Sporočilo Komisije z naslovom „Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade“ z dne 22. maja 2018 (5).
ZATO SE STRINJAJO Z NASLEDNJIM:
1. Splošni cilji
Sodelovanje EU na področju mladine mora kar se da izkoristiti potencial mladinske politike. Spodbuja udeležbo mladih v demokratičnem življenju v skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Podpira tudi družbeno in civilno udejstvovanje ter poskuša vsem mladim zagotoviti potrebne vire za udeležbo v družbi.
Cilj strategije je v naslednjih letih:
|
— |
mladim omogočiti, da postanejo arhitekti svojega življenja, skrbijo za osebni razvoj in rast do samostojnosti, okrepijo svojo odpornost in pridobijo življenjske spretnosti, da bodo kos spreminjajočemu se svetu; |
|
— |
mlade spodbujati, da postanejo aktivni državljani, zagovorniki solidarnosti in prinašalci pozitivnih sprememb, navdihnjeni z vrednotami EU in evropsko identiteto, in jim v ta namen zagotavljati potrebne vire; |
|
— |
izboljšati odločitve politike z vidika učinka teh odločitev na mlade v vseh sektorjih, zlasti v zaposlovanju, izobraževanju, zdravstvu in socialnem vključevanju; |
|
— |
prispevati k odpravi revščine mladih in vseh oblik diskriminacije ter spodbujati socialno vključenost mladih. |
2. Vodilna načela
Evropska mladinska politika in vsi ukrepi, sprejeti v okviru strategije EU za mlade 2019–2027, bi morali biti trdno zasidrani v mednarodnem sistemu človekovih pravic. V vseh politikah in dejavnostih v zvezi z mladimi bi se morala uporabljati naslednja načela:
|
A. |
Enakost in nediskriminacija: boj proti vsem oblikam diskriminacije in spodbujanje enakosti spolov, priznavajoč, da so mladi izpostavljeni več oblikam diskriminacije, vključno zaradi starosti, in spoštujoč načela, med drugim priznana v členih 21 do 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
|
B. |
Vključenost: priznavajoč, da mladi niso homogena skupina, da imajo različne potrebe, ozadja, življenjske zgodbe in interese, bi morala strategija EU za mlade spodbujati dejavnosti in politike, ki so vključujoče za vse mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi in/ali tiste, katerih glasovi morda niso slišani. |
|
C. |
Participacija: priznavajoč, da so vsi mladi vir za družbo, bi morali v vseh politikah in dejavnostih v zvezi z mladimi podpirati pravico mladih do participacije pri pripravi, izvajanju in nadaljnjih ukrepih politik, ki vplivajo nanje, zato bi morali mladim in mladinskim organizacijam omogočiti participacijo, s katero bodo lahko pustili svoj pečat. V tem smislu bi se morale v novih politikah odraziti spremembe zaradi digitalne komunikacije, ki vpliva na demokratično in državljansko participacijo. |
|
D. |
Globalna, evropska, nacionalna, regionalna in lokalna razsežnost: pomembno je, da se mladinska politika EU izvaja ob upoštevanju navezovanja na regionalno in lokalno raven ter da so dejavnosti namenjene podpori mladinskim politikam na lokalni ravni, s čimer bo zagotovljen trajnosten učinek mladinske politike EU na mlade. Hkrati pa bi bilo treba upoštevati glasove mladih pri obravnavi globalnih vprašanj. |
|
E. |
Dvojni pristop: Politike, namenjene izboljšanju življenja mladih, ne smejo biti nikoli omejene le na področje mladih. Zato je dvojni pristop, ki je bil dogovorjen v predhodnem okviru sodelovanja 2010–2018, še vedno nepogrešljivo orodje, saj naj bi z njim obravnavali vprašanja, pomembna za mlade – na eni strani z vključevanjem pobud v različna področja politik, na drugi strani pa s konkretnimi pobudami v mladinskem sektorju. |
NADALJE SE STRINJAJO Z NASLEDNJIM:
1. Prizadevanja za uspešno, osredotočeno in združeno sektorsko in medsektorsko izvajanje
Življenja mladih oblikujejo politike, zasidrane v večplastnih področjih politik in na različnih stopnjah izvajanja. Zato je mogoče le z vključevanjem mladinskih vprašanj v različna področja politik zagotoviti, da bodo v predvidenih politikah ali programih upoštevane specifične potrebe mladih ali zanje doseženi posebni učinki. Tudi v prihodnje bi bilo treba slediti medsektorskemu pristopu na ravni EU, saj bo le tako lahko služil kot dober primer. Poleg tega je vključevanje mladinskih vprašanj lahko učinkovito samo, če bodo mladi lahko imeli besedo pri vseh možnih področjih politik, ki jih zadevajo.
Medsektorsko sodelovanje bi bilo treba okrepiti na vseh ravneh odločanja ter pri tem iskati sinergije, medsebojno dopolnjevanje ukrepov in poskrbeti za večjo vključenost mladih.
2. Obravnava osrednjih področij mladinskega sektorja: Angažiranje. Povezovanje. Opolnomočenje.
a. Angažiranje
Zagotavljanje poti mladim za angažiranje v njihovem vsakodnevnem kot tudi demokratičnem življenju je ključnega pomena za delujočo demokracijo in družbo v celoti. Še posebej je pomembno, da je pri tem v ospredje postavljena participacija mladih, saj bo imela vsaka odločitev, sprejeta danes, najdaljši učinek na to generacijo mladih. Poleg tega je starostna skupina mladih manj zastopana v političnih organih ter ima v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami manj možnosti za vplivanje na procese odločanja in sodelovanje v njih. Cilj strategije EU za mlade so družbena, ekonomska, socialna, kulturna in politična participacija, s katero bodo lahko pustili svoj pečat.
Zato mora biti angažiranje mladih eden od temeljev prihodnjega sodelovanja EU na področju mladinske politike. To tudi pomeni, da morajo mladi imeti besedo pri razvoju, izvajanju in evalvaciji politik, ki jih zadevajo, kot so strategija EU za mlade in nacionalne strategije za mlade. Za čim večjo vključevalnost in prilagajanje na obstoječe in prihodnje izzive je ključnega pomena preučiti nove in alternativne oblike participacije –
POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:
|
— |
spodbujajo in promovirajo vključujočo demokratično participacijo vseh mladih v družbi in demokratičnih procesih; |
|
— |
dejavno angažirajo mlade, mladinske organizacije in druge organizatorje mladinskega dela v razvoj, izvajanje in evalvacijo politik, ki vplivajo na življenja mladih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni; |
|
— |
podprejo vzpostavitev in razvoj mladinskih predstavništev na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, saj imajo mladi pravico do participacije in samoorganizacije, ter priznajo reprezentativne strukture mladih in njihovo vključevanje v delo lokalnih, regionalnih, nacionalnih in evropskih organov; |
|
— |
podprejo in razširjajo mladinski dialog EU (6), da bi v procese odločanja na vseh ravneh vključili raznolika mnenja mladih ter z državljansko vzgojo in strategijami učenja spodbujali razvoj državljanskih veščin; |
|
— |
podprejo in ustvarijo priložnosti za „učenje participacije“ ter povečajo zanimanje za participativne ukrepe in pomoč pri pripravi mladih na participacijo; |
|
— |
raziščejo ter spodbujajo uporabo inovativnih in alternativnih oblik demokratične participacije (npr. digitalna orodja demokracije), zagotovijo lažji dostop za večjo participacijo mladih v demokratičnem življenju in na vključujoč način angažirajo mlade, zavedajoč se, da nekateri nimajo dostopa do spleta in digitalnih tehnologij ali niso vešči njihove uporabe. |
b. Povezovanje
Mladi v Evropi so vse bolj povezani. Povezave, odnosi in izmenjava informacij so ključni elementi za solidarnost in prihodnji razvoj Evropske unije. To povezanost najbolje spodbujajo različne oblike mobilnosti.
