28.4.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 109/1

---

Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status in začetek veljavnosti tega pravilnika je treba preveriti v najnovejši različici dokumenta UN/ECE TRANS/WP.29/343, ki je na voljo na:

http://www.unece.org/trans/main/wp29/wp29wgs/wp29gen/wp29fdocstts.html

Pravilnik št. 14 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) – Enotni predpisi o homologaciji vozil glede na pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilne sisteme ISOFIX in pritrdišča za zgornje privezi ISOFIX

Vključuje vsa veljavna besedila do:

Dodatka 1 k spremembam 07 – začetek veljavnosti: 19. avgust 2010

VSEBINA

PRAVILNIK

1.	Področje uporabe

2.	Opredelitev pojmov

3.	Vloga za podelitev homologacije

4.	Homologacija

5.	Specifikacije

6.

Preskusi

7.	Pregled med statičnimi preskusi pritrdišč varnostnih pasov in po njih

8.	Spremembe in razširitev homologacije tipa vozila

9.	Skladnost proizvodnje

10.	Kazni za neskladnost proizvodnje

11.	Navodila za uporabo

12.	Popolno prenehanje proizvodnje

13.	Imena in naslovi tehničnih služb, ki izvajajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov

14.	Prehodne določbe

PRILOGE

Priloga 1 –

Sporočilo o podeljeni, razširjeni, zavrnjeni ali preklicani homologaciji ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila glede na pritrdišča varnostnih pasov in pritrdilne sisteme ISOFIX ter morebitna pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX v skladu s Pravilnikom št. 14.

Priloga 2 –

Namestitev homologacijske oznake

Priloga 3 –

Namestitev efektivnih pritrdišč varnostnih pasov

Priloga 4 –

Postopek za določanje točke „H“ in dejanskega naklona trupa za položaje sedenja v motornih vozilih

Dodatek 1 –

Opis tridimenzionalne naprave za točko „H“

Dodatek 2 –

Tridimenzionalni referenčni sistem

Dodatek 3 –

Referenčni podatki o sedežih

Priloga 5 –

Potezna naprava

Priloga 6 –

Najmanjše število točk pritrdišč in položaj spodnjih pritrdišč

Dodatek –

Položaj spodnjih pritrdišč – samo zahteve glede kotov

Priloga 7 –

Dinamični preskus kot alternativa statičnemu preskusu trdnosti pritrdišč varnostnih pasov

Priloga 8 –

Specifikacije preskusne lutke

Priloga 9 –

Pritrdilni sistemi ISOFIX in pritrdišča za zgornje privezi ISOFIX

1.   PODROČJE UPORABE

Ta pravilnik se uporablja za:

(a)	vozila kategorij M in N (1) v zvezi s pritrdišči varnostnih pasov za odrasle potnike na sedežih, obrnjenih v smeri vožnje ali v nasprotni smeri;

(b)	vozila kategorije M1 v zvezi s pritrdilnimi sistemi ISOFIX in pritrdišči za zgornji privezi ISOFIX, namenjenimi za sisteme za zadrževanje otrok. Druge kategorije vozil, opremljene s pritrdišči ISOFIX, morajo prav tako izpolnjevati določbe tega pravilnika.

2.   OPREDELITEV POJMOV

Za namene tega pravilnika:

2.1	„homologacija vozila“ pomeni homologacijo tipa vozila, opremljenega s pritrdišči danih tipov varnostnih pasov;

2.2

„tip vozila“ pomeni kategorijo motornih vozil, ki se ne razlikujejo v tako bistvenih vidikih, kot so mere, oblika in materiali sestavnih delov konstrukcije vozila ali sedeža, na katero so nameščena pritrdišča varnostnih pasov in pritrdilni sistemi ISOFIX in morebitna pritrdišča za zgornje privezi ISOFIX, ter, če je trdnost pritrdišč preskušena v skladu z dinamičnim preskusom, značilnosti katerega koli sestavnega dela sistema za zadrževanje potnikov, zlasti funkcija omejevalnika obremenitve, ki vpliva na sile, ki delujejo na pritrdišča varnostnih pasov;

2.3	„pritrdišča varnostnih pasov“ pomenijo dele konstrukcije vozila ali sedeža ali druge dele vozila, na katere se pritrdijo varnostni pasovi;

2.4

„efektivno pritrdišče varnostnega pasu“ pomeni točko, ki se po dogovoru v skladu z odstavkom 5.4 uporablja za določanje kota posameznega dela varnostnega pasu glede na uporabnika, tj. točko, na kateri bi moral biti varnostni pas pritrjen, da bi bil v položaju, ki je predviden za njegovo uporabo. Efektivno pritrdišče lahko sovpada ali pa ne s točko pritrditve, odvisno od oblike opreme za pritrjevanje varnostnih pasov v točki, na kateri je pas pritrjen. 2.4.1 Na primer, 2.4.1.1 če se na konstrukciji vozila ali na konstrukciji sedeža uporablja vodilo pasu, se srednja točka vodila na mestu, kjer trak zapušča vodilo na strani uporabnika pasu, šteje za efektivno pritrdišče varnostnega pasu, in 2.4.1.2 če pas teče neposredno od uporabnika na navijalo, pritrjeno na konstrukcijo vozila ali konstrukcijo sedeža, brez vmesnega vodila pasu, se za efektivno pritrdišče varnostnega pasu šteje presečišče osi koluta za navijanje traku, ki poteka skozi srednjo os traku na kolutu;

2.5	„tla“ pomeni spodnji del karoserije vozila, ki povezuje bočne stene vozila. V tem pomenu tla obsegajo rebra, narebritve in morebitne druge ojačitve, četudi so te pod njimi, na primer vzdolžni in prečni nosilci;

2.6

„sedež“ pomeni konstrukcijo, vključno z opremo, ki je lahko del konstrukcije vozila ali ne in je namenjen za sedenje ene odrasle osebe. Izraz označuje posamezni sedež ali del sedežne klopi, ki se uporablja za sedenje ene osebe; 2.6.1 „prednji potniški sedež“ pomeni kateri koli sedež, pri katerem se „najbolj sprednja točka H“ zadevnega sedeža nahaja bodisi v navpični prečni ravnini, ki poteka skozi točko R voznika, ali pred njo;

2.7

„skupina sedežev“ pomeni bodisi sedežno klop ali ločene sedeže, vgrajene drugega ob drugem (tj. tako, da so prednja pritrdišča enega sedeža poravnana z zadnjimi pritrdišči ali pa so pred njimi in poravnana s sprednjimi pritrdišči drugega sedeža ali za njimi), in omogočajo sedenje ene ali več odraslih oseb;

2.8	„sedežna klop“ pomeni konstrukcijo skupaj z opremo, namenjeno sedenju več kot ene odrasle osebe;

2.9

„tip sedeža“ pomeni kategorijo sedežev, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih vidikih: 2.9.1 obliki, merah in materialu konstrukcije sedeža; 2.9.2 tipih in merah sistemov za nastavljanje in vseh blokirnih sistemov; 2.9.3 tipu in merah pritrdišč varnostnih pasov na sedežu, pritrdišč sedeža in ustreznih delov konstrukcije vozila;

2.10	„pritrdišče sedeža“ pomeni sistem, s katerim je sklop sedeža pritrjen na konstrukcijo vozila, vključno z ustreznimi deli konstrukcije vozila;

2.11	„sistem za nastavljanje“ pomeni napravo, s katero se sedež ali njegovi deli lahko nastavijo v položaj, ki ustreza obliki telesa sedeče osebe; ta naprava lahko omogoča zlasti: 2.11.1 vzdolžni premik; 2.11.2 navpični premik; 2.11.3 kotni premik;

2.12	„sistem za odmikanje“ pomeni napravo, ki omogoča, da se sedež ali eden njegovih delov brez trajnega vmesnega položaja premaknejo ali zavrtijo za lažji dostop do prostora za tem sedežem;

2.13	„blokirni sistem“ pomeni vsako napravo, ki sedež in njegove dele ohranja v položaju uporabe, ter vključuje naprave za blokiranje naslona sedeža v določenem položaju glede na sedež in sedeža v določenem položaju glede na vozilo;

2.14

„referenčno območje“ pomeni prostor med dvema navpičnima vzdolžnima ravninama, ki sta med seboj oddaljeni 400 mm in simetrični glede na točko H ter sta določeni z vrtenjem preskusne glave, opisane v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21, iz navpične v vodoravno lego. Naprava mora biti nameščena tako, kot je opisano v navedeni prilogi k Pravilniku št. 21, in nastavljena na največjo dolžino 840 mm;

2.15	„omejevalnik obremenitve prsnega koša“ pomeni kateri koli del varnostnega pasu in/ali sedeža in/ali vozila, namenjen za omejevanje stopnje zadrževalnih sil, ki delujejo na prsni koš potnika v primeru trka;

2.16	„ISOFIX“ je sistem za priključitev sistemov za zadrževanje otrok na vozila, ki imajo dve togi pritrdišči, dva ustrezna toga priključka na sistemu za zadrževanje otrok in napravo za omejevanje vrtenja sistema za zadrževanje otrok;

2.17

„pritrdilno mesto ISOFIX“ pomeni sistem, ki omogoča namestitev: (a) bodisi univerzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega v smeri vožnje, kot je opredeljen v Pravilniku št. 44; (b) ali poluniverzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega v smeri vožnje, kot je opredeljen v Pravilniku št. 44; (c) ali poluniverzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega v nasprotni smeri vožnje, kot je opredeljen v Pravilniku št. 44; (d) ali poluniverzalnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX, obrnjenega vstran, kot je opredeljen v Pravilniku št. 44; (e) ali posebnega sistema za zadrževanje otrok ISOFIX v vozilu, kot je opredeljen v Pravilniku št. 44;

2.18	„spodnje pritrdišče ISOFIX“ pomeni tog okrogel vodoravni drog s premerom 6 mm, ki vodi od konstrukcije vozila ali sedeža, da sprejme in zadrži zadrževalni sistem za otroke ISOFIX s priključki ISOFIX;

