Dieses Dokument ist ein Auszug aus dem EUR-Lex-Portal.
Dokument 32026R2097
Commission Implementing Regulation (EU) 2026/2097 of 18 September 2026 on the communicable diseases and related special health issues subject to epidemiological surveillance and the corresponding case definitions, and repealing Implementing Decision (EU) 2018/945
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/2097 z dne 18. septembra 2026 o nalezljivih boleznih in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanjih, ki se epidemiološko spremljajo, in ustreznih opredelitvah primerov ter o razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/945
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2026/2097 z dne 18. septembra 2026 o nalezljivih boleznih in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanjih, ki se epidemiološko spremljajo, in ustreznih opredelitvah primerov ter o razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/945
C/2026/6011
UL L, 2026/2097, 21.9.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/2097/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In Kraft
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/2097 |
21.9.2026 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/2097
z dne 18. septembra 2026
o nalezljivih boleznih in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanjih, ki se epidemiološko spremljajo, in ustreznih opredelitvah primerov ter o razveljavitvi Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2018/945
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (1) ter zlasti člena 13(10), točki (a) in (b), Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/945 (2) je bil vzpostavljen seznam nalezljivih boleznih in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj, ki se epidemiološko spremljajo. Poleg tega navedeni sklep določa opredelitve primerov za namene predložitve podatkov za epidemiološko spremljanje navedenih nalezljivih bolezni. Navedeni izvedbeni sklep je bil sprejet na podlagi Sklepa št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je bil zdaj razveljavljen z Uredbo (EU) 2022/2371. |
|
(2) |
Seznam nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj, vzpostavljen z Izvedbenim sklepom (EU) 2018/945, bi bilo treba posodobiti, da bi odražal epidemiološke spremembe ter potrebe in prednostne naloge Unije in držav članic na področju javnega zdravja. Posodobljeni seznam bi moral zajemati nekatere nalezljive bolezni in povezana posebna zdravstvena vprašanja v skladu z merili za izbor nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj za epidemiološko spremljanje iz oddelka 1 Priloge I k Uredbi (EU) 2022/2371. |
|
(3) |
Poleg tega bi bilo treba posodobiti seznam opredelitev primerov, trenutno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/945, zaradi novih znanstvenih informacij ter razvijajočih se meril in praks laboratorijske diagnostike. |
|
(4) |
Ocenjuje se, da antimikrobična odpornost vsako leto po vsem svetu stane na milijone življenj. Poraba antimikrobikov je kot najmočnejši dejavnik antimikrobične odpornosti že več kot 20 let pod prostovoljnim nadzorom na ravni Unije, zato bi jo bilo treba tudi vključiti v Prilogo I k tej uredbi kot posebno zdravstveno vprašanje, ki se epidemiološko spremlja. |
|
(5) |
Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19) je povzročila pandemijo z zelo visoko stopnjo obolevnosti in umrljivosti, zato bi jo bilo treba epidemiološko spremljati na ravni Unije. Spremljanje COVID-19 bi bilo treba povezati s kontrolnim mrežnim in virološkim spremljanjem gripe in respiratornega sincicijskega virusa, da se zagotovi standardizirano spremljanje respiratornih virusnih okužb, ki bo bolj neodvisno od spremenljivih politik testiranja in nadzora. |
|
(6) |
Hantavirusna okužba je zoonoza, ki v Uniji vsako leto povzroči nekaj tisoč primerov okužbe. Prisotna je lahko kot virusna hemoragična mrzlica in bi jo bilo treba epidemiološko spremljati na ravni Unije, da se omogoči zgodnje opozarjanje, hitrejše diagnosticiranje in učinkovitejši odziv v sosednjih državah članicah. |
|
(7) |
Vsak virus zoonotske influence (virus influence tipa A, ki ga gostijo živali in prečka medvrstno pregrado za okužbo ljudi) lahko v prihodnosti povzroči pandemijo, zato bi bilo treba vsako okužbo ljudi s takim virusom epidemiološko spremljati na ravni Unije. V Prilogi I k tej uredbi bi morala zoonotska gripa zato nadomestiti gripo A/H5N1, kot je trenutno navedena v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/945. |
|
(8) |
Virus stekline in drugi lisavirusi lahko prizadenejo centralni živčni sistem pri ljudeh. Zato je primerno, da se steklina, kot je trenutno navedena v Izvedbenem sklepu (EU) 2018/945, razširi na steklino in druge lisavirusne okužbe v Prilogi I k tej uredbi. |
|
(9) |
Virus opičjih koz Clade II je leta 2022 povzročil svetovno epidemijo, zlasti med geji, biseksualci in drugimi moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Virus opičjih koz Clade I je razširjen v podsaharski Afriki in se širi v spolnih mrežah, ki prizadenejo moške in ženske. Primeri okužbe zunaj Evrope so bili odkriti v Uniji in državah Evropskega gospodarskega prostora ter so privedli do nadaljnjega prenosa prek prenosa v gospodinjstvu ali heteroseksualnih stikov. Konec leta 2025 se je virus Clade I začel širiti tudi med moškimi v Uniji, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri čemer je prišlo do primerov v državi prebivališča ali s potovanjem v druge države članice ali države Evropskega gospodarskega prostora. Za opičje koze bi bilo zato treba izvajati spremljanje na podlagi dogodkov na ravni Unije, da se odkrije kakršen koli porast primerov pri ogroženih populacijah ali splošni populaciji. |
|
(10) |
Okužba z respiratornim sincicijskim virusom povzroča veliko število hospitalizacij pri majhnih otrocih in starejših, zato bi jo bilo treba epidemiološko spremljati na ravni Unije. Tako kot COVID-19 bi bilo treba tudi spremljanje okužbe z respiratornim sincicijskim virusom povezati s kontrolnim mrežnim in virološkim spremljanjem gripe. Rutinsko spremljanje okužb z respiratornim sincicijskim virusom naj bi prispevalo tudi k merjenju učinka cepiv proti respiratornemu sincicijskemu virusu. |
|
(11) |
V skladu z merili za izbor nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj za epidemiološko spremljanje, kot so določena v oddelku 1 Priloge I k Uredbi (EU) 2022/2371, se epidemiološko spremljanje na ravni Unije ne bi smelo več izvajati za naslednje bolezni:
|
|
(12) |
V skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni na zahtevo Komisije zagotovil znanstveno pomoč pri oblikovanju opredelitev primerov za porabo antimikrobikov, arenavirusno okužbo, krimsko-kongoško hemoragično mrzlico, filovirusno okužbo, hantavirusno okužbo, z zdravstveno oskrbo povezanim COVID-19, lisavirusno okužbo, opičje koze, virusne okužbe dihal (gripi podobna bolezen, akutna okužba dihal, sindrom akutne respiratorne stiske, COVID-19, sezonska gripa, zooonotska gripa in okužba z respiratornim sincicijskim virusom) in mrzlico doline Rift. Pomoč je vključevala tudi revizijo opredelitev primerov za botulizem, virusno bolezen čikungunja, klamidijsko okužbo, vključno s klamidijskim limfogranulomom, kolero, variantno Creutzfeldt-Jakobovo bolezen, dengo, gonokokno okužbo, hepatitis B, hepatitis C, legionarsko bolezen, malarijo, ošpice, kugo, mrzlico Q, rdečke, okužbo z bakterijo E. coli, ki proizvaja Šigov toksin, šigelozo, črne koze, sifilis in kongenitalni sifilis, klopni encefalitis, tuberkulozo, tularemijo, okužbo z virusom zahodnega Nila, črevesno jersiniozo, virusno bolezen zika, antimikrobično odpornost in z zdravstveno oskrbo povezane okužbe. Zadevne opredelitve primerov bi bilo treba ustrezno spremeniti. |
|
(13) |
Ta uredba nadomešča Izvedbeni sklep (EU) 2018/945, ki bi ga bilo treba razveljaviti. |
|
(14) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za resne čezmejne grožnje za zdravje, ustanovljenega v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2022/2371. |
|
(15) |
Pristojnim organom držav članic bi bilo treba dati čas do 1. julija 2028, da se pripravijo na uporabo pravil iz te uredbe – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Nalezljive bolezni in povezana posebna zdravstvena vprašanja iz člena 2(1), točki (a)(i) in (a)(ii), Uredbe (EU) 2022/2371, ki jih zajema mreža za epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj iz člena 13(1) navedene uredbe, so navedeni v Prilogi I.