Zato morajo imeti vsi mladi dostop do priložnosti za izmenjave, sodelovanje ter kulturno in družbeno udejstvovanje v evropskem kontekstu. To jim omogoča, da razvijejo in krepijo osebne, socialne in družbene veščine, razvijajo kritično mišljenje in ustvarjalnost, povečajo zaposljivost in postanejo dejavni evropski državljani. Izmenjave mladih in programi Erasmus+, evropske solidarnostne enote in njuni nasledniki so viri medkulturnega učenja in opolnomočenja še zlasti za mlade, ki imajo manj priložnosti.
Sodelovanje EU na področju mladine bi moralo podpirati te priložnosti za mlade in imeti koristi od programov EU, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota in njuni nasledniki, da bi se pridobilo več znanja o mladih in njihovih hotenjih ter okrepila sodelovanje na področju mladinske politike in graditev skupnosti.
Strategija EU za mlade bi morala spodbujati tudi povezanost mladih v EU in državah kandidatkah, državah vzhodnega partnerstva in zahodnobalkanskih partnericah (7), pa tudi s tretjimi državami, s katerimi ima EU sklenjene pridružitvene sporazume ali sporazume o sodelovanju, če je ustrezno, ob podpori EU iz zadevnih programov financiranja EU.
POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:
|
— |
vsem mladim in mladinskim delavcem omogočijo dostop do možnosti čezmejne mobilnosti, vključno s prostovoljstvom v sektorju civilne družbe, ter v ta namen odpravijo ovire in izvedejo podporne ukrepe s posebnim poudarkom na mladih z manj priložnostmi; |
|
— |
spodbujajo angažiranost mladih za solidarnost, promovirajo sheme podpore ter si prizadevajo za dopolnjevanje in sinergije z instrumenti financiranja EU in nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi shemami; |
|
— |
dejavno angažirajo mlade in mladinske organizacije pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji zadevnih programov financiranja EU; |
|
— |
izmenjujejo najboljše prakse in nadaljujejo delo pri iskanju učinkovitih sistemov potrjevanja in priznavanja veščin in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, vključno s solidarnostnimi in prostovoljnimi dejavnostmi, ter še naprej izvajajo priporočilo Sveta iz leta 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja. |
c. Opolnomočenje
Opolnomočenje mladih pomeni spodbujanje mladih, da prevzamejo življenje v svoje roke. Za to potrebujejo vire, orodja in okolje, ki je mladim pripravljeno ustrezno prisluhniti. Danes se mladi povsod po Evropi spopadajo z različnimi izzivi, kot so težave pri dostopanju do svojih socialnih pravic, družbena izključenost in diskriminacija, ogrožajo pa jih tudi lažne novice in lažna propaganda.
Da bi se odgovorilo na te izzive in tako mladim omogočilo resnično opolnomočenje, je treba skupaj oblikovati politike, ki iščejo rešitve za specifičen položaj mladih v EU in s tem izboljšujejo njihova življenja.
V tem smislu bi vse oblike mladinskega dela lahko imele vlogo katalizatorja za opolnomočenje: mladinsko delo daje mladim enkratne koristi pri vstopanju v odraslost (8), zagotavlja jim varno okolje za povečanje samozavesti in neformalno učenje. Mladi z mladinskim delom pridobijo ključne osebnostne, poklicne in podjetniške kompetence in veščine, kot so timsko delo, voditeljstvo, medkulturne kompetence, vodenje projektov, reševanje težav in kritično mišljenje. V nekaterih primerih je mladinsko delo most do izobraževanja, usposabljanja ali dela in tako preprečuje izključenost.
Da bi te koristi lahko užili, je treba za boljšo zaposljivost v večji meri priznavati neformalno in priložnostno učenje prek mladinskega dela, kar je zlasti koristno za tiste, ki imajo le malo formalnih kvalifikacij. Priznavanje se lahko izboljša z bolj sistematično uporabo orodij za kakovost.
POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:
|
— |
oblikujejo in izvajajo evropsko agendo za mladinsko delo, ki bo zagotavljala kakovost, inovacije in priznavanje mladinskega dela: da bi se sprostil poln potencial, je treba vključiti strokovno znanje mladinskih predstavništev, mladinskih organizacij, mladinskih delavcev in raziskovalcev. Spodbujati bi bilo treba nadaljnje sinergije z delom Sveta Evrope na tem področju; |
|
— |
podprejo razvoj kakovostnega mladinskega dela na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, vključno z razvojem politike na tem področju, usposabljanjem mladinskih delavcev, vzpostavitvijo pravnih okvirov in dodelitvijo zadostnih sredstev; |
|
— |
podprejo dejavnosti mladinskega dela na vseh ravneh, vključno na lokalni, in priznajo, da so mladinske organizacije tiste, ki zagotavljajo razvoj kompetenc in socialno vključevanje prek mladinskega dela in neformalnega učenja, ob spoštovanju nacionalnih, regionalnih in lokalnih dejavnosti na tem področju; |
|
— |
vzpostavijo in nadalje razvijejo, kadar in kjer je to mogoče, enostavno dostopne mladinske kontaktne točke, ki opravljajo številne storitve in/ali zagotavljajo informacije, vključno s finančnim svetovanjem, svetovanjem in podporo v zvezi s poklicno potjo, zdravjem in odnosi ter izobraževalnimi, kulturnimi in zaposlitvenimi priložnostmi. |
SKLADNO S TEM POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI:
3. Sodelujejo na osnovi instrumentov in upravljanja
Za učinkovito izvajanje strategije EU za mlade povsod po EU in v državah članicah so potrebni konkretni instrumenti. Za uresničevanje ciljev strategije EU za mlade bodo na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski in globalni ravni, kakor je primerno, uporabljeni naslednji ukrepi:
|
a. |
Na dokazih temelječe oblikovanje mladinske politike in pridobivanje znanja: Mladinska politika EU bi morala temeljiti na dokazih ter upoštevati resnične potrebe in položaj mladih. Zato so potrebni stalne raziskave, razvoj znanja ter nagovarjanje mladih in mladinskih organizacij. Zbiranje razčlenjenih podatkov o mladih je še posebej pomembno za razumevanje potreb različnih skupin mladih, predvsem tistih z manj priložnosti. Pri oblikovanju politike, temelječe na dokazih, bi se bilo treba opreti na mladinski wiki (Youth Wiki), mreže mladinskih raziskav ter na sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Svet Evrope, OECD in drugi organi, vključno z mladinskimi organizacijami. |
|
b. |
Vzajemno učenje in razširjanje informacij: Vzajemno učenje med državami članicami, Evropsko komisijo in zadevnimi deležniki bi moralo biti orodje za napredovanje mladinske politike tako z vidika osrednjih področij kot medsektorskih področij. Strokovne skupine bodo še naprej pripravljale smernice za politike in praktična orodja ter izmenjevale dobre prakse; ta strategija bo ponudila nova orodja za vzajemno učenje, kot so medsebojni strokovni pregledi in vrstniško svetovanje, forumi na visoki ravni, analize in študije, glede na prednostne naloge strategije EU za mlade na splošno in triletne delovne programe. Z opiranjem na obstoječe mreže se bo izvajal bolj sistematičen pristop h kakovostnemu informiranju mladih, njihovemu nagovarjanju in razširjanju informacij; |