2.19	„pritrdilni sistem ISOFIX“ pomeni sistem, sestavljen iz dveh spodnjih pritrdišč ISOFIX in namenjen za pritrditev sistema za zadrževanje otrok ISOFIX v povezavi z napravo za preprečevanje vrtenja;

2.20	„priključek ISOFIX“ pomeni enega od dveh priključkov, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 44, ki sega od konstrukcije sistema za zadrževanje otrok ISOFIX in je združljiv s spodnjim pritrdiščem ISOFIX;

2.21	„sistem ISOFIX za zadrževanje otrok“ pomeni sistem za zadrževanje otrok, ki izpolnjuje zahteve iz Pravilnika št. 44 in ki mora biti pritrjen na pritrdilni sistem ISOFIX;

2.22

„naprava za delovanje statične sile (SFAD)“ pomeni preskuševalno napravo, ki aktivira pritrdilne sisteme ISOFIX v vozilu in se uporablja za preverjanje njihove trdnosti in sposobnosti konstrukcije vozila ali sedeža za omejevanje vrtenja med statičnim preskusom. Preskuševalna naprava je opisana na slikah 1 in 2 v Prilogi 9;

2.23

„naprava za preprečevanje vrtenja“ (a) napravo za preprečevanje vrtenja za univerzalni sistem za zadrževanje otrok ISOFIX sestavlja zgornja priveza ISOFIX; (b) napravo za preprečevanje vrtenja za poluniverzalni sistem za zadrževanje otrok ISOFIX sestavlja bodisi zgornja priveza, armaturna plošča vozila ali podporna noga, namenjena za omejevanje vrtenja zadrževalnega sistema med čelnim trkom; (c) za sisteme za zadrževanje otrok ISOFIX, tako univerzalne kot poluniverzalne, sam sedež vozila ne predstavlja naprave za preprečevanje vrtenja;

2.24	„pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX“ pomeni element, kot je na primer drog, nameščen na določenem območju in zasnovan tako, da sprejme sponko pasu za zgornjo privez ISOFIX in prenese njeno zadrževalno silo na konstrukcijo vozila;

2.25	„sponka za zgornjo privez ISOFIX“ pomeni napravo za pritrditev na pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX;

2.26	„sponka pasu za zgornjo privez ISOFIX“ pomeni sponko za zgornjo privez ISOFIX, ki se običajno uporablja za pritrditev pasu za zgornjo privez ISOFIX na pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX, kot je opredeljeno na sliki 3 Priloge 9 tega pravilnika;

2.27	„pas za zgornjo privez ISOFIX“ pomeni pas iz tkanih trakov (ali enakovredno), ki sega od vrha sistema za zadrževanje otrok ISOFIX do pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX in je opremljen z napravo za nastavitev, napravo za sproščanje napetosti in sponko za zgornjo privez ISOFIX;

2.28	„vodilna naprava“ je namenjena za pomoč osebi, ki namešča sistem za zadrževanje otrok ISOFIX, in sicer tako, da fizično vodi priključke ISOFIX na sistemu za zadrževanje otrok ISOFIX v pravilno poravnavo s spodnjimi pritrdišči ISOFIX ter tako olajša vklop;

2.29	„označevalna naprava ISOFIX“ pomeni nekaj, kar tistega, ki želi namestiti sistem za zadrževanje otrok ISOFIX, seznani s pritrdilnimi mesti ISOFIX v vozilu in s položajem vsakega ustreznega pritrdilnega sistema ISOFIX;

2.30

„naprava za zadrževanje otrok“ pomeni napravo v skladu z enim od sedmih velikostnih razredov ISOFIX, opredeljenih v odstavku 4 Priloge 17 – Dodatek 2 Pravilnika št. 16, zlasti tisto, katere mere so podane na slikah 1 do 7 v prej omenjenem odstavku 4. Take naprave za zadrževanje otrok se uporabljajo v Pravilniku št. 16 za preverjanje, kateri velikostni razredi sistema za zadrževanje otrok ISOFIX ustrezajo pritrdilnim mestom ISOFIX v vozilu. Ena od naprav za zadrževanje otrok, tako imenovani ISO/F2 (B), ki je opisan na sliki 2 v prej omenjenem odstavku 4, se v tem pravilniku uporablja tudi za preverjanje položaja in možnosti dostopa do katerega koli pritrdilnega sistema ISOFIX.

3.   VLOGA ZA PODELITEV HOMOLOGACIJE

3.1	Vlogo za podelitev homologacije tipa vozila glede na pritrdišča varnostnih pasov, pritrdilne sisteme ISOFIX in morebitna pritrdišča za zgornje privezi ISOFIX vloži proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

3.2

Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v treh izvodih in naslednje podatke: 3.2.1 risbe celotne konstrukcije vozila v ustreznem merilu, ki prikazujejo položaje pritrdišč varnostnih pasov, efektivnih pritrdišč varnostnih pasov (kadar je to primerno), pritrdilnih sistemov ISOFIX in morebitnih pritrdišč za zgornje privezi ISOFIX, ter podrobne risbe pritrdišč varnostnih pasov, morebitnih pritrdilnih sistemov ISOFIX, morebitnih pritrdišč za zgornje prevezi ISOFIX in točk, na katere so pritrjeni; 3.2.2 specifikacijo uporabljenih materialov, ki lahko vplivajo na trdnost pritrdišč varnostnih pasov, pritrdilnih sistemov ISOFIX in morebitnih pritrdišč za zgornje privezi ISOFIX; 3.2.3 tehnični opis pritrdišč varnostnih pasov, pritrdilnih sistemov ISOFIX in morebitnih pritrdišč za zgornje privezi ISOFIX; 3.2.4 pri pritrdiščih varnostnih pasovih, pritrdilnih sistemih ISOFIX in morebitnih pritrdiščih za zgornje privezi ISOFIX: 3.2.4.1 podroben opis tipa vozila glede na zasnovo sedežev, pritrdišča sedežev ter njihovo namestitev in blokirne sisteme; 3.2.4.2 risbe sedežev, njihovih pritrdišč na vozilu, sistema nastavitve in blokirnega sistema, ki morajo biti v ustreznem merilu in dovolj podrobne; 3.2.5 dokaz, da je sistem varnostnih pasov ali sistem za zadrževanje potnikov, uporabljen v homologacijskem preskusu pritrdišč, skladen s Pravilnikom št. 16, če proizvajalec avtomobila izbere alternativni dinamični preskus trdnosti.

3.3

Proizvajalec po lastni izbiri predloži tehnični službi bodisi vozilo, ki je predstavnik tipa, ki ga je treba homologirati, ali dele vozila, ki veljajo za bistvene za preskuse pritrdišč varnostnih pasov, za preskuse pritrdilnih sistemov ISOFIX in za preskuse morebitnih pritrdišč za zgornje privezi ISOFIX, ki jih opravlja tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov.

4.   HOMOLOGACIJA

4.1	Če vozilo, predloženo v homologacijo skladno s tem pravilnikom, izpolnjuje ustrezne zahteve iz tega pravilnika, se podeli homologacija za ta tip vozila.

4.2

Vsakemu homologiranemu tipu se dodeli homologacijska številka. Prvi dve števki (trenutno 07 v skladu s spremembami 07) navajata serijo sprememb, vključno z zadnjimi večjimi tehničnimi spremembami Pravilnika v času podelitve homologacije. Kot je opredeljeno v odstavku 2.2 zgoraj, ista pogodbenica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4.3	Obvestilo o podelitvi, razširitvi, zavrnitvi ali preklicu homologacije ali popolnem prenehanju proizvodnje tipa vozila skladno s tem pravilnikom se predloži pogodbenicam Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, na obrazcu, ki je skladen z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

4.4

Na vsako vozilo, ki je v skladu s tipom vozila, homologiranim po tem pravilniku, se na vidno in zlahka dostopno mesto, opredeljeno na homologacijskem obrazcu, pritrdi mednarodno homologacijsko oznako, sestavljeno iz: 4.4.1 kroga, ki obkroža črko „E“, ki ji sledi številčna oznaka države, ki je podelila homologacijo (2); 4.4.2 številke tega pravilnika, desno od kroga, predpisanega v odstavku 4.4.1; 4.4.3 črke „e“, desno od številke tega pravilnika pri homologaciji v skladu z dinamičnim preskusom iz Priloge 7.

4.5

Če je vozilo skladno s homologiranim tipom vozila po enem ali več drugih pravilnikih, ki so priloženi Sporazumu, v državi, ki je podelila homologacijo v skladu s tem pravilniku, ni treba ponoviti simbola, predpisanega v odstavku 4.4.1; v takem primeru se dodatne številke in simboli iz vseh pravilnikov, po katerih je bila podeljena homologacija v državi, ki je podelila homologacijo po tem pravilniku, uvrstijo v navpične stolpce desno od simbola, predpisanega v odstavku 4.4.1.

4.6	Homologacijska oznaka je jasno čitljiva in neizbrisna.

4.7	Homologacijska oznaka je nameščena blizu tablice s podatki o vozilu, ki jo namesti proizvajalec, ali na njej.

4.8	Priloga 2 k temu pravilniku podaja primere namestitev homologacijske oznake.

5.   SPECIFIKACIJE

5.1   Opredelitev pojmov (glej Prilogo 3)

5.1.1   Točka H je referenčna točka, kakor je opredeljena v odstavku 2.3 Priloge 4 k temu pravilniku, in se določi v skladu s postopkom iz te priloge.

5.1.1.1   Točka H je referenčna točka, ki ustreza točki H, kakor je opredeljena v odstavku 5.1.1 in se določi za vse običajne lege, v katerih se sedež uporablja.