Člen 2
Za namene epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj iz Priloge I se uporabljajo opredelitve primerov iz Priloge II.
Člen 3
Izvedbeni sklep (EU) 2018/945 se razveljavi.
Člen 4
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. julija 2028.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 18. septembra 2026
Za Komisijo
predsednica
Ursula VON DER LEYEN
(1) UL L 314, 6.12.2022, str. 26, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2371/oj.
(2) Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2018/945 z dne 22. junija 2018 o nalezljivih boleznih in z njimi povezanih posebnih zdravstvenih problemih, zajetih v epidemiološko spremljanje, ter o zadevnih opredelitvah primerov (UL L 170, 6.7.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2018/945/oj).
(3) Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2013/1082/oj).
(4) Uredba (ES) št. 851/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 142, 30.4.2004, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2004/851/oj).
PRILOGA I
Nalezljive bolezni in povezana posebna zdravstvena vprašanja, za katere se izvaja epidemiološko spremljanje iz člena 1
1. BOLEZNI
Vranični prisad
Arenavirusna okužba, razen limfocitnega horiomeningitisa
Botulizem
Bruceloza
Kampilobakterioza
Virusna bolezen čikungunja
Klamidijska okužba, vključno z (veneričnim) klamidijskim limfogranulomom (LGV)
Kolera
Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19)
Variantna Creutzfeldt-Jakobova bolezen
Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica
Denga
Davica
Ehinokokoza
Filovirusna okužba
Gonokokna okužba
Okužba s Haemophilus influenzae, invazivna bolezen
Hantavirusna okužba
Akutni hepatitis A
Hepatitis B
Hepatitis C
Okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV) in sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (aids)
Gripa, sezonska
Gripa, zoonotska
Legionarska bolezen
Leptospiroza
Listerioza
Malarija
Ošpice
Meningokokna okužba, invazivna bolezen
Opičje koze
Mumps
Oslovski kašelj
Kuga
Okužba s Streptococcus pneumoniae, invazivna bolezen
Akutni poliomielitis
Mrzlica Q
Steklina in druge lisavirusne okužbe
Okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV)
Mrzlica doline Rift
Rdečke
Kongenitalni sindrom rdečk
Salmonelni enteritis
Okužba z E. coli, ki proizvaja Šigov toksin (STEC), vključno s hemolitično-uremičnim sindromom (HUS)
Šigeloza
Črne koze
Sifilis
Kongenitalni sifilis
Klopni encefalitis, srednjeevropski in daljnovzhodni
Kongenitalna toksoplazmoza
Trihineloza
Tuberkuloza
Tularemija
Okužba z virusom zahodnega Nila
Rumena mrzlica
Jersinioza, črevesna
Virusna bolezen zika
2. POSEBNA ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA
Antimikrobična odpornost (vključno s porabo antimikrobikov)
Z zdravstveno oskrbo povezane okužbe
PRILOGA II
Opredelitve primerov za nalezljive bolezni in povezana posebna zdravstvena vprašanja, za katere se izvaja epidemiološko spremljanje iz člena 2
1. RAZLAGA ODDELKOV, UPORABLJENIH PRI OPREDELITVI IN RAZVRSTITVI PRIMEROV
KLINIČNA MERILA
Klinična merila vsebujejo običajne in ustrezne znake ter simptome bolezni, ki samostojno ali v povezavi predstavljajo jasno ali verjetno klinično sliko bolezni. Dajejo splošen opis bolezni in ne navajajo nujno vseh značilnosti, potrebnih za posamezno klinično diagnozo bolezni.
LABORATORIJSKA MERILA
Laboratorijska merila so navedena kot seznam laboratorijskih metod, ki se uporabljajo za potrditev primera. Običajno samo ena od navedenih metod zadošča za potrditev primera. Če je za laboratorijsko potrditev potrebna kombinacija metod, je to opredeljeno. Vrsto vzorca, ki se zbira za laboratorijsko testiranje, se opredeli le, kadar so samo nekatere vrste vzorcev ustrezne za potrditev diagnoze. Za nekatere dogovorjene izredne primere so vključena laboratorijska merila za verjetni primer. Navedena laboratorijska merila so sestavljena iz seznama laboratorijskih metod, ki se lahko uporabijo za podporo diagnoze primera, ne pa za potrditev.
EPIDEMIOLOŠKA MERILA IN EPIDEMIOLOŠKA POVEZAVA
Epidemiološka merila se štejejo za izpolnjena, ko je možno določiti epidemiološko povezavo. Epidemiološka povezava med inkubacijsko dobo je opredeljena kot ena od naslednjih šestih:
|
— |
prenos s človeka na človeka: dejstvo, da je bila oseba v stiku z laboratorijsko potrjenim človeškim primerom (ali pri nekaterih boleznih z osebo, za katero se sumi, da je bila izpostavljena zaradi preteklega potovanja) na takšen način, da obstaja možnost, da je prišlo do okužbe; |
|
— |
prenos z živali na človeka: dejstvo, da je bila oseba v stiku z živaljo s sumom okužbe ali kolonizacije na takšen način, da obstaja možnost, da je prišlo do okužbe; |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru: dejstvo, da je bila oseba izpostavljena istemu skupnemu viru ali nosilcu okužbe, ki je potrjen človeški primer, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi: dejstvo, da je oseba uživala hrano ali pitno vodo, ki je laboratorijsko potrjena kot kontaminirana, ali uživala potencialno kontaminirane proizvode živali s sumom okužbe ali kolonizacije; |
|
— |
izpostavitev v okolju: dejstvo, da se je oseba kopala v vodi ali je bila v stiku s kontaminiranim okoljskim virom, ki je bil laboratorijsko potrjen; |
|
— |
izpostavitev v laboratoriju: dejstvo, da je oseba delala v laboratoriju, kjer je možnost izpostavitve. |
Oseba se obravnava kot epidemiološko povezana s potrjenim primerom, če je v verigi prenosa laboratorijsko potrjen vsaj en primer. V primeru izbruha okužbe, ki se prenaša fekalno-oralno ali po zraku, se lahko šteje, da je primer epidemiološko povezan, ne da bi bila vzpostavljena veriga prenosa.
Do prenosa pride na en ali več naslednjih načinov:
|
— |
po zraku: aerosol se prenaša od okužene osebe na mukozne sluznice med kašljanjem, pljuvanjem, petjem ali govorom ali kadar druge osebe vdihujejo aerosole s povzročitelji bolezni, ki so razpršeni v ozračju; |
|
— |
s stikom: neposredni stik z okuženo osebo (fekalno-oralno, preko dihalnih kapljic, preko kože ali s spolnim stikom) ali živaljo (npr. z ugrizom, dotikom) ali posrednim stikom z okuženimi materiali ali predmeti (fomiti, telesne tekočine, kri); |
|
— |
vertikalno: od matere na otroka, pogosto v maternici ali kot posledica naključne izmenjave telesnih tekočin običajno v obporodnem obdobju; |
|
— |
z vektorskim prenosom: prenos z okuženimi komarji, klopi, pršicami, muhami in drugimi žuželkami, ki prenašajo bolezen na človeka z ugrizi; |
|
— |
s hrano ali vodo: z uživanjem potencialno kontaminirane hrane ali pitne vode. |
RAZVRSTITEV PRIMERA
Primeri se razvrstijo kot „možni“, „verjetni“ in „potrjeni“. Inkubacijske dobe za bolezni so podane v dodatnih informacijah za lažjo oceno epidemiološke povezave.