|
c. |
Participativno upravljanje: Da bi se mladim priznalo, da sami najbolje poznajo svoje potrebe, je ključno zagotoviti vključenost mladih in njihovih predstavniških organizacij v različne faze izvajanja strategije EU za mlade. S participacijo se poveča prepoznavnost mladih in njihovih težav, hkrati pa se v očeh mladih poveča prepoznavnost nosilcev odločanja v mladinski politiki. S participacijo naj bi tudi povečali legitimnost in priznavanje mladinskih politik. Da bi se vzpostavila osnova za redni državljanski dialog, deležnikom dala večja vloga pri usklajevanju izvajanja strategije ter ponudile priložnosti za izmenjavo informacij o dejavnostih in rezultatih, bo cilj platforme strategije EU za mlade zagotoviti lažje participativno upravljanje in usklajevanje izvajanja strategije. Komisija naj organizira namenske sestanke, na katerih bi, odvisno od potrebe, povezala predstavnike institucij EU, držav članic, nacionalnih agencij za program Erasmus+ in evropske solidarnostne enote, mladinskih organizacij in drugih zadevnih deležnikov, pa tudi lokalnih in regionalnih oblasti. |
|
d. |
Uporaba programov in sredstev EU: Strategija bo spodbujala uspešno uporabo programov in sredstev EU, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota, evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020, vključno z ukrepi Marie Skłodowske-Curie, Ustvarjalna Evropa in njihovi nasledniki. Države članice naj raziščejo možnosti za sinergijo med viri financiranja na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni. |
|
e. |
Nadzor nad financiranjem EU: Preglednost ukrepanja EU za mlade bi morala vključevati nadzor nad porabo za mlade, po potrebi z uporabo obstoječih mehanizmov. |
|
f. |
Komuniciranje o strategiji EU za mlade: Ker odločanje o mladinski politiki vključuje različne deležnike, je pomembno namen in vsebino strategije EU za mlade predstavljati na celovit način in v mladim prijaznem jeziku. Tako strategija EU za mlade kot tudi evropski cilji mladih lahko osebam, ki tesno sodelujejo pri oblikovanju mladinske politike, in zunanjim akterjem služijo kot smernice za ustvarjanje nove in pozitivne slike o mladinski politiki EU in mladinskem delu v Evropi. |
|
g. |
Planer prihodnjih nacionalnih dejavnosti (9): Planer prihodnjih nacionalnih dejavnosti (FNAP) naj bi državam članicam omogočil prostovoljno izmenjavo njihovih prednostnih nalog v skladu s strategijo EU za mlade. Cilj planerjev je povečati preglednost pri izvajanju mladinskih politik na regionalnih in nacionalnih ravneh ter na ravni EU. S tem bi lahko lažje identificirali primerne partnerje za dejavnosti vzajemnega učenja glede na potrebe posameznih držav članic. V izogib dodatnim upravnim obremenitvam bi morali ti planerji graditi na obstoječih nacinalnih okvirih mladinske politike/nacionalnih strategijah za mlade. |
|
h. |
Mladinski dialog EU (10): Gradeč na dosežkih strukturiranega dialoga z mladimi in mladinskimi organizacijami bo vzpostavljen nov mladinski dialog EU, s potrebnimi orodji, ki naj bi v proces odločanja in izvajanja strategije EU za mlade, pritegnil več nosilcev odločanja in mladih z neslišanimi glasovi in/ali manj priložnostmi ter tako spodbujal njihovo angažiranost in politično participacijo z EU in družbo na splošno. Zagotoviti bi bilo treba tudi lažjo rednejšo izmenjavo med nacionalnimi delovnimi skupinami za mladinski dialog EU in Evropsko komisijo. |
|
i. |
Koordinator EU za mlade: Svet pozdravlja namero za vzpostavitev mesta koordinatorja EU za mlade v Evropski komisiji, ki bo v njenih službah krepil medsektorsko sodelovanje ter prispeval k razvoju znanja in izmenjavi o vprašanjih mladih. Koordinator EU za mlade bi moral tesno sodelovati z različnimi deležniki, da bi zagotovili usklajeno komunikacijo z mladimi. |
|
j. |
Obveščanje in podpora mladih: z ustreznim zagotavljanjem kakovostnih storitev in platform obveščanja mladih na vseh ravneh, vključno z evropskim portalom za mlade, in s podporo vseevropskih organizacij bi lahko spodbujali enak dostop mladih do kakovostnih informacij o njihovih pravicah, priložnostih, mladinskih storitvah in programih EU za mlade. |
|
k. |
Delovni načrt EU za mladino: Strategija EU za mlade bo sledila triletnim delovnim obdobjem, ki zajemajo dva trojčka predsedstev. Prednostne naloge in ukrepi za zadevna delovna obdobja bodo predstavljeni v delovnih načrtih EU za mladino. Svet in Komisija bosta te delovne načrte EU določila skupaj in prvi tak delovni načrt bo zajemal obdobje 2019–2021 (11). Ti načrti bi se morali opreti na vodilna načela in prednostne naloge te strategije ter obravnavati mladinska vprašanja v drugih sestavah Sveta in njihovih pripravljalnih telesih na zadevnih področjih politike. |
|
l. |
Spremljanje, poročanje, ocenjevanje: Za pregled nad napredkom pri usklajevanju politike in spodbujanje tega napredka, bi bilo potrebno spremljanje doseženega napredka. Določiti bi bilo treba dobre prakse in pogoje za njihovo prenosljivost, da bi olajšali medsebojno učenje med državami članicami. Komisija bo vsake tri leta na podlagi informacij, pridobljenih od držav članic in mladinskega wikija, poročala o izvajanju strategije EU za mlade. Mladinski wiki bo še naprej zagotavljal informacije o razvoju nacionalnih mladinskih politik. Mladinske organizacije in drugi zadevni deležniki bodo na ravni EU, tj. prek platforme za strategijo EU, tesno vključeni v proces spremljanja. Pregledna plošča mladinskih kazalnikov EU se lahko uporabi za spremljanje splošnega položaja mladih v državah članicah. Države članice in Evropska komisija naj v prvem letu po sprejetju strategije EU za mlade pregledajo pregledno ploščo kazalnikov. Lahko bi določili kvantitativne in kvalitativne kazalnike in referenčne vrednosti, prilagojene potrebam držav članic in vključenim sektorjem, ki bi služili za primerjavo najboljših praks in spremljanje izvajanja strategije. Od leta 2019 dalje naj se opravlja pregled politike z vidika raziskovalnih projektov, financiranih s sredstvi EU, da se pridobijo relevantne ugotovitve za področje mladinske politike. |
|
m. |
Vmesni pregled: Svet na podlagi evalvacijskega poročila, ki ga Komisija predloži do 31. decembra 2023, opravi vmesni pregled strategije EU za mlade. Pri tem v letu 2024 po potrebi pregleda uresničevanje te resolucije, da bi jo prilagodil morebitnim novim razmeram in potrebam. |
(1) Resolucija Sveta o prenovljenem okviru na področju mladine (2010–2018)
Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru evropskega sodelovanja na področju mladine (27. junij 2002).
(2) Eurofound – polje o NEETs: https://www.eurofound.europa.eu/topic/NEETs
(3) Dok. 9264/18 ADD 2 – SWD(2018) 169 final del 1–7.
(4) Sporočilo Komisije, Vlaganje v mlade v Evropi, (COM(2016)940), Sklepi Sveta o strateških možnostih za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018, maj 2017.
(5) Dok. 9264/18 + ADD 1 do 8 – COM(2018) 269 final.
(6) Več informacij je v Prilogi 1 o mladinskem dialogu EU.