5.1.1.2   Točka R je referenčna točka sedeža, kakor je opredeljena v odstavku 2.4 Priloge 4 k temu pravilniku.

5.1.2   Tridimenzionalni referenčni sistem je opredeljen v Dodatku 2 k Prilogi 4 k temu pravilniku.

5.1.3   Točki L1 in L2 sta spodnji efektivni pritrdišči pasov.

5.1.4   Točka C je točka, ki leži 450 mm navpično nad točko R. Vendar če razdalja S, kot je določena v odstavku 5.1.6, ni krajša od 280 mm in če proizvajalec izbere nadomestno formulo BR = 260 mm + 0,8 S, določeno v odstavku 5.4.3.3, mora biti navpična razdalja med točkama C in R 500 mm.

5.1.5   Kota α1 in α2 sta kota med vodoravno ravnino in ravninama, ki sta pravokotni na vzdolžno srednjo ravnino vozila in potekata skozi točko H1 ali točki L1 in L2.

5.1.6   S je v milimetrih izražena oddaljenost efektivnega zgornjega pritrdišča od referenčne ravnine P, ki je vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila in je določena, kakor sledi:

5.1.6.1

če je položaj sedenja točno določen z obliko sedeža, je ravnina P srednja ravnina tega sedeža;

5.1.6.2

če lega sedenja ni točno določena, je ravnina P: 5.1.6.2.1 za voznikov sedež: navpična ravnina, vzporedna s srednjo vzdolžno ravnino vozila, ki poteka skozi središče volana v ravnini volanskega obroča, kadar je volan, če je nastavljiv, v središčni legi; 5.1.6.2.2 za prednji zunanji sedež potnika: ravnina, simetrična z ravnino voznikovega sedeža; 5.1.6.2.3 za zadnji zunanji sedež: ravnina, ki jo je določil proizvajalec, če se upoštevajo naslednje mejne vrednosti za oddaljenost A med srednjo vzdolžno ravnino vozila in ravnino P: A je dolga 200 mm ali več, če je sedežna klop predvidena samo za dva potnika, A je dolga 300 mm ali več, če je sedežna klop predvidena za več kot dva potnika.

5.2   Splošne zahteve

5.2.1   Pritrdišča za varnostne pasove morajo biti zasnovana, izdelana in nameščena tako, da:

5.2.1.1

omogočajo vgradnjo ustreznega varnostnega pasu. Pritrdišča varnostnih pasov na prednjih zunanjih sedežih morajo ustrezati varnostnim pasovom, ki imajo navijalo in prekretno vodilo, pri čemer je treba upoštevati zlasti trdnostne lastnosti pritrdišč varnostnih pasov, razen če proizvajalec ne opremi vozila z drugimi tipi varnostnih pasov z navijalom. Če so pritrdišča primerna samo za določene tipe varnostnih pasov, je treba te tipe navesti na obrazcu, omenjenem v odstavku 4.3 zgoraj;

5.2.1.2

kar najbolj zmanjšajo nevarnost drsenja pravilno nameščenega pasu;

5.2.1.3

kar najbolj zmanjšajo nevarnost poškodbe pasu pri stiku z ostrimi trdimi deli konstrukcije vozila ali sedeža;

5.2.1.4

pri normalni uporabi omogočajo, da vozilo izpolnjuje določbe tega pravilnika;

5.2.1.5

pri pritrdiščih, ki zavzamejo različne položaje glede na to, ali potnikom omogočajo vstop v vozilo ali pa jih zadržujejo v vozilu, se uporabljajo specifikacije tega pravilnika za pritrdišča pasov v položaju za učinkovito zadrževanje potnikov.

5.2.2   Morebitni pritrdilni sistem ISOFIX in morebitno pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX, vgrajena ali namenjena za vgradnjo, za sisteme za zadrževanje otrok ISOFIX morata biti zasnovana, izdelana in nameščena tako, da:

5.2.2.1

morebitni pritrdilni sistem ISOFIX in morebitno pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX pri normalni uporabi omogočata, da vozilo izpolnjuje določbe tega pravilnika. Morebitni pritrdilni sistem ISOFIX in pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX, ki ju je mogoče dodati na katero koli vozilo, prav tako izpolnjujeta določbe tega pravilnika. Zato morajo biti tovrstna pritrdišča opisana v vlogi za podelitev homologacije;

5.2.2.2

upor pritrdilnega sistema ISOFIX in upor pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX ustrezata kateremu koli sistemu za zadrževanje otrok ISOFIX masne skupine 0; 0 +; 1, kot je opredeljena v Pravilniku št. 44.

5.2.3   Pritrdilni sistemi ISOFIX, zasnova in namestitev:

5.2.3.1

morebitni pritrdilni sistem ISOFIX sestavljajo prečni vodoravni togi drogovi, ki imajo premer 6 mm ± 0,1 mm in obsegajo dve območji z dejansko dolžino najmanj 25 mm, ki se nahajata na isti osi, kot je opredeljena na sliki 4 v Prilogi 9;

5.2.3.2

morebitni pritrdilni sistem ISOFIX, vgrajen na sedež vozila, mora biti nameščen najmanj 120 mm za konstrukcijsko določeno točko H, kot je določeno v Prilogi 4 k temu pravilniku, merjeno vodoravno in navzgor do središča droga;

5.2.3.3

za vsak pritrdilni sistem ISOFIX, vgrajen v vozilo, se preveri možnost pritrditve naprave za zadrževanje otrok ISOFIX „ISO/F2“ (B), opisane v Pravilniku št. 16 (slika 2 v Dodatku 2 k Prilogi 17);

5.2.3.4

spodnja površina naprave „ISO/F2“ (B), kot je opredeljena v Pravilniku št. 16 (slika 2 v Dodatku 2 k Prilogi 17), mora imeti kote položaja znotraj naslednjih mejnih vrednosti, pri čemer so koti merjeni glede na referenčne ravnine vozila, kot so opredeljene v Prilogi 4 k Dodatku 2 k temu pravilniku: (a) Naklon: 15° ± 10°; (b) Nagib: 0° ± 5°; (c) Odklon: 0° ± 10°;

5.2.3.5

pritrdilni sistemi ISOFIX morajo biti stalno na svojem mestu ali shranljivi. Pri shranljivih pritrdiščih morajo biti zahteve glede pritrdilnega sistema ISOFIX izpolnjene v položaju uporabe;

5.2.3.6

vsi drogovi spodnjih pritrdišč ISOFIX (če so namenjeni za uporabo) ali vse trajno nameščene vodilne naprave morajo biti vidne, brez stiskanja blazine sedeža ali naslona sedeža, če je pogled usmerjen proti drogu ali vodilni napravi, v navpični vzdolžni ravnini, ki poteka skozi središče droga ali vodilne naprave, vzdolž črte, ki z vodoravno ravnino tvori kot z odklonom 30 stopinj navzgor. Kot alternativa zgornji zahtevi se vozilo trajno označi ob vsakem drogu ali vodilni napravi. Ta oznaka mora po izbiri proizvajalca vključevati nekaj od naslednjega: 5.2.3.6.1 vsaj simbol s slike 12 v Prilogi 9, sestavljen iz kroga s premerom najmanj 13 mm in s piktogramom; simbol pa mora izpolnjevati naslednje pogoje: (a) piktogram mora biti v kontrastu z ozadjem kroga; (b) piktogram mora biti nameščen blizu posameznega droga sistema; 5.2.3.6.2 beseda „ISOFIX“ z velikimi črkami, visokimi najmanj 6 mm.

5.2.4   Pritrdišča za zgornje privezi ISOFIX, zasnova in namestitev:

Na zahtevo proizvajalca avtomobilov se lahko namesto tega uporabijo tudi metode, opisane v odstavkih 5.2.4.1 in 5.2.4.2.

Metoda, opisana v odstavku 5.2.4.1, se lahko uporabi samo, če se na sedežu vozila nahaja pritrdilno mesto ISOFIX.

5.2.4.1   Ob upoštevanju odstavkov 5.2.4.3 in 5.2.4.4 se mora tisti del vsakega pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX, ki je namenjen za povezavo s sponko za zgornjo privez ISOFIX, nahajati največ 2 000 mm od referenčne točke rame in znotraj osenčenega območja (kot je prikazano na slikah 6 do 10 v Prilogi 9) določenega položaja sedenja, za katerega je vgrajeno, s sklicem na model, opisan v SAE J 826 (julij 1995) in prikazan na sliki 5 v Prilogi 9, v skladu z naslednjimi pogoji:

5.2.4.1.1

točka „H“ modela se nahaja na enotni konstrukcijsko določeni točki „H“ položaja sedeža popolnoma navzdol in popolnoma nazaj, le da se model nahaja ob strani na sredini med obema spodnjima pritrdiščema ISOFIX;

5.2.4.1.2

linija trupa modela je pod enakim kotom glede na prečno navpično ravnino kot naslon sedeža v najbolj pokončnem položaju in

5.2.4.1.3

model je nameščen v navpični vzdolžni ravnini, ki vključuje točko H modela.

5.2.4.2   Druga možnost je, da se območje pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX namesti s pomočjo naprave „ISO/F2“ (B), kot je opredeljena v Pravilniku št. 16 (slika 2 v Dodatku 2 k Prilogi 17), na pritrdilno mesto ISOFIX, opremljeno s spodnjimi pritrdišči ISOFIX, kot je prikazano na sliki 11 v Prilogi 9.

Položaj sedenja je položaj sedeža najbolj zadaj in najnižje, z naslonom sedeža v predvidenem položaju, ali po priporočilu proizvajalca vozila.

V pogledu od strani se mora pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX nahajati za zadnjo stranico naprave „ISO/F2“ (B).

Presečišče zadnje strani naprave „ISO/F2“ (B) in vodoravne linije (Priloga 9, slika 11, sklic 3), ki vključuje zadnjo togo točko trdote, večje od 50 shore A, na vrhu naslona sedeža, določa referenčno točko 4 (Priloga 9, slika 11) na središčni črti naprave „ISO/F2“ (B). Na tej referenčni točki največji kot 45° nad vodoravno linijo določa zgornjo mejo območja pritrdišča za zgornjo privez.

V pogledu od zgoraj na referenčni točki 4 (Priloga 9, slika 11) največji kot 90°, ki sega nazaj in vstran, v pogledu od zadaj pa največji kot 40° določa 2 količini, ki omejujeta območje pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX.