MOŽEN PRIMER
Možen primer pomeni primer, ki je razvrščen kot možen za namene poročanja. Običajno gre za primer, ki izpolnjuje klinična merila, kakor so opisana v opredelitvi primera, vendar brez epidemiološke ali laboratorijske potrditve zadevne bolezni. Pri opredelitvi možnega primera je občutljivost visoka, specifičnost pa nizka. Omogoča odkrivanje večine primerov, vendar bodo v to kategorijo vključeni tudi nekateri lažno pozitivni primeri.
VERJETEN PRIMER
Verjeten primer pomeni primer, ki je razvrščen kot verjeten za namene poročanja. Običajno gre za primer s kliničnimi merili in epidemiološko povezavo, kakor so opisani v opredelitvi primera. Laboratorijski testi za verjetne primere so določeni le za nekatere bolezni.
POTRJEN PRIMER
Potrjen primer pomeni primer, ki je razvrščen kot potrjen za namene poročanja. Potrjeni primeri so laboratorijsko potrjeni in lahko izpolnjujejo klinična merila, kakor so opisana v opredelitvi primera, ali jih ne izpolnjujejo. Pri opredelitvi potrjenega primera je občutljivost nižja, specifičnost pa visoka, zato bo večina zbranih primerov resničnih primerov, nekateri pa bodo izpuščeni.
Klinična merila za nekatere bolezni ne odražajo dejstva, da so številni akutni primeri asimptomatski (npr. hepatitis A, B in C, kampilobakterioza, salmoneloza), čeprav so ti primeri lahko še vedno pomembni z vidika javnega zdravja na nacionalni ravni.
ZAVRŽEN PRIMER
Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila
IN
vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
kljub ustreznemu vzorcu, odvzetemu in testiranemu v usposobljenem laboratoriju, primer ne izpolnjuje laboratorijskih meril za opredelitev primera za zadevno bolezen; |
|
— |
primer je epidemiološko povezan z laboratorijsko potrjenim primerom ali izbruhom druge nalezljive bolezni, ki ni zadevna bolezen; |
|
— |
v primeru je potrjena še druga etiologija bolezni, tudi če je primer epidemiološko povezan z laboratorijsko potrjenim primerom ali drugim epidemiološko povezanim primerom zadevne bolezni. |
|
Opomba: |
Za nekatera stanja, ki se spremljajo, struktura opredelitev primera ne sledi tipični strukturi opredelitve primera, kot v primeru variantne Creutzfeld-Jakobove bolezni (vCJB), z zdravstveno oskrbo povezanih okužb in antimikrobične odpornosti. |
2. SEZNAM OKRAJŠAV
|
1. |
AFP: akutna flakcidna paraliza |
|
2. |
AIDS: sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti |
|
3. |
AMR: antimikrobična odpornost |
|
4. |
Anti-HBc: protitelesa proti središčnemu antigenu virusa hepatitisa B |
|
5. |
anti-HCV: specifična protitelesa proti virusu hepatitisa C |
|
6. |
AOD: akutna okužba dihal |
|
7. |
BAL: bronhoalveolarna lavaža |
|
8. |
BCG: bacil Calmette et Guérin |
|
9. |
BJ: okužba kosti in sklepov |
|
10. |
BJ-BONE: osteomielitis |
|
11. |
BJ-DISC: okužba medvretenčnega prostora |
|
12. |
BJ-JNT: okužba sklepa ali burze |
|
13. |
BoNT: botulinski nevrotoksin |
|
14. |
BSI: okužba krvnega obtoka |
|
15. |
C-CVC: s katetrom povezano – centralni žilni kateter |
|
16. |
CDAD: z bakterijo Clostridioides difficile povezana driska |
|
17. |
CFU: kolonijska enota |
|
18. |
CMV: citomegalovirus |
|
19. |
CNS: centralni živčni sistem |
|
20. |
CNS-IC: okužba centralnega živčnega sistema– intrakranialna okužba |
|
21. |
CNS-MEN: okužba centralnega živčnega sistema – meningitis ali ventrikulitis |
|
22. |
CNS-SA: okužba centralnega živčnega sistema – spinalni absces brez meningitisa |
|
23. |
C-PVC: s katetrom povezano – periferni žilni kateter |
|
24. |
CRI: s katetrom povezana okužba |
|
25. |
CRS: kongenitalni sindrom rdečk |
|
26. |
CRT: čas polnjenja kapilar |
|
27. |
CSF: likvor |
|
28. |
CT scan: slikanje z računalniško tomografijo |
|
29. |
CVS: okužba kardiovaskularnega sistema |
|
30. |
CVS-CARD: okužba kardiovaskularnega sistema – miokarditis ali perikarditis |
|
31. |
CVS-ENDO: okužba kardiovaskularnega sistema – endokarditis |
|
32. |
CVS-MED: okužba kardiovaskularnega sistema – mediastinitis |
|
33. |
CVS-VASC: okužba kardiovaskularnega sistema – okužba arterij ali ven |
|
34. |
DFA: direktni fluorescenčni test za ugotavljanje protiteles |
|
35. |
DFA-TP: direktni fluorescenčni test za protitelesa proti Treponema pallidum |
|
36. |
DNA: deoksiribonukleinska kislina |
|
37. |
DPA: distalno zaščiteni aspirat |
|
38. |
EARS-Net: Evropska mreža za nadzor antimikrobične odpornosti |
|
39. |
ECDC: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni |
|
40. |
ECOFFs: epidemiološke izločitvene vrednosti |
|
41. |
EEG: elektroencefalografija |
|
42. |
EENT: okužba očesa, ušesa, nosu, grla ali ust |
|
43. |
EENT-CONJ: okužba očesa, ušesa, nosu, grla ali ust – konjunktivitis |
|
44. |
EENT-EAR: okužba očesa, ušesa, nosu, grla ali ust – okužba ušesa in mastoida |
|
45. |
EENT-EYE: okužba očesa, ušesa, nosu, grla ali ust – okužba očesa, razen konjunktivitisa |
|
46. |
EENT-ORAL: okužba očesa, ušesa, nosu, grla ali ust – okužba v ustni votlini (usta, jezik ali dlesni) |
|
47. |
EENT-SINU: okužba očesa, ušesa, nosu, grla ali ust – sinuzitis |
|
48. |
EENT-UR: okužba očesa, ušesa, nosu, grla ali ust – okužba zgornjih dihal, faringitis, laringitis, epiglotitis |
|
49. |
EFNS: Evropska zveza nevroloških združenj |
|
50. |
EIA: encimski imunološki test |
|
51. |
ELISA: encimski imunski test |
|
52. |
EM: elektronska mikroskopija |
|
53. |
ERLI-Net: Evropska mreža referenčnih laboratorijev za človeško gripo |
|
54. |
EUCAST: Evropski odbor za testiranje antimikrobične občutljivosti |
|
55. |
FAMA: fluorescenčna protitelesa proti membranskim antigenom |
|
56. |
FTA-abs: absorpcija fluorescenčnih protiteles proti treponemi |
|
57. |
FUO: mrzlica neznanega izvora |
|
58. |
GI: okužba prebavnega trakta |
|
59. |
GI-CDI: okužba prebavnega trakta – okužba z bakterijo Clostridioides difficile |
|
60. |
GI-GE: okužba prebavnega trakta – gastroenteritis (razen CDI) |
|
61. |
GI-GIT: okužba prebavnega trakta – prebavni trakt (požiralnika, želodca, tankega in debelega črevesa ter danke), razen gastroenteritisa in apendicitisa |
|
62. |
GI-HEP: okužba prebavnega trakta – hepatitis |
|
63. |
GI-IAB: okužba prebavnega trakta – intraabdominalna, ki ni zajeta drugje, vključno z okužbo žolčnika, žolčevoda, jeter (brez virusnega hepatitisa), vranice, trebušne slinavke, potrebušnice, subfreničnega ali subdiafragmalnega prostora ali drugega tkiva ali mesta v trebušni votlini, ki ni zajet drugje |
|
64. |
HAI: z zdravstveno oskrbo povezane okužbe |
|
65. |
HbeAg: antigen e virusa hepatitisa B |
|
66. |
HbsAg: površinski antigen virusa hepatitisa B |
|
67. |
HBV-DNA: deoksiribonukleinska kislina virusa hepatitisa B |
|
68. |
HCV-core: središčni antigen virusa hepatitisa C |
|
69. |
HCV-RNA: ribonukleinska kislina virusa hepatitisa C |
|
70. |
HIV: virus humane imunske pomanjkljivosti |
|
71. |
HUS: hemolitično-uremični sindrom |
|
72. |
IAP: z intubacijo povezana pljučnica |
|
73. |
IF: imunofluorescenca |
|
74. |
IFA: indirektna fluorescenčna protitelesa |
|
75. |
IgG: imunoglobulin G |
|
76. |
IgM: imunoglobulin M |