(7) https://ec.europa.eu/neighbourhood-enlargement/policy/eu-and-western-balkans_en
(8) Skupina strokovnjakov o „prispevku mladinskega dela ter neformalnega in priložnostnega učenja k reševanju izzivov, s katerimi se srečujejo mladi, zlasti pri prehodu od izobraževanja k zaposlitvi“. http://ec.europa.eu/assets/eac/youth/library/reports/contribution-youth-work-summary_en.pdf
(9) Več informacij je v Prilogi 2 o planerjih prihodnjih nacionalnih dejavnosti.
(10) Več informacij je v Prilogi 1 o mladinskem dialogu EU.
(11) Več informacij je v Prilogi 4 o delovnem načrtu EU za mladino 2019–2021.
PRILOGA 1
o mladinskem dialogu EU
1. Uvod
„Mladinski dialog EU“ pomeni dialog z mladimi in mladinskimi organizacijami, vključno z oblikovalci politik in nosilci odločanja ter, po potrebi, strokovnjaki, raziskovalci in drugimi ustreznimi akterji civilne družbe. Ta dialog je forum za neprekinjena skupna razmišljanja in posvetovanja o prednostnih nalogah ter izvajanju in spremljanju evropskega sodelovanja na področju mladih (1).
Mladinski dialog EU je nadgradnja procesa strukturiranega dialoga, ki je bil vzpostavljen z resolucijo o prenovljenem okviru na področju mladine (2010–2018) in kakor je bil nadalje razvit skozi leta na podlagi rezultatov stalnega spremljanja in evalviranja (2).
Svet je v resoluciji o prihodnjem razvoju strukturiranega dialoga z mladimi, ki je bila sprejeta maja 2017, države članice in Komisijo pozval, naj „opravijo pregled procesa strukturiranega dialoga in njegovih ciljev za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018 in preučijo inovativne in učinkovite načine spodbujanja smiselnega in konstruktivnega dialoga ter sodelovanja z mladimi iz različnih okolij, mladinskimi organizacijami, raziskovalci s področja mladine in oblikovalci politik, vključno z deležniki iz drugih zadevnih sektorjev“ (3).
2. Cilji mladinskega dialoga EU
Mladinski dialog EU bi moral prispevati k splošnim ciljem strategije EU za mlade in spoštovati njena vodilna načela, kot so predstavljeni v pričujoči resoluciji.
Specifični cilji mladinskega dialoga EU so:
|
a) |
spodbujati participacijo mladih v demokratičnem življenju v Evropi v skladu s členom 165 PDEU; |
|
b) |
spodbujati enako participacijo mladih žensk in moških; |
|
c) |
vključiti raznolika mnenja in zagotoviti, da bodo vsi mladi lahko prispevali k oblikovanju politike; |
|
d) |
vpeljati pozitivne spremembe v mladinsko politiko na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni; |
|
e) |
okrepiti državljanske veščine mladih ter njihov občutek pripadnosti družbi in Evropski uniji. |
3. Izvajanje mladinskega dialoga EU
Če se le da, naj mladinski dialog EU sledi 18-mesečnim delovnim ciklom, ki naj ima vsak po eno tematsko prednostno nalogo, tesno povezano s prednostnimi nalogami strategije EU za mlade in, kjer je ustrezno, z evropskimi cilji mladih.
Vsak cikel bi moral graditi na spoznanjih prejšnjega. Stalno spremljanje je ključno za pregled nad rezultati kakovosti in na splošno učinka celotnega procesa. Med vsemi fazami procesa bi morali vsi sodelujoči partnerji na ustrezni ravni opravljati merjenje kvalitativnega in/ali kvantitativnega učinka.
Upoštevajoč prej navedene cilje bi moral mladinski dialog graditi na pristopih, ki spodbujajo participacijo na različnih ravneh:
|
a) |
obveščanje o možnostih participacije ter o splošni temi, ki se ponujajo od lokalnih ravni do evropske; |
|
b) |
posvetovanje, vključno s spletnimi in drugimi metodami interakcije ter na podlagi raziskovalnih rezultatov, temelječih na dokazih; |
|
c) |
neposredni dialog med nosilci odločanja in mladimi, gradeč na najboljših praksah in metodoloških pristopih, do zdaj razvitih v okviru strukturiranega dialoga, ter na stalnih inovacijah na tem področju; |
|
d) |
stalno partnerstvo pri upravljanju procesa na nacionalni in evropski ravni, vključno, kjer je to primerno, s partnerstvi z zadevnimi sektorji, odvisno od teme cikla. |
4. Upravljanje mladinskega dialoga EU
Pri upravljanju mladinskega dialoga EU bi se morali nadalje opreti na pretekle izkušnje ter si prizadevati za jasnejši in enostavnejši proces.
Da bi podprli izvajanje in upravljanje mladinskega dialoga EU, bi bila lahko koristna raznolika partnerstva na različnih ravneh, denimo z mladinskimi sveti, mladinskimi organizacijami in drugimi mladinskimi deležniki, pa tudi partnerji iz drugih sektorjev.
Države članice pozivamo, naj v vseh fazah izvajanja mladinskega dialoga EU zagotovijo participacijo mladih, zato naj v ta namen vodilno vlogo v nacionalni delovni skupini dodelijo nacionalnim mladinskim svetom.
(1) Dok. 11865/18, Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Erasmus“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013.
(2) Dok. 9264/18 ADD 1, Delovni dokument Komisije o rezultatih odprte metode koordinacije na področju mladine 2010–2018, ki je priložen Sporočilu Komisije: Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade.
(3) Dok. 9632/17, Resolucija Sveta o strukturiranem dialogu in prihodnjem razvoju dialoga z mladimi v okviru politik za evropsko sodelovanje na področju mladine po letu 2018.
PRILOGA 2
o planerju prihodnjih nacionalnih dejavnosti
Da bi na regionalnih in nacionalnih ravneh ter na ravni EU zagotovili večjo preglednost pri izvajanju mladinskih politik, je namen planerjev prihodnjih nacionalnih dejavnosti (FNAP) državam članicam omogočiti prostovoljno izmenjavo svojih prednostnih nalog v skladu s strategijo EU za mlade.
Mladinske politike so ene od najpomembnejših instrumentov za izvajanje strategije EU za mlade. Pogosto so vključene v nacionalne strategije za mlade ali v enakovreden dokument načrtovanja mladinske politike. Vsebina teh nacionalnih strategij za mlade je lahko zelo pomembna za druge države članice, saj jim lahko omogoča vzpostavljanje sinergij in olajša vzajemno učenje, lahko pa tudi pomaga pri identifikaciji in zbiranju različnih interesov in posebnih potreb držav članic pri oblikovanju mladinske politike.
Cilj zbiranja prihodnjih nacionalnih prednostnih nalog na mladinskem področju je:
|
— |
vzpostaviti bazo znanja, ki bi spodbudila morebitne dvo- ali večstranske projekte in dejavnosti na področju oblikovanja mladinske politike; |
|
— |
državam članicam omogočiti strateško sodelovanje z drugimi državami članicami glede na nacionalne potrebe in prihodnje strategije; |
|
— |
identificirati področja vzajemnega učenja med državami članicami; |
|
— |
nacionalnim in regionalnim dejavnostim dati vlogo na evropski ravni. |
Države članice bi v svojih FNAP lahko:
|
— |
navedle odgovorne akterje; |
|
— |
opisale, kako so evropske prednostne naloge prenesle v nacionalni kontekst in kako so jih povezale s konkretnimi ukrepi; |
|
— |
predstavile, kako se ukrepi iz načrtov navezujejo na nacionalne programe financiranja in programe financiranja na ravni EU, kot so Erasmus+, evropska solidarnostna enota in jamstvo za mlade ter njihovi nasledniki v večletnem finančnem načrtu za obdobje 2021–2027. |
Pri pripravi FNAP naj se, če se le da, upošteva načelo participacije mladih pri oblikovanju politik. FNAP bi lahko spodbujali tudi udeležbo nacionalnih agencij v programu Erasmus+ in evropski solidarnostni enoti, pa tudi sodelovanje z različnimi medsektorskimi akterji.