Izhodišče pasu za zgornjo privez ISOFIX (5) se nahaja na presečišču naprave „ISO/F2“ (B) in ravnine 550 mm nad vodoravno stranico (1) naprave „ISO/F2“ (B) na središčni črti (6) naprave „ISO/F2“ (B).

Poleg tega mora biti pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX več kot 200 mm, vendar ne več kot 2 000 mm oddaljeno od izhodišča pasu za zgornjo privez ISOFIX na zadnji stranici naprave „ISO/F2“ (B), merjeno vzdolž traku, kadar je ta potegnjen čez naslon sedeža do pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX.

5.2.4.3   Tisti del pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX v vozilu, ki je namenjen za povezavo s sponko za zgornjo privez ISOFIX, se lahko nahaja zunaj osenčenih območij iz odstavka 5.2.4.1 ali 5.2.4.2, če lega znotraj območja ni primerna in če je vozilo opremljeno z usmerjevalno napravo, ki

5.2.4.3.1

zagotovi, da pas za zgornjo privez ISOFIX deluje tako, kot da se tisti del pritrdišča, ki je namenjen za povezavo s pritrdiščem za zgornjo privez ISOFIX, nahaja znotraj osenčenega območja in

5.2.4.3.2

je najmanj 65 mm za linijo trupa pri netogi usmerjevalni napravi iz tkanih trakov ali premestljivi usmerjevalni napravi ali najmanj 100 mm za linijo trupa pri fiksni togi usmerjevalni napravi in

5.2.4.3.3

je, kadar je po vgradnji preskušena tako, kot naj bi se uporabljala, dovolj trdna, da s pritrdiščem za zgornjo privez ISOFIX prenese obremenitev iz odstavka 6.6 tega pravilnika.

5.2.4.4   Pritrdišče za privez se lahko vgradi v naslon sedeža, če ni na območju ovijanja pasu na vrhu naslona sedeža vozila.

5.2.4.5   Pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX mora imeti dimenzije, ki omogočajo pritrditev sponke pasu za zgornjo privez ISOFIX, kakor je določeno na sliki 3.

Okrog posameznega pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX je treba zagotoviti prostor, da se omogoči odpiranje in zapiranje pritrdišča. Pri vsakem pritrdišču za zgornjo privez ISOFIX pod pokrovom je treba pokrov označiti, na primer, z enim od simbolov ali z zrcalno sliko enega od simbolov, prikazanih na sliki 13 v Prilogi 9; pokrov mora biti snemljiv brez uporabe orodij.

5.3   Najmanjše število pritrdišč pasov in sistemov pritrdišč ISOFIX, ki jih je treba predvideti

5.3.1   Vsa vozila v kategorijah M in N (razen vozil kategorije M2 ali M3, ki spadajo v razred I ali A (3)), so opremljena s pritrdišči varnostnih pasov, ki izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika.

5.3.1.1   Pritrdišča sistema H-pasov, homologiranih kot pas tipa S (z navijali ali brez njih) morajo v skladu s Pravilnikom št. 16 izpolnjevati zahteve iz Pravilnika št. 14, dodatno pritrdišče ali pritrdišča, predvidena za namestitev (sklopa) mednožnega traku, pa so izvzeta iz zahtev glede trdnosti in položaja iz tega pravilnika.

5.3.2   Najmanjše število pritrdišč varnostnih pasov za vse sedeže, obrnjene v smeri vožnje in v obratni smeri, je določeno v Prilogi 6.

5.3.3   Pri zunanjih sedežih vozil kategorije N1, prikazanih v Prilogi 6 in označenih s simbolom Ø, razen pri prednjih, pa sta dovoljeni dve spodnji pritrdišči, če je med sedežem in najbližjo bočno steno vozila prehod, ki omogoča dostop potnikov do ostalih delov vozila.

Prostor med sedežem in bočno steno se šteje za prehod, če je pri zaprtih vratih razdalja med to bočno steno in navpično vzdolžno ravnino skozi srednjico zadevnega sedeža – merjeno v legi točke R pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino vozila – več kot 500 mm.

5.3.4   Pri prednjih sredinskih sedežih, prikazanih v Prilogi 6 in označenih s simbolom *, se štejeta dve spodnji pritrdišči za zadostni, če je vetrobransko steklo nameščeno zunaj referenčnega območja, določenega v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21; če je vetrobransko steklo znotraj referenčnega območja, so potrebna tri pritrdišča.

Glede na pritrdišča varnostnih pasov se vetrobransko steklo šteje za del referenčnega območja, če lahko pride v statični stik s preskusno napravo po postopku, opisanem v Prilogi 1 k Pravilniku št. 21.

5.3.5   Pri vseh sedežih, ki so v Prilogi 6 označeni s simbolom , se predvidijo tri pritrdišča. Dve pritrdišči se lahko predvidita samo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

5.3.5.1

če se neposredno pred tem sedežem nahaja sedež ali drugi deli vozila, ki so v skladu z odstavkom 3.5 Dodatka 1 k Pravilniku št. 80, ali

5.3.5.2

če med premikanjem vozila noben del vozila ni v referenčnem območju ali se v njem ne more nahajati ali

5.3.5.3

če deli vozila znotraj omenjenega referenčnega območja izpolnjujejo zahteve za absorbiranje energije iz Dodatka 6 k Pravilniku št. 80.

5.3.6   Za vse sklopne sedeže, za sedeže, ki se uporabljajo, ko je vozilo v mirujočem stanju, in za vse tiste sedeže katerega koli vozila, ki niso zajeti v odstavkih 5.3.1 do 5.3.4, pritrdišča pasov niso obvezna. Če pa je vozilo opremljeno s pritrdišči za take sedeže, morajo ta pritrdišča izpolnjevati določbe tega pravilnika. Za pritrdišča, namenjena samo za uporabo v povezavi z varnostnim pasom za invalide ali katerim koli drugim zadrževalnim sistemom v skladu s Prilogo 8 Pravilnika št. 107, Spremembe 02, ni treba, da izpolnjujejo zahteve tega pravilnika.

5.3.7   Pri zgornjem nivoju dvonivojskega vozila se zahteve za sredinski prednji sedež uporabljajo tudi za zunanje prednje sedeže.

5.3.8   Najmanjše število pritrdilnih mest ISOFIX, ki jih je treba predvideti.

5.3.8.1   Vsa vozila kategorije M1 morajo biti opremljena z najmanj dvema pritrdilnima mestoma ISOFIX, ki izpolnjujeta zahteve tega pravilnika.

Vsaj dve pritrdilni mesti ISOFIX morata biti opremljeni tako s pritrdilnim sistemom ISOFIX kot s pritrdiščem za zgornjo privez ISOFIX.

Tip in število naprav ISOFIX, opredeljenih v Pravilniku št. 16, ki se jih lahko namesti na vsako pritrdilno mesto ISOFIX, sta določena v Pravilniku št. 16.

5.3.8.2   Ne glede na odstavek 5.3.8.1 pritrdilna mesta ISOFIX niso obvezna, če je vozilo opremljeno s samo eno vrsto sedežev.

5.3.8.3   Ne glede na odstavek 5.3.8.1 je treba v drugi vrsti sedežev namestiti vsaj enega od obeh sistemov pritrdilnih mest ISOFIX.

5.3.8.4   Če je pritrdilni sistem ISOFIX nameščen na prednjem sedežu, zavarovanem s čelno zračno blazino, mora biti vgrajena naprava za deaktiviranje te zračne blazine.

5.3.8.5   Ne glede na odstavek 5.3.8.1 mora biti pri enem ali več integriranih „vgrajenih“ sistemih za zadrževanje otrok število pritrdilnih mest ISOFIX, ki jih je treba predvideti, najmanj dva minus število integriranih „vgrajenih“ sistemov za zadrževanje otrok masnih skupin 0 ali 0 + ali 1.

5.3.8.6   Ne glede na določbo odstavka 5.3.8.1 se kabriolete, kot so opredeljeni v odstavku 8.1 Priloge 7 h Konsolidirani resoluciji o konstrukciji vozil (R.E.3) (4), z več kot eno vrsto sedežev opremi z najmanj dvema spodnjima pritrdiščema ISOFIX. Če so taka vozila opremljena s pritrdiščem za zgornjo privez ISOFIX, mora le-to izpolnjevati ustrezne določbe tega pravilnika.

5.3.9   Pri sedežih, ki jih je mogoče obrniti ali namestiti v drugih smereh za uporabo pri mirujočem vozilu, se zahteve iz odstavka 5.3.1 uporabljajo samo za tiste smeri, ki so namenjene za običajno rabo med vožnjo po cesti, v skladu s tem pravilnikom. Opomba v tem pomenu mora biti zabeležena v opisnem listu.

5.4   Položaj pritrdišč varnostnih pasov (glej sliko 1 v Prilogi 3)

5.4.1   Splošno

5.4.1.1   Pritrdišča za kateri koli pas se lahko bodisi v celoti nahajajo na konstrukciji vozila, na konstrukciji sedeža ali na katerem koli drugem delu vozila ali pa so porazdeljena med temi lokacijama.

5.4.1.2   Katero koli pritrdišče varnostnega pasu se lahko uporabi za pritrditev koncev dveh sosednjih varnostnih pasov, pod pogojem, da izpolnjuje preskusne zahteve.

5.4.2   Položaj efektivnih spodnjih pritrdišč varnostnih pasov

5.4.2.1   Prednji sedeži vozil kategorije M1

Pri motornih vozilih kategorije M1 mora biti kot α1 (razen na strani sponke) v območju med 30 in 80 stopinjami, kot α2 (na strani sponke) pa na območju med 45 in 80 stopinjami. Obe zahtevi glede kotov veljata za vse običajne lege prednjih sedežev med vožnjo. Če je vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež) v vseh običajnih legah sedeža med vožnjo, mora imeti vrednost 60 ± 10°. Pri nastavljivih sedežev z napravo za nastavljanje, kakor je opisana v odstavku 2.12, s kotom naklona naslona sedeža manjšim od 20° (glej sliko 1 v Prilogi 3), je kot α1 lahko manjši od najmanjše zgoraj določene vrednosti (30°), če ni manjši od 20° v kateri koli običajni legi sedeža med vožnjo.