|
77. |
GPB: gripi podobna bolezen |
|
78. |
LGV: limfogranulom (venerijski) |
|
79. |
LPS: lipopolisaharidi |
|
80. |
LRI: okužba spodnjih dihal, razen pljučnice |
|
81. |
LRI-BRON: okužba spodnjih dihal – bronhitis, traheobronhitis, bronhiolitis, traheitis, brez znakov pljučnice |
|
82. |
TBE: klopni encefalitis |
|
83. |
vCJB: variantna Creutzfeldt-Jakobova bolezen |
3. OPREDELITVE PRIMEROV NALEZLJIVIH BOLEZNI
3.1. ANTRAKS (VRANIČNI PRISAD)
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj eno od naslednjih kliničnih oblik:
Kožni antraks
Vsaj eden od naslednjih dveh znakov:
|
— |
papularna ali mehurčasta lezija, |
|
— |
vdrta črna krasta (eshara) z okoliškim edemom. |
Gastrointestinalni antraks
|
— |
Povišana telesna temperatura ali vročičnost |
IN vsaj eden od naslednjih dveh znakov:
|
— |
huda bolečina v trebuhu, |
|
— |
driska. |
Pljučni (inhalacijski) antraks
|
— |
Povišana telesna temperatura ali vročičnost |
IN vsaj eden od naslednjih dveh znakov:
|
— |
akutno oteženo dihanje, |
|
— |
radiološki znaki za razširitev medpljučja. |
Meningealni/meningoencefalitični antraks
|
— |
Povišana telesna temperatura |
IN vsaj eden od naslednjih treh znakov:
|
— |
konvulzije, |
|
— |
izguba zavesti, |
|
— |
meningealni znaki. |
Septikemija pri antraksu
Laboratorijska merila
Vsaj eden od naslednjih dveh laboratorijskih testov:
|
— |
osamitev bakterije Bacillus anthracis iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Bacillus anthracis v kliničnem vzorcu. |
Pozitiven nosni bris brez kliničnih simptomov ne prispeva k potrjeni diagnozi primera.
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih treh epidemioloških povezav:
|
— |
prenos z živali na človeka, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.2. ARENAVIRUSNA OKUŽBA
Klinična merila
|
— |
Klinični znaki, združljivi z arenavirusno okužbo (npr. povišana telesna temperatura, gastrointestinalni simptomi, hemoragični znaki, nevrološki znaki) |
Laboratorijska merila
Verjeten primer
|
— |
Detekcija protiteles IgM proti arenavirusu v enem vzorcu seruma. |
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija arenavirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline arenavirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija antigena arenavirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami: za arenavirus specifična serokonverzija ALI štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma ALI detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma. |
Če je možno, je treba opraviti identifikacijo virusne vrste.
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
v štirih tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že prišlo do prenosa arenavirusa, ali obisk takega območja, |
|
— |
izpostavitev arenavirusnemu kužnemu materialu med opravljanjem poklica (na primer laboratorijsko delo), |
|
— |
v štirih tednih pred pojavom simptomov stik z morebiti okuženimi glodalci, njihovimi iztrebki ali fomiti na območju, na katerem je že prišlo do prenosa arenavirusa. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer
|
3.3. BOTULIZEM
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj eno od naslednjih kliničnih oblik:
Botulizem, ki se prenaša s hrano, botulizem zaradi okužbe rane in iatrogeni botulizem
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
obojestranska okvara možganskega živca (npr. dvojni vid, megleni vid, motnja pri požiranju (disfagija), slabost zunanjih očesnih mišic), |
|
— |
periferna simetrična paraliza. |
Botulizem pri dojenčkih
Vsak dojenček z vsaj enim od naslednjih šestih znakov:
|
— |
zaprtje, |
|
— |
letargija, |
|
— |
težave pri sesanju ali hranjenju, |
|
— |
ptoza, |
|
— |
motnja pri požiranju (disfagija), |
|
— |
splošna mišična slabost. |
Vrsta botulizma, ki se običajno pojavlja pri dojenčkih (starih < 12 mesecev) lahko prizadene tudi otroke, starejše od 12 mesecev, in redko odrasle s spremenjeno gastrointestinalno anatomijo in mikrofloro.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev klostridijev, ki proizvajajo BoNT (npr. Clostridium botulinum, C. baratii, C. butyricum) v primeru botulizma dojenčkov (iz blata) ali botulizma zaradi okužbe rane (iz rane), |
|
— |
detekcija botulinskih nevrotoksinov v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija genov, ki kodirajo botulinske nevrotoksine v kliničnem vzorcu. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih treh epidemioloških povezav:
|
— |
izpostavitev skupnemu viru (npr. hrana, souporaba igel ali drugih pripomočkov), |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev botulinskemu nevrotoksinu iz kozmetičnih ali zdravstvenih razlogov. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
3.4. BRUCELOZA
Klinična merila
Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo
IN z vsaj enim od naslednjih sedmih znakov:
|
— |
znojenje (obilno, neprijetnega vonja, zlasti ponoči), |
|
— |
mrzlica, |
|
— |
bolečina v sklepih, |
|
— |
občutek šibkosti, |
|
— |
depresija, |
|
— |
glavobol, |
|
— |
anoreksija. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev za človeka patogene bakterije Brucella spp. iz kliničnega vzorca, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti za človeka patogene bakterije Brucella spp. (standardni aglutinacijski test, fiksacija komplementa, ELISA), |
|
— |
detekcija nukleinske kisline za človeka patogene bakterije Brucella spp. v kliničnem vzorcu. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih petih epidemioloških povezav:
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev izdelkom kontaminirane živali (mleko ali mlečni izdelki), |
|
— |
prenosa z živali na človeka (kontaminirani izločki ali organi, npr. vaginalni izcedek, posteljica), |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
izpostavitev v laboratoriju. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.5. KAMPILOBAKTERIOZA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih treh znakov:
|
— |
driska, |
|
— |
bolečina v trebuhu, |
|
— |
povišana telesna temperatura. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev za človeka patogene bakterije Campylobacter spp. iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Campylobacter spp. v kliničnem vzorcu. |
|
Opomba: |
Testiranje antimikrobične občutljivosti bakterije Campylobacter spp. je treba izvesti na reprezentativnem vzorcu izolatov. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih petih epidemioloških povezav:
|
— |
prenos z živali na človeka, |
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev v okolju. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
Antimikrobična odpornost
Rezultati testov antimikrobične občutljivosti se sporočijo v skladu z metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami, kot je opredeljeno v protokolu EU za usklajeno spremljanje antimikrobične odpornosti pri izolatih salmonele in kampilobakterja od ljudi (https://ecdc.europa.eu/en/publications-data/eu-protocol-harmonised-monitoring-antimicrobial-resistance-human-salmonella-and-0).