FNAP bi morali biti javno dostopni, da se čim bolj izkoristi potencial vzajemnega učenja in sinergij.
PRILOGA 3
o evropskih ciljih mladih
Evropski cilji mladih (1) so rezultat 6. kroga strukturnega dialoga z mladimi, nosilci odločanja, raziskovalci in drugimi deležniki, ki je potekal pod naslovom „Mladi v Evropi: kako naprej?“. Namen tega kroga je bil zbrati mnenja mladih in z njimi prispevati k oblikovanju strategije EU za mlade 2019–2027.
Evropski cilji mladih so vizija za Evropo, ki mladim omogoča uresničitev njihovega celotnega potenciala. V njih so identificirana medsektorska področja, ki vplivajo na življenja mladih, in predstavljeni izzivi, potrebni obravnave.
Šesti strukturni dialog se je v prvi fazi osredotočil na iskanje povsem novih idej in skupnega dogovora glede teme tega kroga. Mladi so skupaj z nosilci odločanja identificirali relevantne teme za oblikovanje mladinske politike, ki so sodelujočim raziskovalcem služile kot podlaga za načrtovanje vseevropskega posvetovanja, med katerim so mladi iz vse Evrope in različnih ozadij sodelovali v fokusnih skupinah, raziskavah in drugih metodah. Gradeč na rezultatih tega posvetovanja so delegati mladih in nosilci odločanja skupaj oblikovali 11 evropskih ciljev mladih, ki so predstavljeni v nadaljevanju in so jih ministri v Svetu široko podprli na razpravi o mladinski politiki EU. Zadnja faza 6. kroga strukturnega dialoga je bila osredotočena na načrtovanje konkretnih ukrepov in iskanje načinov za izvajanje evropskih ciljev mladih.
Države članice in Evropska komisija naj, upoštevajoč svoje pristojnosti, med drugim črpajo iz evropskih ciljev mladih in to vizijo vključujejo v vse pripadajoče politike in agende, kjer je to primerno.
Upoštevajoč načelo subsidiarnosti bi bilo treba evropske cilje mladih razlagati v skladu z nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in nacionalnimi okoliščinami. Evropski cilji mladih niso pravno zavezujoči cilji.
|
|
#1 POVEZATI EU Z MLADIMI Ozadje: Vedno več mladih izgublja zaupanje v EU, ima težave pri razumevanju njenih načel, vrednot in njenega delovanja. Demokratični primanjkljaji v procesih EU so tudi eden od razlogov povečanja evroskepticizma med mladimi. |
Cilj: Spodbujati občutek pripadnosti evropskemu projektu med mladimi in graditi most med EU in mladimi, da bi ponovno pridobili zaupanje in povečali participacijo.
Podcilji
|
— |
Zagotoviti relevantno sodelovanje mladih in dialog v vseh fazah sprejemanja odločitev v EU ter v ta namen izboljšati obstoječe in ustvariti nove participativne mehanizme. |
|
— |
Zagotoviti enak dostop do kakovostnih nepristranskih in mladim prijaznih informacij o tem, kako deluje EU, katere priložnosti ponuja in kako se vključiti v njene aktivnosti. |
|
— |
Uvesti in razširiti izobraževanje o Evropi in EU v formalnih in neformalnih okoljih. |
|
— |
Zagotoviti pravično zastopanost vseh držav članic v političnih in upravnih organih EU v skladu z načelom državljanske enakosti. |
|
— |
Povečati proračun in učinek programov za mlade v EU. |
|
— |
Zgraditi zaupanje mladih v projekt EU z obravnavo demokratičnega primanjkljaja ter pomanjkljive preglednosti in prepoznavnosti. |
|
— |
Institucionalizirati evalvacijo politik EU v smislu prijaznosti do mladih ter vpliva in učinka nanje. |
|
|
#2 ENAKOST VSEH SPOLOV (2) Ozadje: Diskriminacija na podlagi spola še vedno prizadene veliko mladih, zlasti mladih žensk. Zagotoviti je treba enake možnosti in dostop do pravic za mlade vseh spolov, vključno z mladimi, ki se ne opredeljujejo kot zgolj moški ali ženske, in z mladimi LGBTQI+ (3). |
Cilj: Zagotoviti enakost vseh spolov in spolno občutljive pristope na vseh področjih življenja mladih.
Podcilji
|
— |
Obravnavati diskriminacijo in zagotoviti enake pravice za vse spole v kulturnem, političnem in družbenoekonomskem življenju. |
|
— |
Doseči vsesplošno zavedanje o neenakosti in diskriminaciji na podlagi spola, zlasti v medijih. |
|
— |
Odpraviti nasilje na podlagi spola z učinkovitim obravnavanjem in preprečevanjem vseh oblik nasilja. |
|
— |
Odpraviti stereotipne vloge spolov in sprejeti različne spolne identitete v izobraževalnih sistemih in družinskem življenju, na delovnih mestih in drugih področjih življenja. |
|
— |
Odpraviti strukturno diskriminacijo na podlagi spola na trgu dela in zagotoviti enake pravice, priložnosti in dostop. |
|
— |
Zagotoviti enako plačilo za enako delo in enakovredno razdelitev delovnih odgovornosti. |
|
— |
Zagotoviti enak dostop do formalnega in neformalnega izobraževanja ter da oblikovanje izobraževalnih sistemov sledi pristopom, ki so dovzetni za raznolikost spolov. |
|
|
#3 VKLUČUJOČE DRUŽBE Ozadje: Tretjina mladih v Evropi je izpostavljena revščini in socialni izključenosti. Mnogi nimajo dostopa do svojih socialnih pravic. Mnogi se še naprej soočajo z večplastno diskriminacijo in zločini, storjenimi iz sovraštva. Nedavni pojavi migracij so prinesli številne izzive z vidika družbe in vključenosti. Zato je ključno, da si prizadevamo za udejanjanje pravic vseh mladih v Evropi, vključno z najbolj marginaliziranimi in izključenimi. |
Cilj: Omogočiti in zagotoviti vključitev vseh mladih v družbo.
Podcilji
|
— |
Zagotoviti pravno zaščito in uveljaviti mednarodne pravne instrumente za boj proti vsem vrstam diskriminacije in sovražnega govora ob priznanju, da so mladi izpostavljeni več oblikam diskriminacije. |
|
— |
Okrepiti informiranje izključenih mladih z namenom, da se bodo zavedali prostorov, priložnosti in izkušenj, ki so jim na voljo. |
|
— |
Zagotoviti, da imajo vsi izključeni mladi enak dostop do formalnega in neformalnega učnega okolja, ob obravnavanju vseh razsežnosti vključenosti. |
|
— |
Okrepiti zmogljivosti vzgojiteljev za delo z izključenimi mladimi. |
|
— |
Zagotoviti več prostorov, priložnosti, virov in programov za spodbujanje dialoga in socialne kohezije ter za boj proti diskriminaciji in segregaciji. |
|
— |
Okrepiti socialno podporo z uresničevanjem pravice do minimalnega dohodka, pravičnih delovnih pogojev, splošnega dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva in zagotovitve posebnih ukrepov za marginalizirane mlade. |
|
— |
Zagotoviti, da marginalizirani mladi sodelujejo v vseh procesih odločanja in so tudi ključni akterji, zlasti v procesih, ki zadevajo njihove lastne pravice, interese in blaginjo. |
|
|
#4 INFORMACIJE IN KONSTRUKTIVNI DIALOG Ozadje: Mladi imajo težave pri preverjanju točnosti in zanesljivosti informacij. Morajo biti bolj ustrezno opremljeni za navigacijo v medijskem prostoru in za sodelovanje v konstruktivnem dialogu. |
Cilj: Zagotoviti, da imajo mladi boljši dostop do zanesljivih informacij, ter podpirati njihovo sposobnost kritičnega vrednotenja informacij ter njihovo vključevanje v konstruktivni dialog.