5.4.2.2   Zadnji sedeži vozil kategorije M1

Pri motornih vozilih kategorije M1 morata biti kota α1 in α2 v območju med 30 in 80 stopinjami pri vseh zadnjih sedežih. Če so zadnji sedeži nastavljivi, zgornja kota veljata za vse običajne lege sedežev med vožnjo.

5.4.2.3   Prednji sedeži vozil kategorij, drugačnih od kategorije M1

Pri motornih vozilih drugih kategorij kot M1 morata biti kota α1 in α2 med 30 in 80 stopinjami za vse običajne lege prednjih sedežev med vožnjo. Če je pri prednjih sedežih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen za vse običajne lege sedežev med vožnjo, mora biti njegova vrednost 60 ± 10° (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež).

5.4.2.4   Zadnji sedeži in posebni prednji ali zadnji sedeži vozil kategorij, drugačnih od kategorije M1

Pri vozilih drugih kategorij, razen kategorije M1, sta lahko pri:

(a)	sedežnih klopeh;

(b)	nastavljivih sedežih (prednjih in zadnjih) z napravo za nastavljanje, kakor je opisana v odstavku 2.12, s kotom naklona naslona sedeža manjšim od 20° (glej sliko 1 v Prilogi 3), in

(c)	drugih zadnjih sedežih

kota α1 in α2 med 20° in 80° za vse običajne lege uporabe. Če je pri prednjih sedežih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone, vsaj eden izmed kotov α1 in α2 nespremenjen za vse običajne lege sedežev med vožnjo, mora biti njegova vrednost 60 ± 10° (npr. pritrdišče, pritrjeno na sedež).

Pri sedežih vozil kategorij M2 in M3, razen pri prednjih sedežih, morata biti kota α1 in α2 med 45 in 90 stopinj za vse običajne lege uporabe.

5.4.2.5   Razdalja med obema navpičnima ravninama, ki sta vzporedni z vzdolžno srednjo ravnino vozila in potekata vsaka skozi drugo izmed obeh efektivnih spodnjih pritrdišč L1 in L2 istega varnostnega pasu, ne sme biti krajša od 350 mm. Pri sredinskih sedežih v zadnjih vrstah sedežev vozil kategorij M1 in N1 zgoraj omenjena razdalja ne sme biti krajša od 240 mm, pod pogojem, da sredinskega zadnjega sedeža ni mogoče zamenjati z nobenim od ostalih sedežev vozila. Vzdolžna srednja ravnina sedeža mora potekati med točkama L1 in L2 in mora biti od teh točk oddaljena najmanj 120 mm.

5.4.3   Položaj efektivnih zgornjih pritrdišč varnostnih pasov (glej Prilogo 3)

5.4.3.1   Če se uporablja vodilo varnostnega pasu ali podobna naprava, ki vpliva na položaj efektivnega zgornjega pritrdišča pasu, se ta položaj določi na običajen način ob upoštevanju položaja pritrdišča, če vzdolžna srednjica traku poteka skozi točko J1, ki se zaporedoma določi iz točke R s pomočjo naslednjih treh odsekov:

RZ	:	odsek linije trupa, ki se meri od točke R navzgor, dolg 530 mm;
ZX	:	odsek, pravokoten na vzdolžno srednjo ravnino vozila, ki se meri od točke Z proti pritrdišču, dolg 120 mm;
XJ1	:	odsek, pravokoten na ravnino, določeno z odsekoma RZ in ZX, ki se meri od točke X naprej, dolg 60 mm.

Točka J2 je opredeljena kot točka, simetrična na točko J1 glede na navpično vzdolžno ravnino, ki poteka skozi linijo trupa (opisano v odstavku 5.1.2) preskusne lutke, ki sedi na zadevnem sedežu.

Če je uporabljena dvovratna izvedba, ki omogoča dostop do prednjih in zadnjih sedežev, in je zgornje pritrdišče vgrajeno na mesto „B“, mora biti sistem zasnovan tako, da ne ovira dostopa v vozilo ali izstopa iz njega.

5.4.3.2   Efektivno zgornje pritrdišče se mora nahajati pod ravnino FN, ki poteka pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in z linijo trupa oklepa kot 65°. Pri zadnjih sedežih se ta kot lahko zmanjša na 60°. Ravnina FN mora biti postavljena tako, da seka linijo trupa v točki D, in sicer tako, da je DR = 315 mm + 1,8 S. Če pa je S ≤ 200 mm, potem je DR = 675 mm.

5.4.3.3   Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati za ravnino FK, ki poteka pravokotno na vzdolžno srednjo ravnino sedeža in seka linijo trupa pod kotom 120° v točki B, in sicer tako, da je BR = 260 mm + S. Če je S ≥ 280 mm, lahko proizvajalec po lastni presoji uporabi enačbo BR = 260 mm + 0,8 S.

5.4.3.4   Vrednost S ne sme biti manjša od 140 mm.

5.4.3.5   Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati za navpično ravnino, ki je pravokotna na vzdolžno srednjo ravnino vozila in poteka skozi točko R, kot je prikazano v Prilogi 3.

5.4.3.6   Efektivno zgornje pritrdišče pasu se mora nahajati nad vodoravno ravnino, ki poteka skozi točko C, določeno v odstavku 5.1.4.

5.4.3.7   Razen zgornjega pritrdišča, določenega v odstavku 5.4.3.1, se lahko predvidijo še druga efektivna zgornja pritrdišča, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

5.4.3.7.1

dodatna pritrdišča izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5.4.3.1 do 5.4.3.6;

5.4.3.7.2

dodatna pritrdišča se lahko uporabljajo brez pomoči orodij, izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 5.4.3.5 in 5.4.3.6 ter se nahajajo v enem od območij, ki se določijo s premikom območja, prikazanega na sliki 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku, za 80 mm v navpični smeri navzgor ali navzdol;

5.4.3.7.3

pritrdišča so namenjena za H-pas, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 5.4.3.6, če se nahajajo za prečno ravnino, ki poteka skozi referenčno črto, in so nameščena: 5.4.3.7.3.1 pri enem samem pritrdišču v območju, skupnem dvema ploskovnima kotoma, ki ju tvorita navpičnici, ki potekata skozi točki J1 in J2, kot sta opredeljeni v odstavku 5.4.3.1, in katerih vodoravni prerez je prikazan na sliki 2 v Prilogi 3 k temu pravilniku; 5.4.3.7.3.2 pri dveh pritrdiščih v ustreznem izmed zgoraj določenih ploskovnih kotov, če posamezno pritrdišče ni oddaljeno več kot 50 mm od simetrične in zrcalne lege drugega pritrdišča glede na ravnino P (kot je opredeljena v odstavku 5.1.6) zadevnega sedeža.

5.5   Mere navojnih izvrtin pritrdišč

5.5.1   Pritrdišče pasu mora imeti navojno izvrtino 11,11 mm oz. 7/16 palca (20 UNF 2B).

5.5.2   Če proizvajalec opremi vozilo z varnostnimi pasovi, ki so pritrjeni na vseh pritrdiščih, predpisanih za zadevni sedež, tem pritrdiščem ni treba izpolnjevati zahteve iz odstavka 5.5.1, če izpolnjujejo ostale določbe tega pravilnika. Poleg tega se zahteva iz odstavka 5.5.1 ne nanaša na dodatna pritrdišča, ki izpolnjujejo zahtevo iz odstavka 5.4.3.7.3.

5.5.3   Varnostni pas mora biti mogoče ločiti od pritrdišča brez poškodbe slednjega.

6.   PRESKUSI

6.1   Splošni preskusi pritrdišč varnostnih pasov

6.1.1   Ob izpolnjevanju določb iz odstavka 6.2 in na zahtevo proizvajalca:

6.1.1.1

se lahko preskusi opravijo bodisi na konstrukciji vozila ali na dokončanem vozilu;

6.1.1.2

so lahko preskusi omejeni na pritrdišča za en sam sedež ali za skupino sedežev, če: (a) imajo zadevna pritrdišča enake konstrukcijske lastnosti kot pritrdišča za ostale sedeže ali skupino sedežev in (b) so, kadar so taka pritrdišča nameščena v celoti ali delno na sedež ali skupino sedežev, konstrukcijske lastnosti sedeža ali skupine sedežev enake kot pri ostalih sedežih ali skupinah sedežev;

6.1.1.3

so lahko okna in vrata vgrajena ali ne in zaprta ali ne;

6.1.1.4

so lahko vgrajeni vsi običajno nameščeni pritrdilni elementi, ki prispevajo k trdnosti konstrukcije vozila.

6.1.2   Sedeži morajo biti vgrajeni in postavljeni v položaj za vožnjo ali uporabo, ki ga izbere tehnična služba, pristojna za opravljanje homologacijskih preskusov, in ki zagotavlja najbolj neugodne pogoje glede trdnosti sistema. Položaj sedežev mora biti naveden v poročilu. Če ima sedež naslon z nastavljivim naklonom, ga je treba blokirati, kot to določa proizvajalec, če pa tega podatka ni, mora biti v položaju, ki ustreza dejanskemu kotu naklona naslona sedeža, ki je pri vozilih kategorij M1 in N1 čim bližje 25°, pri vozilih vseh ostalih kategorij pa čim bližje 15°.

6.2   Zaščita vozila za preskuse pritrdišč varnostnih pasov in za preskuse pritrdišč ISOFIX

6.2.1   Način zaščite vozila med preskusom ne sme povzročiti ojačanja pritrdišč varnostnih pasov ali pritrdišč ISOFIX in območja namestitve teh pritrdišč kot tudi ne zmanjšanja običajnih deformacij konstrukcije.