3.6. VIRUSNA BOLEZEN ČIKUNGUNJA
Klinična merila
|
— |
Klinični znaki, združljivi z virusno boleznijo čikungunja (npr. povišana telesna temperatura, izpuščaj, bolečine v sklepih). |
Laboratorijska merila
Verjeten primer
|
— |
Detekcija protiteles IgM proti virusu čikungunje v enem vzorcu seruma. |
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija virusa čikungunje iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija antigena virusa čikungunje v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa čikungunje v kliničnem vzorcu, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles s sočasnimi testi nevtralizacije s serološko navzkrižno reagirajočimi virusi ali z drugo enakovredno diskriminatorno metodo. |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
v dveh tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že prišlo do prenosa virusa čikungunje, ali obisk takega območja, |
|
— |
prejem snovi človeškega izvora od darovalca, ki je (v štirih tednih pred darovanjem) bival na območju, na katerem je že bila odkrita virusna bolezen čikungunja, ali je obiskal tako območje. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer
|
|
Opomba: |
Rezultate seroloških preiskav je treba razlagati glede na predhodno izpostavitev drugim okužbam z alfavirusi. V takih primerih morajo biti potrjeni primeri validirani z metodo nevtralizacije seruma ali drugo enakovredno metodo. |
3.7. KLAMIDIJSKA OKUŽBA, VKLJUČNO Z (VENERIČNIM) KLAMIDIJSKIM LIMFOGRANULOMOM (LGV)
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj eno od naslednjih kliničnih oblik:
Klamidijska okužba, ki ni LGV
Vsaj eden od naslednjih desetih znakov:
|
— |
uretritis, |
|
— |
epididimitis, |
|
— |
vnetje rodil (PID), |
|
— |
akutni salpingitis, |
|
— |
akutni endometritis, |
|
— |
cervicitis, |
|
— |
proktitis, |
|
— |
purulentni konjunktivitis, |
|
— |
reaktivni artritis, |
|
— |
perihepatitis. |
Pri novorojenčkih vsaj eden od naslednjih dveh znakov:
|
— |
konjunktivitis, |
|
— |
pljučnica. |
LGV
Vsaj eden od naslednjih petih znakov:
|
— |
uretritis, |
|
— |
genitalna razjeda, |
|
— |
limfadenopatija dimeljskih bezgavk, |
|
— |
cervicitis, |
|
— |
proktitis/proktokolitis. |
Laboratorijska merila
Klamidijska okužba, ki ni LGV
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Chlamydia trachomatis v kliničnem vzorcu, |
|
— |
osamitev bakterije Chlamydia trachomatis iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija bakterije Chlamydia trachomatis v kliničnem vzorcu z direktnim fluorescenčnim testom (DFA). |
LGV
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Chlamydia trachomatis v kliničnem vzorcu, |
|
— |
osamitev bakterije Chlamydia trachomatis iz kliničnega vzorca, |
IN
identifikacija seva Chlamydia trachomatis.
Epidemiološka merila
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik ali vertikalni prenos).
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.8. KOLERA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih dveh znakov:
|
— |
driska, |
|
— |
bruhanje. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev bakterije Vibrio cholerae iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Vibrio cholerae v kliničnem vzorcu, |
IN
vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
določitev antigena O1 ali O139 v izolatu, |
|
— |
detekcija genov O1 ali O139 v izolatu ali kliničnem vzorcu; |
IN
|
— |
določitev produkcije enterotoksina kolere ali detekcija gena enterotoksina kolere v izolatu ali klinčnem vzorcu. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih štirih epidemioloških povezav:
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev v okolju. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.9. VARIANTNA CREUTZFELDT-JAKOBOVA BOLEZEN (vCJB)
Prvi pogoji
|
— |
Vsaka oseba z napredujočo nevropsihiatrično motnjo, ki traja vsaj 6 mesecev. |
|
— |
Rutinske preiskave ne kažejo na drugo diagnozo. |
|
— |
V anamnezi ni izpostavitve hormonom človeške hipofize ali transplantata človeške trde možganske opne. |
|
— |
Ni dokaza za gensko obliko transmisivne spongiformne encefalopatije. |
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj štirimi od naslednjih petih znakov:
|
— |
zgodnji psihiatrični simptomi (1), |
|
— |
vztrajni boleči senzorični simptomi (2), |
|
— |
ataksija, |
|
— |
mioklonus ali horea ali distonija, |
|
— |
demenca. |
Diagnostična merila
Potrjen primer
|
— |
Nevropatološka potrditev: spongiformne spremembe in obsežni depoziti PrP s fluoridnimi plaki po vseh malih in velikih možganih. |
Verjeten ali možen primer
|
— |
Na posnetku EEG ni videti tipične slike sporadične CJB (3) na zgodnji stopnji bolezni, |
|
— |
simetrična hiperintenzivnost pulvinarjev na MR posnetku možganov, |
|
— |
pozitivna biopsija tonzil (4). |
Epidemiološka merila
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (npr. transfuzija krvi).
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje prve pogoje IN
|
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje prve pogoje IN
ALI Vsaka oseba, ki izpolnjuje prve pogoje IN
|
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje prve pogoje IN izpolnjuje diagnostična merila za potrditev primera. |
3.10. KRIMSKO–KONGOŠKA HEMORAGIČNA MRZLICA (CCHF)
Klinična merila
|
— |
Klinični znaki, združljivi s krimsko-kongoško hemoragično mrzlico (npr. povišana telesna temperatura, fotofobija, bolečine v trebuhu, driska, bruhanje, hemoragični znaki) |
Laboratorijska merila
Verjeten primer
|
— |
Detekcija protiteles IgM proti virusu krimsko–kongoške hemoragične mrzlice v enem vzorcu seruma. |
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija virusa krimsko–kongoške hemoragične mrzlice iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa krimsko–kongoške hemoragične mrzlice iz kliničnega vzorca, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles s sočasnimi testi nevtralizacije s serološko navzkrižno reagirajočimi virusi ali z drugo enakovredno diskriminatorno metodo. |
Epidemiološka merila
|
— |
V dveh tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že prišlo do prenosa virusa krimsko–kongoške hemoragične mrzlice, ali obisk takega območja; |
|
— |
prejem snovi človeškega izvora od darovalca, ki je (v štirih tednih pred darovanjem) bival na območju, na katerem je že prišlo do prenosa virusa krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, ali je obiskal tako območje, |
|
— |
izpostavitev kužnemu materialu krimsko-kongoške hemoragične mrzlice med opravljanjem poklica (na primer laboratorijsko delo). |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
3.11. DENGA
Klinična merila
|
— |
Klinični znaki, združljivi z dengo (npr. povišana telesna temperatura, hud glavobol, bolečina za očesom, bolečina v mišicah, bolečina v sklepih, izpuščaj) |
Laboratorijska merila
Verjeten primer
|
— |
Detekcija protiteles IgM proti virusu denge v enem vzorcu seruma. |
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija virusa denge iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa denge v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija antigena virusa denge v kliničnem vzorcu, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles s sočasnimi testi nevtralizacije s serološko navzkrižno reagirajočimi virusi ali z drugo enakovredno diskriminatorno metodo. |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
v dveh tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že bil odkrit prenos virusa denge, ali obisk takega območja; |
|
— |
spolni stik z verjetnim ali potrjenim primerom denge; |
|
— |
prejem snovi človeškega izvora od darovalca, ki je (v štirih tednih pred darovanjem) bival na območju, na katerem je že bila odkrita denga, ali je obiskal tako območje. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN klinična merila IN epidemiološka merila. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
|
Opomba: |
Rezultate seroloških preiskav je treba razlagati glede na predhodno izpostavitev drugim flavivirusnim okužbam in cepilni status proti flavivirusom. |
3.12. DAVICA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj eno od naslednjih kliničnih oblik:
Klasična davica dihal:
bolezen zgornjih dihalnih poti z laringitisom ali nazofaringitisom ali tonzilitisom IN
adherentnimi membranami/psevdomembranami.