Podcilji
|
— |
Opolnomočiti mlade, da bodo kritični in odgovorni uporabniki in ustvarjalci informacij. |
|
— |
Zagotoviti, da bodo mladi sposobni prepoznati in poročati o vztrajno zavajajočih novicah ter preverjati točnost uporabljenih virov novic. |
|
— |
Zagotoviti, da bodo mladi sposobni prepoznati in prijaviti sovražni govor in diskriminacijo na spletu in v drugih okoljih. |
|
— |
Zagotoviti, da so mladi sposobni komuniciranja v spoštljivem, strpnem in nenasilnem tonu na spletu in v drugih okoljih. |
|
— |
Zagotoviti enostaven dostop do razumljivih in mladim prijaznih informacij, ki sledijo etičnim kodeksom in standardom kakovosti. |
|
— |
Zagotoviti, da bodo starši in skrbniki ter vsi tisti, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem mladih, medijsko in digitalno pismeni ter bodo zanesljivi viri informacij za mlade. |
|
|
#5 MENTALNO ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Ozadje: Znatno in naraščajoče število mladih po Evropi izraža zaskrbljenost zaradi razširjenosti težav med svojimi vrstniki na področju duševnega zdravja, kot so stres, tesnoba, depresija in druge duševne bolezni. Mladi se danes soočajo z ogromnimi družbenimi pritiski in izražajo potrebo po boljši oskrbi pa področju duševnega zdravja mladih. |
Cilj: Doseči boljše duševno zdravje in odpraviti stigmatizacijo težav z duševnim zdravjem ter tako spodbujati socialno vključenost vseh mladih.
Podcilji
|
— |
Spodbujati razvoj samozavedanja in manj tekmovalne naravnanosti z zavzemanjem za prepoznavanje veščin in prednosti vsakega posameznika. |
|
— |
Zaščititi pravice do dela in izobraževanja za ljudi s težavami v duševnem zdravju tako med boleznijo kot po njej, da bodo imeli možnost slediti svojim življenjskim ciljem. |
|
— |
Razviti vključujoč medsektorski pristop k zagotavljanju duševnega zdravja za vse, zlasti za marginalizirane skupine. |
|
— |
Opolnomočiti vse nosilce poklicev, ki delajo z mladimi, ter družino in prijatelje s kakovostnim usposabljanjem za prvo pomoč v duševnem zdravju. |
|
— |
Zagotoviti vključujoče, spoštljivo in dobro financirano zdravljenje z vključitvijo visokokakovostne oskrbe na področju duševnega zdravja v vse zdravstvene ustanove. |
|
— |
Osredotočiti se na preventivne ukrepe, ki mladim omogočajo znanje in veščine, potrebne za boljše duševno zdravje. |
|
— |
Boriti se proti stigmatizaciji v duševnem zdravju z razvojem programov ozaveščanja. |
|
|
#6 KORAK NAPREJ ZA PODEŽELSKO MLADINO Ozadje: Kljub zavezanosti EU k razvoju podeželja in glede na dejstvo, da je v letu 2015 skoraj ena tretjina prebivalcev EU živela na podeželju, so razlike med življenjem v mestih in na podeželju še vedno izrazite (4) . Zato je pomembno zagotoviti enakost mladih v mestnih in podeželskih okoljih. |
Cilj: Ustvariti razmere, ki bodo mladim omogočale uresničitev svojega potenciala na podeželju.
Podcilji
|
— |
Zagotoviti ustrezno infrastrukturo na podeželju, da se mladim omogočijo pravične javne storitve, informacijska vključenost in stanovanjske možnosti. |
|
— |
Zagotoviti, da se na podeželju ustvarjajo trajnostna in visokokakovostna delovna mesta, dostopna mladim. |
|
— |
Zagotoviti decentralizacijo različnih dejavnosti mladih, za mlade in z njimi, da se podpre njihovo vključevanje in omogočijo koristi lokalnim skupnostim. |
|
— |
Zagotoviti, da mladi na podeželju aktivno sodelujejo v procesih odločanja. |
|
— |
Zagotoviti enak dostop do visokokakovostnega izobraževanja za mlade na podeželju. |
|
— |
Ustvariti pozitivno podobo podeželskih območij. |
|
— |
Zagotoviti zaščito podeželskih tradicij. |
|
|
#7 KAKOVOSTNA ZAPOSLITEV ZA VSE Ozadje: Mladi so podvrženi visoki brezposelnosti, negotovim in izkoriščevalskim delovnim pogojem ter diskriminaciji na trgu dela in na delovnem mestu. Pomanjkanje informacij in ustreznih veščin mladim preprečuje, da bi se popolnoma vključili na trg dela. Zato so potrebni ukrepi za zagotovitev kakovostne zaposlitve za vse. |
Cilj: Zagotoviti dostopen trg dela z možnostmi, ki vodijo do kakovostnih delovnih mest za vse mlade.
Podcilji
|
— |
Ustvariti kakovostna delovna mesta, ki zagotavljajo poštene delovne pogoje, delovne pravice in pravico do minimalnega dohodka za vse mlade. |
|
— |
Zagotoviti socialno zaščito in zdravstveno varstvo za vse mlade delavce. |
|
— |
Zagotoviti pošteno obravnavo in enake možnosti za vse mlade, da bi odpravili diskriminacijo na trgu dela. |
|
— |
Zagotoviti enake možnosti za vse mlade, da razvijejo potrebne veščine in pridobijo praktične izkušnje, da se jim tako olajša prehod iz izobraževanja na trg dela. |
|
— |
Zagotoviti priznavanje in potrjevanje kompetenc, pridobljenih s pripravništvom, vajeništvom in drugimi oblikami učenja ob delu, kot tudi s prostovoljstvom in neformalnim izobraževanjem. |
|
— |
Zagotoviti vključenost mladih in mladinskih organizacij kot enakovrednih partnerjev pri razvoju, izvajanju, spremljanju in vrednotenju politik zaposlovanja na vseh ravneh. |
|
— |
Zagotoviti enak dostop do kakovostnih informacij in ustrezne podporne mehanizme za pripravo mladih na spreminjajoč se trg dela in prihodnost dela. |
|
|
#8 KAKOVOSTNO UČENJE Ozadje: Izobraževanje ostaja ključ do aktivnega državljanstva, vključujoče družbe in zaposljivosti. Zato moramo razširiti našo vizijo izobraževanja za 21. stoletje, z večjim poudarkom na prenosljivih znanjih, učenju, osredotočenem na učenca, in neformalnem izobraževanju, da bi dosegli resnično enak in univerzalen dostop do kakovostnega učenja. |
Cilj: Povezati in izboljšati različne načine učenja, da se mlade pripravi na soočanje z izzivi stalno spreminjajočega se življenja v 21. stoletju.