6.2.2   Naprava za pritrditev se šteje za ustrezno, če ne vpliva na območje, ki se razteza preko celotne širine konstrukcije, in če blokira ali drži vozilo ali konstrukcijo spredaj na razdalji najmanj 500 mm od pritrdišča, ki ga je treba preskusiti, zadaj pa najmanj 300 mm od tega pritrdišča.

6.2.3   Priporočljivo je, da konstrukcija stoji na nosilcih, nameščenih približno vzporedno z osmi koles, ali, če to ni mogoče, vzporedno s točkami pritrditve vzmetenja.

6.2.4   Če se uporablja postopek pritrditve, drugačen od tistega, predpisanega v odstavkih 6.2.1 do 6.2.3 tega pravilnika, je treba predložiti dokaze o njegovi ustreznosti.

6.3   Splošne zahteve za preskus pritrdišč varnostnih pasov

6.3.1   Vsa pritrdišča varnostnih pasov v isti skupini sedežev se preskušajo sočasno. Če pa obstaja nevarnost, da bi nesimetrična obremenitev sedežev in/ali pritrdišč varnostnih pasov lahko povzročila okvare, se lahko opravi dodaten preskus z nesimetrično obremenitvijo.

6.3.2   Natezna sila mora delovati v smeri, ki ustreza položaju sedenja pod kotom 10 stopinj ± 5 ° nad vodoravnico v ravnini, ki je vzporedna z vzdolžno srednjo ravnino vozila.

Uporabiti je treba 10-odstotno predobremenitev z dovoljenim odstopanjem ± 30 odstotkov ciljne obremenitve; obremenitev je treba povečati na 100 odstotkov ustrezne ciljne obremenitve.

6.3.3   Polno delovanje obremenitve je treba doseči čim hitreje in v času delovanja obremenitve, ki ni daljši od 60 sekund.

Vendar pa lahko proizvajalec zahteva, da se delovanje obremenitve doseže v 4 sekundah.

Pritrdišča pasov morajo zdržati predpisano obremenitev najmanj 0,2 sekunde.

6.3.4   Naprave za obremenitev z natezno silo, ki se uporabljajo pri preskusih, opisanih v odstavku 6.4 spodaj, so prikazane v Prilogi 5. Naprave, prikazane na sliki 1 v Prilogi 5, se postavijo na blazino sedeža in se nato, ko je to mogoče, potisnejo nazaj v naslon sedeža, medtem ko se jih tesno ovije s pasom. Napravo, prikazano na sliki 2 v Prilogi 5, se postavi na svoje mesto in čez njo namesti pas, ki se tesno zategne. Med tem postopkom se na pritrdiščih varnostnih pasov ne sme izvajati predobremenitve, ki bi bila večja od najmanjše predobremenitve, potrebne za pravilno namestitev preskusne naprave.

Naprava za obremenitev z natezno silo bodisi 254 mm ali 406 mm, ki se uporabi na vseh sedežih, mora biti taka, da je njena širina čim bližja razdalji med spodnjimi pritrdišči.

Položaj naprave za obremenitev z natezno silo mora preprečevati medsebojne vplive med vlečnim preskusom, ki negativno vpliva na obremenitev in porazdelitev obremenitve.

6.3.5   Pritrdišča pasov za sedeže, opremljene z zgornjimi pritrdišči pasov, morajo biti preskušena pod naslednjimi pogoji:

6.3.5.1

Prednji zunanji sedeži: Na pritrdiščih se opravi preskus iz odstavka 6.4.1, pri katerem se ta obremenijo z napravo, ki posnema geometrijo tritočkovnega varnostnega pasu z vgrajenim navijalom in prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču pasu. Če je vgrajenih več pritrdišč, kot je predpisano v odstavku 5.3, je treba na teh pritrdiščih opraviti tudi preskus iz odstavka 6.4.5, pri katerem se pritrdišča obremenijo s silami z napravo, ki posnema geometrijo tipa varnostnega pasu, ki naj bi bil nanje pritrjen. 6.3.5.1.1 Če na obvezno spodnje zunanje pritrdišče ni nameščeno navijalo ali če je le-to nameščeno na zgornjem pritrdišču, se preskus iz odstavka 6.4.3 opravi tudi na spodnjih pritrdiščih pasov. 6.3.5.1.2 V zgornjem primeru se lahko na zahtevo proizvajalca preskusi, predpisani v odstavkih 6.4.1 in 6.4.3, opravijo na dveh različnih konstrukcijah.

6.3.5.2

Zadnji zunanji sedeži in vsi sredinski sedeži: Na pritrdiščih se opravita preskus iz odstavka 6.4.2, pri katerem se pritrdišča obremenijo s silami z napravo, ki posnema geometrijo tritočkovnega varnostnega pasu brez navijala, in preskus iz odstavka 6.4.3, pri katerem se obremenitve prenašajo na spodnja pritrdišča z napravo, ki posnema geometrijo trebušnega varnostnega pasu. Preskusa se lahko na zahtevo proizvajalca opravita na dveh različnih konstrukcijah.

6.3.5.3

Če proizvajalec vozilo opremi z varnostnimi pasovi, se lahko na ustreznih pritrdiščih na zahtevo proizvajalca opravi samo preskus, pri katerem se obremenitve nanje prenašajo z napravo, ki posnema geometrijo tipa pasov, ki naj bi bili pritrjeni na ta pritrdišča.

6.3.6   Če na zunanjih sedežih in sredinskih sedežih ni zgornjih pritrdišč pasov, se na spodnjih pritrdiščih opravi preskus iz odstavka 6.4.3, pri katerem se obremenitve nanje prenašajo z napravo, ki posnema geometrijo trebušnega varnostnega pasu.

6.3.7   Če je vozilo zasnovano tako, da se lahko vanj namestijo tudi naprave, ki ne omogočajo pritrjevanja varnostnih pasov neposredno na pritrdišča brez vmesnih kolutov ali drugih podobnih naprav ali zahtevajo dodatna pritrdišča poleg tistih iz odstavka 5.3, mora biti varnostni pas ali sklop žic, kolutov itd., ki sestavljajo opremo varnostnega pasu, pritrjen na pritrdišča na vozilu s tako napravo, na pritrdiščih pa se opravijo preskusi iz odstavka 6.4.

6.3.8   Pri preskušanju se lahko uporablja tudi metoda, ki je drugačna od predpisane v odstavku 6.3, vendar je treba v tem primeru dokazati njeno enakovrednost.

6.4   Posebne zahteve za preskuse pritrdišč varnostnih pasov

6.4.1   Preskus pri tritočkovnem varnostnem pasu z navijalom in prekretnim vodilom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

6.4.1.1   Na zgornje pritrdišče se namesti posebno prekretno vodilo za žico ali pas, primerno za prenos obremenitve s potezne naprave, ali prekretno vodilo, ki ga dobavi proizvajalec.

6.4.1.2   Potezno napravo (glej sliko 2 v Prilogi 5), pritrjeno na pritrdišča ustreznega varnostnega pasu, se z napravo, ki posnema geometrijo prsnega traku varnostnega pasu, obremeni s preskusno silo 1 350 daN ± 20 daN. Pri vozilih drugih kategorij kot M1 in N1 mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.1.3   Istočasno mora delovati na potezno napravo, pritrjeno na spodnji pritrdišči pasu, vlečna sila 1 350 daN ± 20 daN (glej sliko 1 v Prilogi 5). Pri vozilih drugih kategorij kot M1 in N1 mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.2   Preskus pri tritočkovnem varnostnem pasu brez navijala ali z navijalom na zgornjem pritrdišču varnostnega pasu

6.4.2.1   Potezno napravo (glej sliko 2 v Prilogi 5), pritrjeno na zgornje pritrdišče varnostnega pasu, in nasprotno spodnje pritrdišče istega varnostnega pasu se obremeni s preskusno silo 1 350 daN ± 20 daN, pri čemer se uporabi navijalo (če ga proizvajalec dobavlja), pritrjeno na zgornje pritrdišče varnostnega pasu. Pri vozilih drugih kategorij kot M1 in N1 mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.2.2   Sočasno z natezno silo 1 350 daN ± 20 daN se obremeni potezna naprava (glej sliko 1 v Prilogi 5), pritrjena na spodnji pritrdišči pasov. Pri vozilih drugih kategorij kot M1 in N1 mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.3   Preskus pri trebušnem varnostnem pasu

Potezno napravo (glej sliko 1 v Prilogi 5), pritrjeno na obe spodnji pritrdišči pasov, se obremeni z preskusno silo 2 225 daN ± 20 daN. Pri vozilih drugih kategorij kot M1 in N1 mora biti preskusna sila 1 110 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 740 ± 20 daN.

6.4.4   Preskus pritrdišč pasov, ki so bodisi v celoti nameščena na konstrukciji sedeža ali pa porazdeljena med konstrukcijo vozila in konstrukcijo sedeža

6.4.4.1   Opravijo se preskusi iz odstavkov 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.3 zgoraj, pri tem pa se vsak sedež in vsaka skupina sedežev obremenijo še z dodatno silo, navedeno spodaj.

6.4.4.2   Obremenitvam, navedenim v odstavkih 6.4.1, 6.4.2 in 6.4.3 zgoraj, se doda še sila, enaka dvajsetkratni teži celotnega sedeža. Na sedeže ali ustrezne dele sedeža se usmeri pospešek, ki ustreza fizikalnemu učinku teže zadevnega sedeža na pritrdišča sedežev. Dodatno obremenitev ali obremenitve in porazdelitev teh določi proizvajalec in potrdi tehnična služba.

Pri vozilih kategorij M2 in N2 mora biti ta sila enaka desetkratni teži celotnega sedeža, pri kategorijah M3 in N3 pa 6,6-kratni teži celotnega sedeža.

6.4.5   Preskus pri uporabi posebnih tipov varnostnih pasov

6.4.5.1   Potezno napravo (glej sliko 2 v Prilogi 5), pritrjeno na pritrdišča takega varnostnega pasu, se z napravo, ki posnema geometrijo trebušnega varnostnega pasu oz. pasov obremeni s preskusno silo 1 350 ± 20 daN.