Blaga davica dihal:
bolezen zgornjih dihalnih poti z laringitisom ali nazofaringitisom ali tonzilitisom BREZ
adherentnih membran/psevdomembran.
Kožna davica:
lezija na koži.
Davica na drugih mestih:
lezija na veznici ali mukoznih sluznicah.
Laboratorijska merila
Osamitev bakterije Corynebacterium diphtheriae, Corynebacterium ulcerans ali Corynebacterium pseudotuberculosis, ki proizvaja toksin, iz kliničnega vzorca.
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih epidemioloških povezav:
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
prenos z živali na človeka. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za klasično davico dihal. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za davico (klasično davico dihal, blago davico dihal, kožno davico ali davico na drugih mestih) in ima epidemiološko povezavo s potrjenim človeškim primerom ali ima epidemiološko povezavo s prenosom z živali na človeka. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila IN ima vsaj eno od kliničnih oblik. |
3.13. EHINOKOKOZA
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Diagnostična merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
značilne lezije organov, odkrite s tehnikami slikanja (ultrazvok, magnetna resonanca (MR), računalniška tomografija (CT)) IN seropozitivnost z dvema testoma na podlagi različnih antigenov (ali enega samega zelo občutljivega in specifičnega testa Western blot); |
|
— |
histopatološki ali parazitološki izvid za Echinococcus multilocularis ali granulosus (npr. protoskoleksi v tekočini ciste neposredno vidni), |
|
— |
detekcija patognomonične makroskopske morfologije cist Echinoccocus granulosus v kirurških vzorcih ALI patognomoničnih morfoloških značilnosti na ultrazvoku, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Echinococcus multilocularis ali granulosus v kliničnem vzorcu. |
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje diagnostična merila. |
3.14. FILOVIRUSNA OKUŽBA
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi s filovirusno okužbo (npr. povišana telesna temperatura, gastrointestinalni simptomi, hemoragični znaki, znaki prizadetosti centralnega živčnega sistema)
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma).
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev in identifikacija filovirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline filovirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija antigena filovirusa iz kliničnega vzorca. |
Če je možno, je treba opraviti identifikacijo virusne vrste.
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
v štirih tednih pred pojavom simptomov izpostavitev primeru filovirusne okužbe; |
|
— |
izpostavitev filovirusnemu kužnemu materialu med opravljanjem poklica (na primer laboratorijsko delo). |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
3.15. GONOKOKNA OKUŽBA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih enajstih znakov:
|
— |
uretritis, |
|
— |
akutni salpingitis, |
|
— |
vnetje rodil (PID), |
|
— |
cervicitis, |
|
— |
epididimitis, |
|
— |
proktitis, |
|
— |
faringitis, |
|
— |
artrtitis, |
|
— |
purulentni konjunktivitis, |
|
— |
perihepatitis, |
|
— |
bartolinitis, |
ALI
vsak novorojenček s konjunktivitisom.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev bakterije Neisseria gonorrhoeae iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Neisseria gonorrhoeae v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija intracelularnih po Gramu negativnih diplokokov v vzorcu iz moške sečnice z mikroskopskim pregledom. |
Epidemiološka merila
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik ali vertikalni prenos).
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
Antimikrobična odpornost in poročanje o neuspešnem zdravljenju
Za primere, potrjene s kulturo, se rezultati testov antimikrobične občutljivosti sporočijo v skladu z metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami, kot je opredeljeno v protokolu sporočanja ECDC za spremljanje antimikrobične odpornosti pri gonokokih, ki je na voljo sodelujočim državam članicam.
Primeri verjetnega ali potrjenega neuspešnega zdravljenja bakterije Neisseria gonorrhoeae se prek evropskega portala za spremljanje nalezljivih bolezni (EpiPulse) sporočijo ECDC v skladu z najnovejšimi opredelitvami primerov in navodili iz načrta odziva za obvladovanje in upravljanje nevarnosti multirezistentne in proti zdravilom široko odporne gonoreje v Evropi (Response plan to control and manage the threat of multi- and extensively drug-resistant gonorrhoea in Europe) (https://www.ecdc.europa.eu).
3.16. OKUŽBA S HAEMOPHILUS INFLUENZAE, INVAZIVNA BOLEZEN
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev bakterije Haemophilus influenzae iz običajno sterilnega mesta, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Haemophilus influenzae iz običajno sterilnega mesta. |
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.17. HANTAVIRUSNA OKUŽBA
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi s hantavirusno okužbo (npr. povišana telesna temperatura, hemoragični znaki, okvarjeno delovanje ledvic, znaki pljučne prizadetosti)
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Detekcija protiteles IgM proti hantavirusu v enem vzorcu seruma.
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija hantavirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline hantavirusa v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija antigena hantavirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe z detekcijo specifičnih protiteles IgM in IgG proti hantavirusu v enem vzorcu seruma ALI s serokonverzijo v parnih vzorcih seruma. |
Če je možno, je treba opraviti identifikacijo virusne vrste.
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih ugotovitev v dveh mesecih pred pojavom simptomov:
|
— |
stik z morebiti okuženimi glodavci, njihovimi iztrebki ali fomiti; |
|
— |
izpostavljenost hantavirusnemu kužnemu materialu med opravljanjem poklica (na primer laboratorijsko delo). |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
3.18. AKUTNI HEPATITIS A
Klinična merila
Vsaka oseba s postopnim pojavom simptomov (npr. utrujenost, bolečina v trebuhu, izguba teka, intermitentna navzea in bruhanje)
IN
vsaj enim od naslednjih treh znakov:
|
— |
povišana telesna temperatura, |
|
— |
zlatenica, |
|
— |
povišane serumske koncentracije aminotransferaz. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa hepatitisa A v serumu ali blatu, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti virusu hepatitisa A, |
|
— |
detekcija antigena hepatitisa A v blatu. |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev v okolju. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.19. HEPATITIS B
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Pozitiven rezultat vsaj enega od naslednjih testov ali kombinacije testov:
|
— |
protitelesa IgM proti središčnemu antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBc IgM), |
|
— |
površinski antigen virusa hepatitisa B (HBsAg), |
|
— |
antigen e virusa hepatitisa B (HBsAg), |
|
— |
nukleinska kislina virusa hepatitisa B (HBV-DNA). |
Epidemiološka merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Pri poročanju primerov hepatitisa B morajo države članice ločevati med akutno in kronično boleznijo v skladu z zahtevami ECDC. |
3.20. HEPATITIS C
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa hepatitisa C (HCV RNA), |
|
— |
detekcija središčnega antigena virusa hepatitisa C (HCV-core antigen), |
|
— |
odziv specifičnih protiteles (anti-HCV) proti virusu hepatitisa C, potrjen s potrditvenim testom na protitelesa (npr. imunoblot) pri osebah, starejših od 18 mesecev, razen pri osebah, za katere je znano, da so prebolele predhodno okužbo, in osebah, ki so testirane tudi na RNK virusa HCV in/ali središčni antigen virusa HCV z nezaznavnim rezultatom. |