Podcilji
|
— |
Zagotoviti univerzalen in enak dostop do kakovostnega izobraževanja in vseživljenjskega učenja. |
|
— |
Vsem mladim zagotoviti dostop do ustrezno financiranega neformalnega izobraževanja na vseh ravneh, ki naj bo tudi formalno priznano in potrjeno. |
|
— |
Spodbujati odprtost mladih in podpirati razvoj medosebnih in medkulturnih veščin. |
|
— |
Ustvariti in izvajati bolj osebne, vključevalne in sodelovalne metode na vsakem koraku izobraževalnega procesa, ki bodo osredotočene na učenca. |
|
— |
Zagotoviti, da bo izobraževanje vsem mladim dalo praktično znanje za vsakdanje življenje, kot so upravljanje lastnih financ in zdravstvena vzgoja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem. |
|
— |
Vključiti v formalno in neformalno izobraževanje metode, ki učencu omogočajo razvoj osebnih kompetenc, vključno z analitičnim razmišljanjem, ustvarjalnostjo in učenjem. |
|
— |
Zagotoviti mladim dostop do državljanske vzgoje, da pridobijo dobro znanje o političnih sistemih, demokraciji in človekovih pravicah, tudi prek konkretnih izkušenj v skupnosti, da bi se spodbujala civilna participacija. |
|
|
#9 PROSTOR IN PARTICIPACIJA ZA VSE Ozadje: Vključevanje mladih je ključnega pomena za demokracijo, vendar so ti kljub temu premalo zastopani v procesih odločanja, ki zadevajo njih same. V okviru svojih skupnosti zato potrebujejo dostop do prostorov, namenjenih podpori njihovemu osebnemu, kulturnemu in političnemu razvoju. |
Cilj: Okrepiti demokratično participacijo in avtonomijo mladih ter zagotoviti namenske prostore za mlade na vseh področjih družbe.
Podcilji
|
— |
Zagotoviti, da lahko mladi ustrezno vplivajo na vsa področja družbe in vse faze odločanja, od načrtovanja do implementacije, spremljanja in vrednotenja prek mladim prijaznih in dostopnih mehanizmov in struktur, ki zagotavljajo odziv politik na potrebe mladih. |
|
— |
Zagotoviti enak dostop do vsakodnevnega odločanja za vse mlade iz različnih okolij. |
|
— |
Povečati participacijo mladih v volilnem procesu kot tudi v izvoljenih organih in drugih organih odločanja na vseh ravneh družbe ter s tem enakopravno zastopanost mladih v teh forumih. |
|
— |
Zagotoviti fizične prostore in infrastrukturo v obliki mladinskih prostorov, ki jih upravljajo mladi in so opredeljeni kot avtonomni, odprti, varni in vsem dostopni prostori, ki nudijo strokovno podporo razvoju in zagotavljajo priložnosti za participacijo mladih. |
|
— |
Zagotoviti, da bodo vsem mladim dostopni varni virtualni prostori za mlade, ki bodo zagotavljali tako dostop do informacij in storitev kot tudi priložnosti za participacijo. |
|
— |
Zagotoviti trajnostno financiranje, usklajeno priznavanje in razvoj kakovostnega mladinskega dela z namenom krepitve mladinskih organizacij in njihove vloge pri vključevanju, participaciji in neformalnemu izobraževanju. |
|
— |
Zagotoviti mladim prijazne, relevantne in izčrpne informacije, ki jih pripravijo mladi sami ali pri njihovi pripravi sodelujejo, da bi omogočili participacijo mladih. |
|
|
#10 TRAJNOSTNA ZELENA EVROPA Ozadje: Danes potrošimo več, kot to naše okolje lahko prenese. Družba mora ukrepati proti podnebnim spremembam in vse večji ogroženosti okolja. Toda naša družba ne more rešiti problema, ki ga ni pripravljena priznati. Zato moramo vsi, vključno z mladimi, začeti prevzemati odgovornost za svoja dejanja in za vpliv na življenje prihodnjih generacij. Začeti delovati na trajnosten način ni izbira, ampak dolžnost. |
Cilj: Ustvariti družbo, v kateri so vsi mladi okoljsko aktivni, izobraženi in sposobni ustvarjati spremembe v svojem vsakdanjem življenju.
Podcilji
|
— |
Zagotoviti, da vsi, vključno z mladimi, poznajo vpliv svojih dejanj na okolje. |
|
— |
Opolnomočiti celotno družbo, zlasti mlade, da delujejo kot dejavniki sprememb za okoljski in trajnostni razvoj. |
|
— |
Upoštevati vpliv vsake politike in življenjske odločitve na okolje, hkrati pa zagotoviti, da so mladi vključeni v oblikovanje politik trajnostnega razvoja na vseh ravneh. |
|
— |
Povečati mednarodno sodelovanje za odpravo okolju škodljive proizvodnje in potrošnje. |
|
— |
Podpirati in okrepiti priložnosti za mlade za prostovoljno sodelovanje v okoljskem sektorju. |
|
— |
Zagotoviti, da imajo vsi, zlasti mladi, dostop do okolju prijazne infrastrukture za bolj trajnosten način življenja. |
|
— |
Razširiti raziskave in inovacije na področju okolju prijaznih rešitev in tehnologije. |
|
|
#11 MLADINSKE ORGANIZACIJE IN EVROPSKI PROGRAMI Ozadje: Mladinske organizacije in evropski mladinski programi vključujejo milijone mladih ter podpirajo njihovo aktivno državljanstvo in razvoj življenjskih veščin. Vendar pa so mladinske organizacije in evropski mladinski programi še vedno premalo financirani, prepoznavni in dostopni. |
Cilj: Zagotoviti vsem mladim enak dostop do mladinskih organizacij in evropskih mladinskih programov in s tem graditi družbo, ki temelji na evropskih vrednotah in identiteti.
Podcilji
|
— |
Zagotoviti prepoznavnost in kakovostne informacije o mladinskih organizacijah in evropskih mladinskih programih za vse mlade. |
|
— |
Zagotoviti zadostna sredstva iz programov EU za mladinske organizacije za razvoj projektov in dostop do strukturne podpore, da se podpre izvajanje nalog in delo teh organizacij. |
|
— |
Zagotoviti, da bodo mladinske organizacije in evropski mladinski programi bolje povezani s sistemi izobraževanja in priznani kot akterji, ki spodbujajo življenjske veščine in aktivno državljanstvo. |
|
— |
Povečati dostopnost evropskih mladinskih programov, zagotoviti prijazen prijavni proces za mlade ter zagotoviti podporo in kakovostne informacije za vse udeležence in nosilce prijav. |
|
— |
Nagovarjati in podpirati marginalizirane mlade, da bodo dejavni v mladinskih organizacijah, mladinskih skupinah in mladinskih programih EU. |
|
— |
Zagotoviti več sredstev ter večjo raznolikost nepovratnih sredstev in pobud, ki so na voljo mladinskim organizacijam in skupinam mladih. |
|
— |
Zagotoviti participacijo mladih v procesih upravljanja evropskih mladinskih programov. |
(1) www.youthgoals.eu
Ikone za cilje mladih je grafično oblikovala Mireille van Bremen in jih je mogoče prenesti skupaj s priročnikom za grafično oblikovanje.
(2) Ustrezno upoštevajoč subsidiarnost, je treba pojem „vsi spoli“ razlagati v skladu z nacionalno zakonodajo, zakonodajo Unije in nacionalnimi okoliščinami.
(3) Kratica „LGBTQI+“ (lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, queer/questioning in interspolne osebe) zajema neheteroseksualne in/ali nebinarne identitete, znak + pa kaže na to, da je seznam neizčrpen.