6.4.5.2   Hkrati se z vlečno silo 1 350 ± 20 daN obremeni potezno napravo (glej sliko 3 v Prilogi 5), ki je pritrjena na obe spodnji pritrdišči varnostnega pasu.

6.4.5.3   Pri vozilih drugih kategorij kot M1 in N1 mora biti preskusna sila 675 ± 20 daN, razen za vozila kategorij M3 in N3, pri katerih mora biti preskusna sila 450 ± 20 daN.

6.4.6   Preskus pri nazaj obrnjenih sedežih

6.4.6.1   Točke pritrdišča se preskusijo s silami, predpisanimi v odstavkih 6.4.1, 6.4.2 ali 6.4.3. V vsakem primeru mora preskusna sila ustrezati obremenitvi, predpisani za vozila kategorije M3 ali N3.

6.4.6.2   Skladno s postopkom, predpisanim v odstavku 6.3, mora biti preskusna sila usmerjena naprej glede na zadevni sedež.

6.5   Pri skupini sedežev, kot je opisano v odstavku 1 Priloge 7, se lahko po izbiri proizvajalca avtomobila opravi dinamični preskus iz Priloge 7 kot alternativa statičnemu preskusu, predpisanemu v odstavkih 6.3 in 6.4.

6.6   Zahteve za statični preskus.

6.6.1   Trdnost sistemov pritrdišč ISOFIX se preskusi, kot je predpisano v odstavku 6.6.4.3, z delovanjem sil na napravo za delovanje statičnih sil (NDSS) ob dobro pritrjenih priključkih ISOFIX.

Pri pritrdišču za zgornjo privez ISOFIX se opravi dodatni preskus, kot je predpisano v odstavku 6.6.4.4.

Vsa pritrdilna mesta ISOFIX iste vrste sedežev, ki se lahko uporabljajo istočasno, se preskusijo istočasno.

6.6.2   Preskus se lahko opravi bodisi na dokončanem vozilu ali na zadostnih delih vozila, da je reprezentativen za trdnost in togost konstrukcije vozila.

Okna in vrata so lahko vgrajena ali ne in zaprta ali ne.

Vgrajeni so lahko vsi običajno nameščeni pritrdilni elementi, ki prispevajo k trdnosti konstrukcije vozila.

Preskus je lahko omejen na pritrdilno mesto ISOFIX za en sam sedež ali za skupino sedežev, če:

(a)	ima zadevno pritrdilno mesto ISOFIX enake konstrukcijske lastnosti kot pritrdilno mesto ISOFIX za ostale sedeže ali skupino sedežev in

(b)	so, kadar so taka pritrdilna mesta ISOFIX nameščena v celoti ali delno na sedež ali skupino sedežev, konstrukcijske lastnosti sedeža ali skupine sedežev enake kot pri ostalih sedežih ali skupinah sedežev.

6.6.3   Če so sedeži in naslon za glavo nastavljivi, se preskusijo v položaju, ki ga določi tehnična služba, v omejenem obsegu, ki ga predpiše proizvajalec avtomobila, kot je določeno v Dodatku 3 k Prilogi 17 k Pravilniku št. 16.

6.6.4   Sile, smeri in omejitve poti.

6.6.4.1   Na sredino spodnje sprednje prečke naprave za delovanje statičnih sil (NDSS) se usmeri sila 135 N ± 15 N za nastavitev vzdolžnega položaja zadnjega podaljška naprave NDSS in odpravo morebitne ohlapnosti ali napetosti med NDSS in njenim nosilcem.

6.6.4.2   Sile se usmerijo na NDSS v smeri naprej in pod kotom v skladu s tabelo 1.

Tabela 1

Smeri sil med preskusom

Naprej	0° ± 5°	8 kN ± 0,25 kN
Pod kotom	75° ± 5° (z obeh strani, pri čemer kot merimo s sprednje strani, če pa je ena stran šibkejša ali sta obe strani simetrični, pa samo z ene strani)	5 kN ± 0,25 kN

Če proizvajalec tako zahteva, se lahko vsak od teh preskusov opravi na različnih konstrukcijah.

Sile v smeri naprej se usmerijo pod kotom delovanja začetne sile 10 ± 5° nad vodoravno ravnino. Poševne sile se usmerijo vodoravno 0° ± 5°. Sila predobremenitve 500 N ± 25 N se usmeri v predpisano točko obremenitve X, označeno na sliki 2 v Prilogi 9. Polno delovanje obremenitve je treba doseči čim hitreje in v času delovanja obremenitve, ki ni daljši od 30 sekund. Vendar pa lahko proizvajalec zahteva, da se delovanje obremenitve doseže v 2 sekundah. Sila se ohranja najmanj 0,2 s.

Vse meritve je treba opraviti v skladu s standardom ISO 6487 z razredom kanalske frekvence (CFC) 60 Hz ali s katero koli drugo enakovredno metodo.

6.6.4.3   Preskusi izključno sistema pritrdišč ISOFIX:

6.6.4.3.1

Preskus s silo v smeri naprej: Vodoravna vzdolžna pot (po predobremenitvi) točke X naprave za delovanje statičnih sil mora biti med delovanjem sile 8 kN ± 0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno s pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX ali površine okrog njega, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo za določen čas.

6.6.4.3.2

Preskus s silo v poševni smeri: Pot v smeri sile (po predobremenitvi) točke X naprave za delovanje statičnih sil mora biti med delovanjem sile 5 kN ± 0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno s pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX ali površine okrog njega, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo za določen čas.

6.6.4.4   Preskus sistemov pritrdišč ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX:

Med napravo za delovanje statičnih sil in pritrdišče za zgornjo privez je treba usmeriti napetostno silo 50 N ± 5 N. Vodoravna pot (po predobremenitvi) točke X mora biti med delovanjem sile 8 kN ± 0,25 kN omejena na 125 mm, trajna deformacija, vključno z delnim pretrgom ali prelomom katerega koli spodnjega pritrdišča ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privez ali površine okrog njiju, pa ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo za določen čas.

Tabela 2

Omejitve poti

Smer sile	Največja pot točke X naprave NDSS
Naprej	125 mm vzdolžno
Pod kotom	125 mm v smeri sile

6.6.5   Dodatne sile.

6.6.5.1   Vztrajnostne sile na sedežu.

Pri položaju namestitve, pri katerem se obremenitev prenaša v sklop sedeža vozila in ne neposredno v konstrukcijo vozila, se opravi preskus, s katerim se zagotovi, da je trdnost pritrdišč sedežev vozila na konstrukciji vozila zadovoljiva. V tem preskusu se na sedež ali ustrezni del sklopa sedeža vodoravno in vzdolžno v smeri naprej usmeri sila, enaka 20-kratni teži ustreznih delov sklopa sedeža, kar ustreza fizikalnemu učinku teže zadevnega sedeža na pritrdišča sedežev. Dodatno obremenitev ali obremenitve in porazdelitev teh določi proizvajalec in potrdi tehnična služba.

Na zahtevo proizvajalca se lahko med zgoraj opisanimi statičnimi preskusi dodatna obremenitev usmeri v točko X naprave za delovanje statičnih sil.

Če je v sedež vozila vgrajeno pritrdišče za zgornjo privez, je treba ta preskus izvesti s pasom za zgornjo privez ISOFIX.

Ne sme priti do preloma in izpolnjene morajo biti zahteve glede poti iz tabele 2.

OPOMBA: Tega preskusa ni treba izvesti, če je v konstrukcijo sedeža vozila vgrajeno pritrdišče sistema varnostnih pasov vozila in je sedež vozila že preskušen in homologiran, da je prestal preskuse obremenitve pritrdišč, ki jih za sistem za zadrževanje odraslih potnikov zahteva ta pravilnik.

7.   PREGLED MED STATIČNIMI PRESKUSI PRITRDIŠČ VARNOSTNIH PASOV IN PO NJIH

7.1   Vsa pritrdišča morajo biti zmožna prestati preskus, predpisan v odstavkih 6.3 in 6.4. Trajna deformacija, vključno s pretrgom ali prelomom katerega koli pritrdišča ali površine okrog njega, ne predstavlja okvare, če zdrži predpisano silo za določen čas. Med preskusom je treba upoštevati najmanjše razdalje med efektivnimi spodnjimi pritrdišči varnostnih pasov iz odstavka 5.4.2.5 in zahteve iz odstavka 5.4.3.6 za efektivna zgornja pritrdišča varnostnih pasov.

7.1.1   Pri vozilih kategorije M1, katerih skupna dovoljena masa ne presega 2,5 tone, se, če je na konstrukcijo sedeža pritrjeno zgornje pritrdišče varnostnega pasu, efektivno zgornje pritrdišče varnostnega pasu med preskusom ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki poteka skozi točko R in točko C zadevnega sedeža (glej sliko 1 v Prilogi 3 k temu pravilniku).

Pri vozilih, razen tistih, omenjenih zgoraj, se efektivno zgornje pritrdišče varnostnega pasu med preskusom ne sme premakniti pred prečno ravnino, ki je nagnjena za 10° naprej in poteka skozi točko R sedeža.

Med preskusom se meri največji premik točke efektivnega zgornjega pritrdišča.

Če premik točke efektivnega zgornjega pritrdišča preseže zgoraj omenjeno omejitev, mora proizvajalec tehnični službi zadovoljivo dokazati, da ni nevarnosti za potnika. Kot dokaz zadostnega prostora za preživetje se lahko, na primer, izvede preskusni postopek v skladu s Pravilnikom št. 94 ali preskus z vozičkom z ustreznim impulzom.

7.2   Pri vozilih, pri katerih se uporabljajo take naprave, mora biti po odstranitvi vlečne sile še vedno mogoče ročno upravljanje naprav za odmikanje in blokiranje sedežev, ki omogočajo potnikom na vseh sedežih, da zapustijo vozilo.

7.3   Po preskušanju je treba zabeležiti vse poškodbe pritrdišč varnostnih pasov in konstrukcij, ki so bili obremenjeni med preskusom.