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Pri poročanju primerov hepatitisa C morajo države članice ločevati med akutno in kronično boleznijo v skladu z zahtevami ECDC. |
3.21. VIRUS HUMANE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI (HIV) IN SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE POMANJKLJIVOSTI (AIDS)
Klinična merila (aids)
Vsaka oseba, ki ima katero koli od naslednjih kliničnih stanj:
|
— |
bakterijske okužbe, večkratne ali ponavljajoče se, pri otroku, mlajšem od 13 let, |
|
— |
kandidioza bronhijev, sapnika ali pljuč, |
|
— |
kandidioza, ezofagealna, |
|
— |
kokcidioidomikoza, razširjena ali ekstrapulmonalna, |
|
— |
kriptokokoza, ekstrapulmonalna, |
|
— |
kriptosporidioza, intestinalna z drisko (trajanje > 1 mesec), |
|
— |
citomegalovirusna bolezen (razen jeter, vranice ali bezgavk) pri pacientu, starejšem od enega meseca, |
|
— |
citomegalovirusni retinitis (z izgubo vida), |
|
— |
herpes simpleks: kronične razjede (trajanje > 1 mesec) ali bronhitis, pnevmonitis ali ezofagitis pri pacientu, starejšem od enega meseca, |
|
— |
histoplazmoza, razširjena ali ekstrapulmonalna, |
|
— |
izosporioza, intestinalna z drisko (trajanje > 1 mesec), |
|
— |
kompleks Mycobacterium avium ali M. kansasii, razširjen ali ekstrapulmonalen, |
|
— |
Mycobacterium tuberculosis, pulmonalen pri odraslem ali mladostniku (starem 13 let ali več), |
|
— |
Mycobacterium tuberculosis, ekstrapulmonalen, |
|
— |
Mycobacterium, druge ali neidentificirane vrste, razširjen ali ekstrapulmonalen, |
|
— |
pljučnica zaradi Pneumocystis carinii, |
|
— |
pljučnica, ponavljajoča se, pri odraslem ali mladostniku (starem 13 let ali več), |
|
— |
progresivna multifokalna levkoencefalopatija, |
|
— |
septikemija zaradi (netifoidne) salmonele, ponavljajoča se, |
|
— |
toksoplazmoza, možganska, pri pacientu, starejšem od enega meseca, |
|
— |
rak materničnega vratu, invaziven, pri odrasli ženski ali mladostnici (stari 13 let ali več), |
|
— |
encefalopatija, povezana z virusom HIV; |
|
— |
Kaposijev sarkom, |
|
— |
limfoidna intersticijska pljučnica pri otroku, mlajšem od 13 let, |
|
— |
limfom, Burkittov (ali enakovreden izraz), |
|
— |
limfom, imunoblasten (ali enakovreden izraz), |
|
— |
limfom, primaren, možganski, |
|
— |
sindrom hiranja zaradi virusa HIV, |
|
— |
oportunistične okužbe, ki niso opredeljene, |
|
— |
limfom(i), ki ni(so) opredeljen(i). |
Laboratorijska merila (HIV)
|
— |
Odrasli, mladostniki in otroci, stari ≥ 18 mesecev: Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
|
— |
Otroci, stari < 18 mesecev Pozitivna rezultata dveh ločenih vzorcev (razen iz krvi popkovnice) pri vsaj enem od naslednjih treh laboratorijskih testov:
|
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer
|
3.22. LEGIONARSKA BOLEZEN
Klinična merila
Vsaka oseba s pljučnico
Laboratorijska merila
Laboratorijska merila za potrditev primera
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev bakterije Legionella spp. iz izločkov iz dihal ali iz katerega koli običajno sterilnega mesta, |
|
— |
detekcija antigena bakterije Legionella v urinu, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Legionella pneumophila v izločkih iz spodnjih dihal, pljučnem tkivu ali na katerem koli običajno sterilnem mestu, |
|
— |
znaten porast specifičnih protiteles proti bakteriji Legionella pneumophila seroskupine 1 v parnih vzorcih seruma. |
Laboratorijska merila za verjeten primer
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline nedoločene bakterije Legionella spp. ali drugih vrst, ki niso bakterija Legionella pneumophila, v izločkih iz spodnjih dihal, pljučnem tkivu ali na katerem koli običajno sterilnem mestu, |
|
— |
znaten porast specifičnih protiteles proti bakteriji Legionella pneumophila, ki ne sodi v seroskupino 1, ali proti drugi bakteriji Legionella spp. v parnih vzorcih seruma, |
|
— |
posamična visoka raven specifičnih protiteles proti bakteriji Legionella pneumophila seroskupine 1 v serumu. |
Če je možno, je treba opraviti diferenciacijo bakterije Legionella spp.
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila IN vsaj eno laboratorijsko merilo za verjeten primer. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila IN vsaj eno laboratorijsko merilo za potrjen primer. |
3.23. LEPTOSPIROZA
Klinična merila
Vsaka oseba s
|
— |
povišano telesno temperaturo ALI |
vsaj dvema od naslednjih enajstih znakov:
|
— |
mrzlica, |
|
— |
glavobol, |
|
— |
bolečina v mišicah, |
|
— |
krvavitev v veznico, |
|
— |
kožne krvavitve in krvavitve mukoznih sluznic, |
|
— |
kožni izpuščaj, |
|
— |
zlatenica, |
|
— |
miokarditis, |
|
— |
meningitis. |
|
— |
okvara ledvic, |
|
— |
respiratorni simptomi, kot je hemoptiza. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev bakterije Leptospira interrogans ali katere koli druge patogene leptospire iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Leptospira interrogans ali katere koli druge patogene leptospire v kliničnem vzorcu, |
|
— |
določitev bakterije Leptospira interrogans ali katere koli druge patogene leptospire v kliničnem vzorcu z imunofluorescenčno metodo, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti bakteriji Leptospira interrogans ali kateri koli drugi patogeni leptospiri. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih treh epidemioloških povezav:
|
— |
prenos z živali na človeka, |
|
— |
izpostavitev v okolju, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.24. LISTERIOZA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih petih znakov:
|
— |
povišana telesna temperatura, |
|
— |
meningitis, meningoencefalitis ali encefalitis, |
|
— |
gripi podobni simptomi, |
|
— |
septikemija, |
|
— |
lokalne okužbe, kot so artritis, endokarditis, endoftalmitis in abscesi. |
Listerioza v nosečnosti:
|
— |
Težave med nosečnostjo zaradi okužbe z listerijo, opredeljene kot: splav, mrtvorojenost ali prezgodnje rojstvo otroka, |
|
— |
listerioza novorojenčka, opredeljena kot vsaj eno od:
|
ALI
vsaj eden od naslednjih petih znakov v prvem mesecu življenja (neonatalna listerioza):
|
— |
meningitis ali meningoencefalitis, |
|
— |
septikemija, |
|
— |
dispneja, |
|
— |
granulomatoza infantiseptica, |
|
— |
lezije na koži, mukoznih sluznicah ali veznici. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev bakterije Listeria monocytogenes ali detekcija nukleinske kisline bakterije Listeria monocytogenes iz običajno sterilnega mesta, |
|
— |
v primeru, povezanem z nosečnostjo, tudi: osamitev bakterije Listeria monocytogenes ali detekcija nukleinske kisline bakterije Listeria monocytogenes iz običajno nesterilnega mesta (npr. tkiva posteljice, amnijske tekočine, mekonija, vaginalnega brisa) ali iz ploda, mrtvorojenega otroka, novorojenčka ali matere. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih štirih epidemioloških povezav:
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
prenos s človeka na človeka (vertikalni prenos), |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani, |
|
— |
prenos z živali na človeka. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za običajno sterilno mesto, ALI v primeru, povezanem z nosečnostjo (mati ali novorojenček v prvem mesecu življenja) in ki izpolnjuje laboratorijska merila, se samo mati sporoči kot primer. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.25. MALARIJA
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
določitev zajedavcev malarije v razmazih krvi s pregledom s svetlobnim mikroskopom, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline zajedavca Plasmodium v krvi, |
|
— |
detekcija antigena zajedavca Plasmodium. |
Če je možno, je treba opraviti diferenciacijo zajedavca Plasmodium spp.