(4) https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Statistics_on_rural_areas_in_the_EU
PRILOGA 4
o delovnem načrtu za strategijo EU za mlade 2019-2021
|
Datum |
Delovna metoda/instrument |
Okvirni cilj in rezultati |
Pripadajoči cilji mladih |
Predlagal(a) |
||||||
|
Splošni rezultati |
||||||||||
|
Enkrat na leto |
Platforma strategije EU za mlade |
Vsaj enkrat letno (vmes sestanki deležnikov). Poročilo platforme se razpošlje širši javnosti. |
|
Komisija |
||||||
|
Trojček predsedstev RO, FI, HR |
||||||||||
|
Splošna tema: „ustvarjanje priložnosti za mlade“ |
||||||||||
|
Sredi leta 2019 |
Strokovna skupina za kazalnike |
Kazalniki politik za spremljanje napredka pri izvajanju strategije za mlade |
|
Komisija |
||||||
|
2019 |
Strokovna skupina za čezmejno solidarnost |
Priporočila politik kot prispevek k pregledu Priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji |
|
DE, (Komisija) |
||||||
|
2019 (prva polovica) |
Sklepi Sveta o večjemu prilagajanju mladih izzivom prihodnosti dela |
|
|
RO |
||||||
|
2019 (prva polovica) |
Konferenca/seminar o enakopravnem dostopu mladih do kakovostnih zaposlitev |
Priporočila politik glede ustvarjanja pogojev za lažji dostop do trga dela, sestavljena v sodelovanju z mladimi |
|
RO |
||||||
|
2019 (prva polovica) |
Pilotni program Mladinska delegacija EU (EU Youth Delegate) |
Pilotni program, ki omogoča predstavnikom mladih iz predsedujoče države članice sodelovanje pri izvajanju in/ali spodbujanju dejavnosti predsedstva na področju mladih tako na ravni EU kot nacionalni ravni. |
|
RO |
||||||
|
2019 (druga polovica) |
Sklepi Sveta o izobraževanju in usposabljanju mladinskih delavcev |
Sprejetje v Svetu Spodbujanje kakovosti mladinskega dela z izobraževanjem in usposabljanjem mladinskih delavcev |
|
FI |
||||||
|
2019 (druga polovica) |
Sklepi Sveta o digitalnem mladinskem delu |
Sprejetje v Svetu Promocija skupnega dogovora o digitalnem delu mladih in strateškega razvoja tega dela |
|
FI |
||||||
|
2020 |
Oblikovanje spletnega tečaja o mladinskem delu |
Spletni tečaj o mladinskem delu Nadaljnje razširjanje priročnika Izboljšanje mladinskega dela: vaš vodnik za razvoj kakovosti (2017) Nadaljnje razširjanje poročila strokovne skupine o razvijanju digitalnega mladinskega dela (2018) |
|
Komisija |
||||||
|
2020 |
Dejavnosti vzajemnega učenja o medsektorskih pristopih k mladinskem delu |
Zbirka primerov dobre prakse |
|
Komisija |
||||||
|
2020 |
Študija, da se predlaga zbirka orodij o mladinskih politikah na lokalnih ravneh |
Oblikovanje zbirke praktičnih orodij za oblikovalce politik na regionalni in lokalni ravni za obravnavo potreb mladih, s posebnim poudarkom na medsektorskemu partnerstvu |
|
Komisija |
||||||
|
2020 |
Strokovna skupina za pristop do mladinskih politik, temelječ na pravicah. |
Priporočila politik glede promocije pristopa do mladih, temelječega na pravicah |
|
PT |
||||||
|
2020 |
Dejavnost vzajemnega učenja Možen skupni projekt z Odborom regij. Upravljanje na več ravneh in participacija |
Krepitev upravljanja na več ravneh pri promociji participacije mladih v političnih in drugih odločevalskih procesih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni |
|
PT |
||||||
|
2020 (1 polovica) |
(morda) Sklepi Sveta o mladinskem delu na podeželju in spodbujanju medgeneracijske solidarnosti |
|
|
HR |
||||||
|
2020 (1 polovica) |
(morda) Sklepi Sveta o spodbujanju mladinskega dela z boljšim ozaveščanjem o mladinskem sektorju z informiranjem in krepitvijo virov |
|
|
HR |
||||||
|
2020 (1 polovica) |
(morda) Tema za srečanje GD Promocija socialnega podjetništva med mladimi |
|
|
HR |
||||||
|
Trojček predsedstev DE, PT, SI |
||||||||||
|
2020 (druga polovica) |
Posodobitev priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji iz leta 2008 |
Sprejetje v Svetu Krepitev potenciala evropskih programov za mlade pri nagovarjanju mladih in prispevanju h graditvi skupnosti. |
|
DE, (Komisija) |
||||||
|
2020 (druga polovica) |
Resolucija Sveta „Agenda o mladinskem delu“ (izraz usklajen s končno različico strategije EU za mlade) |
Sprejetje v Svetu Povzetek/združevanje/konsolidacija ukrepov in resolucij na področju mladinskega dela v Evropi in identifikacija sinergij v sodelovanju s Svetom Evrope |
|
DE |
||||||
|
December 2020 |
Tretja evropska konvencija o mladinskem delu |
Začetek izvajanja Evropske agende o mladinskem delu in Priporočila Sveta Evrope o mladinskem delu |
|
DE |
||||||
|
2020 (druga polovica) |
Sklepi Sveta o mladih in demokraciji |
Sprejetje v Svetu |
|
DE |
||||||
|
2020 (druga polovica) |
(morda) Skupno srečanje GD in vodij nacionalnih agencij za Erasmus+ Mladi v akciji/evropska solidarnostna enota |
Razprava o prispevku novih programov EU za mlade z začetkom v letu 2021 k uresničevanju političnih ciljev mladinske politike EU. |
|
DE |
||||||
|
2020 ali 2021 |
(morda) Vaja vzajemnega učenja o digitalnem mladinskem delu |
|
|
FI |
||||||
|
2020–2021 |
Dejavnosti vzajemnega učenja o nacionalnih solidarnostnih dejavnostih |
Dejavnosti vzajemnega učenja o dejavnostih izmenjave dobre prakse |
|
Komisija |
||||||
|
Maj 2021 |
Mednarodni seminar |
Neformalno in formalno izobraževanje kot orodje za delo z mladimi pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. (morda) Sklepi predsedstva |
|
PT |
||||||
|
2021 (prva polovica) |
(morda) Sklepi Sveta o zagotavljanju pristopa do mladinskih politik, temelječega na pravicah |
Sprejetje v Svetu (upoštevajoč Sklepe Sveta o spodbujanju dostopa mladih do pravic zaradi krepitve njihove samostojnosti in udejstvovanja v civilni družbi z dne 12. decembra 2014). |
|
PT |
||||||
|
2021 (prva polovica) |
(morda) Sklepi Sveta o krepitvi upravljanja na več ravneh pri promociji participacije mladih v političnih in drugih odločevalskih procesih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni |
Sprejetje v Svetu Ob 10. obletnici Resolucije Sveta o spodbujanju novih in učinkovitih oblik participacije vseh mladih v demokratičnem življenju v Evropi |
|
PT |
||||||
|
2021 |
Dejavnosti vzajemnega učenja o inovativnih načinih financiranja mladinskega dela |
Zbirka primerov dobre prakse |
|
Komisija |
||||||
|
2021 (druga polovica) |
Skupno poročilo Sveta in Komisije o izvajanju strategije EU za mlade |
Poročilo o napredku v obdobju 2019–2021 pri izvajanju strategije za mlade, vključno s triletnim delovnim programom |
|
SI, (Komisija) |
||||||
|
2021 (druga polovica) |
Delovni program 2022–2024 |
|
|
SI |
||||||
|
2021 (druga polovica) |
Mladinski dialog EU, sklepi Sveta |
|
|
SI |
||||||