7.4   Z odstopanjem od omenjenega ni potrebno, da zgornja pritrdišča, pritrjena na enem ali več sedežih vozil kategorije M2, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 tone, in vozil kategorije M3, ki izpolnjujejo zahteve iz Pravilnika št. 80, izpolnjujejo zahteve iz odstavka 7.1 v zvezi s skladnostjo z odstavkom 5.4.3.6.

8.   SPREMEMBE IN RAZŠIRITEV HOMOLOGACIJE TIPA VOZILA

8.1   O vseh spremembah tipa vozila se uradno obvesti upravno službo, ki je ta tip vozila homologirala. Služba lahko bodisi:

8.1.1

meni, da ni verjetno, da bi imele spremembe znaten škodljiv vpliv in da v vsakem primeru vozilo še vedno izpolnjuje zahteve, ali

8.1.2

od tehnične službe, pristojne za opravljanje preskusov, zahteva poročilo o nadaljnjih preskusih.

8.2   O potrditvi ali zavrnitvi homologacije, z opredelitvijo sprememb, se po postopku iz odstavka 4.3 zgoraj obvesti pogodbenice Sporazuma, ki uporabljajo ta pravilnik.

8.3   Pristojni organ, ki izda razširitev homologacije, dodeli serijsko številko te razširitve in o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

9.   SKLADNOST PROIZVODNJE

Skladnost proizvodnih postopkov mora biti taka, kot je določeno v Dodatku 2 k Sporazumu (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.2), ob izpolnjevanju naslednjih zahtev:

9.1	Vsa vozila s homologacijsko oznako, predpisano po tem pravilniku, morajo biti skladna s tipom vozila, homologiranim glede na podrobnosti, ki vplivajo na lastnosti pritrdišč varnostnih pasov, sistema pritrdišč ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX.

9.2	Za preverjanje skladnosti, kot je predpisano v odstavku 9.1 zgoraj, je treba opraviti naključni pregled na zadostnem številu serijsko proizvedenih vozil s homologacijsko oznako, ki jo zahteva ta pravilnik.

9.3	Praviloma se zgoraj omenjene preglede omeji na opravljanje meritev. Po potrebi pa se na vozilih opravi tudi nekatere izmed preskusov, opisanih v odstavku 6 zgoraj, po izboru tehnične službe, ki opravlja homologacijske preskuse.

10.   KAZNI ZA NESKLADNOST PROIZVODNJE

10.1   Če zahteva iz odstavka 9.1 zgoraj ni izpolnjena ali če pritrdišča varnostnih pasov ali sistem pritrdišč ISOFIX in pritrdišče za zgornjo privez ISOFIX niso prestali pregledov, predpisanih v odstavku 9 zgoraj, se homologacija, podeljena za tip vozila skladno s tem pravilnikom, lahko prekliče.

10.2   Če pogodbenica Sporazuma, ki uporablja ta pravilnik, prekliče homologacijo, ki jo je prej podelila, o tem nemudoma obvesti druge pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

11.   NAVODILA ZA UPORABO

Nacionalni organi lahko zahtevajo, da pri njih registrirani proizvajalci vozil v navodilih za uporabo vozila jasno navedejo,

11.1   kje so pritrdišča in

11.2   za kakšne tipe varnostnih pasov so pritrdišča namenjena (glej točko 5 v Prilogi 1).

12.   POPOLNO PRENEHANJE PROIZVODNJE

Če imetnik homologacije povsem preneha proizvajati tip pritrdišč varnostnih pasov ali tip sistema pritrdišč ISOFIX in pritrdišča za zgornjo privez ISOFIX, homologirane v skladu s tem pravilnikom, o tem obvesti organ, ki je podelil homologacijo. Ko ta organ prejme ustrezno sporočilo, o tem obvesti druge pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, s sporočilom na obrazcu, skladnem z vzorcem iz Priloge 1 k temu pravilniku.

13.   IMENA IN NASLOVI TEHNIČNIH SLUŽB, KI IZVAJAJO HOMOLOGACIJSKE PRESKUSE, TER UPRAVNIH ORGANOV

Pogodbenice Sporazuma iz leta 1958, ki uporabljajo ta pravilnik, sekretariatu Združenih narodov sporočijo imena in naslove tehničnih služb, ki opravljajo homologacijske preskuse, ter upravnih organov, ki podelijo homologacijo in katerim se pošljejo obrazci, izdani v drugih državah, ki potrjujejo podelitev, razširitev, zavrnitev ali preklic homologacije.

14.   PREHODNE DOLOČBE

14.1	Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 06 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij ECE po tem pravilniku, kakor je bil spremenjen s spremembami 06.

14.2	Po preteku 2 let od začetka veljavnosti sprememb 06 tega pravilnika pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE samo, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen s spremembami 06.

14.3

Po preteku 7 let od začetka veljavnosti sprememb 06 tega pravilnika lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij, ki niso bile podeljene v skladu s spremembami 06 tega pravilnika. Vendar obstoječe homologacije kategorij vozil, ki jih spremembe 06 tega pravilnika ne zadevajo, ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

14.4	Za vozila, na katera se ne nanaša odstavek 7.1.1 zgoraj, ostanejo veljavne homologacije, podeljene v skladu s spremembami 04 tega pravilnika.

14.5	Za vozila, na katera se ne nanaša Dopolnilo 4 k spremembam 05 tega pravilnika, ostanejo veljavne obstoječe homologacije, če so bile podeljene v skladu s spremembami 05 do Dopolnila 3.

14.6	Od uradnega datuma začetka veljavnosti Dopolnila 5 k spremembam 05 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij ECE po tem pravilniku, kakor je bil spremenjen z Dopolnilom 5 k spremembam 05.

14.7	Za vozila, na katera se ne nanaša Dopolnilo 5 k spremembam 05 tega pravilnika, ostanejo veljavne obstoječe homologacije, če so bile podeljene v skladu s spremembami 05 do Dopolnila 3.

14.8	Od 20. februarja 2005 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacije ECE za vozila kategorije M1 samo, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z Dopolnilom 5 k spremembam 05.

14.9	Od 20. februarja 2007 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij za vozila kategorije M1, ki niso bile podeljene v skladu z Dopolnilom 5 k spremembam 05 tega pravilnika.

14.10

Od 16. julija 2006 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo za vozila kategorije N samo, če tip vozila izpolnjuje zahteve iz tega pravilnika, kakor je bil spremenjen z Dopolnilom 5 k spremembam 05.

14.11

Od 16. julija 2008 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo priznanje homologacij za vozila kategorije N, ki niso bile podeljene v skladu z Dopolnilom 5 k spremembam 05 tega pravilnika.

14.12

Od uradnega datuma začetka veljavnosti sprememb 07 nobena pogodbenica, ki uporablja ta pravilnik, ne sme zavrniti podelitve homologacij ECE po tem pravilniku, kakor je bil spremenjen s spremembami 07.

14.13

Po 24 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 07 pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, podelijo homologacijo ECE le, če so izpolnjene zahteve iz tega pravilnika, kot je bil spremenjen s spremembami 07.

14.14

Po 36 mesecih od začetka veljavnosti sprememb 07 lahko pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, zavrnejo homologacijo, ki ni bila podeljena v skladu spremembami 07 k temu pravilniku.

14.15

Ne glede na odstavka 14.13 in 14.14 homologacije kategorij vozil v skladu s prejšnjimi spremembami Pravilnika, ki jih spremembe 07 ne zadevajo, ostanejo v veljavi, pogodbenice, ki uporabljajo ta pravilnik, pa jih še naprej priznavajo.

14.16

Pogodbenice lahko za nacionalno homologacijo še naprej dovoljujejo nenamestitev pritrdišč varnostnih pasov za sklopne sedeže, če njihovi nacionalni predpisi v času pristopa k temu pravilniku ne vsebujejo zahtev glede njihove obvezne namestitve; v tem primeru se te kategorije avtobusov ne morejo homologirati v skladu s tem pravilnikom.

---

(1)  Kot je določeno v Prilogi 7 h Konsolidirani resoluciji o proizvodnji vozil (R.E.3) (dokument TRANS/WP29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Spremembo 4).

(2)  1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 5 za Švedsko, 6 za Belgijo, 7 za Madžarsko, 8 za Češko, 9 za Španijo, 10 za Srbijo in Črno goro, 11 za Združeno kraljestvo, 12 za Avstrijo, 13 za Luksemburg, 14 za Švico, 15 (prosto), 16 za Norveško, 17 za Finsko, 18 za Dansko, 19 za Romunijo, 20 za Poljsko, 21 za Portugalsko, 22 za Rusko federacijo, 23 za Grčijo, 24 za Irsko, 25 za Hrvaško, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško, 28 za Belorusijo, 29 za Estonijo, 30 (prosto), 31 za Bosno in Hercegovino, 32 za Latvijo, 33 (prosto), 34 za Bolgarijo, 35 (prosto), 36 za Litvo, 37 za Turčijo, 38 (prosto), 39 za Azerbajdžan, 40 za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, 41 (prosto), 42 za Evropsko skupnost (homologacije podeljujejo njene države članice z uporabo svojih simbolov ECE), 43 za Japonsko, 44 (prosto), 45 za Avstralijo, 46 za Ukrajino, 47 za Južno Afriko, 48 za Novo Zelandijo, 49 za Ciper, 50 za Malto, 51 za Republiko Korejo, 52 za Malezijo in 53 za Tajsko. Nadaljnje številčne oznake se drugim državam dodelijo v kronološkem zaporedju, po katerem ratificirajo Sporazum o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za kolesna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v kolesna vozila in/ali uporabijo na njih, in pogojih za vzajemno priznavanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov, ali pristopijo k njemu, generalni sekretar Združenih narodov pa tako dodeljene številčne oznake sporoči pogodbenicam Sporazuma.

(3)  Glej opombo 1.

(4)  Dokument TRANS/WP29/78/Rev.1/Sprem.2, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sprem. 4.

---

---

---

---

---

---

---

---

---

---