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
3.26. OŠPICE
Klinična merila
Vsaka oseba, za katero obstaja sum, da jo je zdravstveni delavec okužil z ošpicami,
ALI
vsaka oseba s povišano telesno temperaturo IN
|
— |
makulopapuloznim (nemehurčastim) izpuščajem |
IN vsaj enim od naslednjih treh znakov:
|
— |
kašelj, |
|
— |
nahod, |
|
— |
konjunktivitis. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
detekcija protiteles IgM proti virusu ošpic, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa ošpic v ustreznem kliničnem vzorcu, |
|
— |
serokonverzija v protitelesa IgG proti virusu ošpic ali znaten porast titra protiteles IgG proti virusu ošpic v parnih vzorcih, testiranih hkrati, |
|
— |
osamitev virusa ošpic iz kliničnega vzorca. |
Pri poskusu izločitve se lahko v nekaterih primerih razmisli o dodatnem testiranju, da se izključijo lažno pozitivni rezultati IgM. Laboratorijske rezultate je treba razlagati glede na čas odvzema vzorca in na cepilni status. Glej Priročnik SZO za laboratorijski nadzor nad virusom ošpic in virusom rdečk (2018). V primeru nedavnega cepljenja je treba opraviti teste za divji virus in izključiti možnost reakcije, povezane s cepivom.
Epidemiološka merila
Primer, ki je bil geografsko in časovno povezan z laboratorijsko potrjenim primerom ali drugim epidemiološko povezanim primerom ošpic z datumi pojava izpuščaja v razmiku 7–23 dni.
Merila za zavržen primer
Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila
IN
vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
kljub ustreznemu vzorcu, odvzetemu in testiranemu v usposobljenem laboratoriju, primer ne izpolnjuje laboratorijskih meril za opredelitev primera ošpic; |
|
— |
primer je epidemiološko povezan z laboratorijsko potrjenim primerom ali izbruhom druge nalezljive bolezni, ki niso ošpice; |
|
— |
v primeru je potrjena še druga etiologija bolezni, tudi če je primer epidemiološko povezan z laboratorijsko potrjenim primerom ošpic ali drugim epidemiološko povezanim primerom. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in pri kateri laboratorijska potrditev ali epidemiološka povezava z laboratorijsko potrjenim primerom ali drugim epidemiološko povezanim primerom ni bila mogoča. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila, vendar pri njej laboratorijska potrditev ni bila mogoča. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila ter nedavno ni bila cepljena. V primeru nedavnega cepljenja se oseba, ki izpolnjuje klinična merila z detekcijo divjega seva virusa ošpic, šteje kot potrjen primer. |
|
D. |
Zavržen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje merila za zavržen primer. |
|
Opomba: |
Kadar koli je mogoče, se sumljivi primeri ošpic laboratorijsko testirajo v usposobljenem laboratoriju z uporabo ustreznega vzorca, odvzetega v ustreznem časovnem obdobju. Glej Priročnik SZO za laboratorijski nadzor nad virusom ošpic in virusom rdečk (2018). Kadar to ni mogoče, si je treba prizadevati za opredelitev epidemiološke povezave z laboratorijsko potrjenim primerom ošpic ali drugim epidemiološko povezanim primerom. |
3.27. MENINGOKOKNA OKUŽBA, INVAZIVNA BOLEZEN
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih znakov:
|
— |
meningealni znaki, |
|
— |
krvavitve v koži, |
|
— |
septični šok, |
|
— |
septični artritis. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev bakterije Neisseria meningitidis iz običajno sterilnega mesta ali iz kožnih purpur, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Neisseria meningitidis iz običajno sterilnega mesta ali iz kožnih purpur, |
|
— |
detekcija antigena bakterije Neisseria meningitidis v likvorju, |
|
— |
detekcija po Gramu negativnih diplokokov v likvorju. |
Epidemiološka merila
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.28. OPIČJE KOZE
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi z opičjimi kozami (npr. akutni kožni izpuščaj, mukozne lezije, limfadenopatija).
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline ortopoksvirusa iz kliničnega vzorca (npr. za ortopoksvirus specifična PCR, brez za virus opičjih koz specifične PCR ali sekvenciranja), |
|
— |
odkrivanje okužbe z ortopoksvirusom z elektronsko mikroskopijo ali metodami detekcije antigenov, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM proti ortopoksvirusu v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma). |
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev in identifikacija virusa opičjih koz iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa opičjih koz iz kliničnega vzorca. |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril v treh tednih pred pojavom simptomov:
|
— |
epidemiološka povezava z verjetnim ali potrjenim primerom opičjih koz, |
|
— |
bivanje na območju z dokumentiranim stalnim prenosom virusa opičjih koz ali obisk takega območja. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
|
Opomba: |
Za ortopoksvirus specifična PCR in za virus opičjih koz specifična PCR na krvnem vzorcu sta lahko nezanesljivi in se prav tako ne smeta uporabljati samostojno kot diagnostična testa prve izbire. Rezultate seroloških preiskav je treba razlagati glede na predhodno izpostavljenost cepljenju proti črnim kozam/opičjim kozam ali drugi znani izpostavljenosti ortopoksvirusom. |
3.29. MUMPS
Klinična merila
Vsaka oseba s
|
— |
povišano telesno temperaturo |
IN
vsaj enim od naslednjih treh znakov:
|
— |
nenaden pojav enostranske ali obojestranske občutljivosti in otekanja obušesne žleze slinavke ali drugih žlez slinavk brez drugega očitnega vzroka, |
|
— |
orhitis, |
|
— |
meningitis. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev virusa mumpsa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa mumpsa, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti virusu mumpsa v serumu ali slini, ki so značilna za akutno okužbo. |
Laboratorijske rezultate je treba razlagati glede na cepilni status.
Epidemiološka merila
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki ni bila nedavno cepljena in ki izpolnjuje laboratorijska merila. V primeru nedavnega cepljenja: vsaka oseba z določenim divjim tipom seva virusa mumpsa. |
3.30. OSLOVSKI KAŠELJ
Klinična merila
Vsaka oseba, pri kateri kašelj traja vsaj dva tedna IN z vsaj enim od naslednjih treh znakov:
|
— |
paroksizmi kašlja, |
|
— |
„rigajoči“ vdih, |
|
— |
bruhanje po napadih kašlja, |
ALI
vsaka oseba, pri kateri je zdravnik postavil diagnozo oslovskega kašlja,
ALI
epizode apnee pri dojenčkih.
|
Opombe: |
Pri vseh posameznikih, vključno z odraslimi, mladostniki ali cepljenimi otroci, se lahko pojavijo atipični simptomi. Značilnosti kašlja je treba preučiti, zlasti kadar je paroksizmalen, okrepljen ponoči in navzoč brez povišane telesne temperature. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
(i) |
osamitev bakterije Bordetella pertussis iz kliničnega vzorca, |
|
(ii) |
detekcija nukleinske kisline bakterije Bordetella pertussis v kliničnem vzorcu, |
|
(iii) |
prisotnost specifičnih protiteles proti bakteriji Bordetella pertussis. |
Neposredna diagnoza (i) in (ii): Bordetella pertussis in njena nukleinska kislina se najlaže osamita/potrdita iz vzorcev nosu in žrela.
Posredna diagnoza (iii): če je mogoče, je treba opraviti test ELISA z visokoprečiščenim toksinom oslovskega kašlja in referenčnimi serumi SZO kot standardom. Rezultate je treba razlagati glede na cepilni status proti oslovskemu kašlju. Če je bilo cepljenje opravljeno v zadnjih nekaj letih pred odvzemom vzorca, je titer posebnih protiteles proti toksinu bakterije Bordetella pertussis lahko posledica ali spremenjen zaradi predhodnega cepljenja.
Epidemiološka merila
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
3.31. KUGA
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev in identifikacija Yersinia pestis iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Yersinia pestis iz kliničnega vzorca, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti antigenu F1 bakterije Yersinia pestis. |
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.32. OKUŽBA S STREPTOCOCCUS PNEUMONIAE, INVAZIVNA BOLEZEN
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev bakterije Streptococcus pneumoniae iz običajno sterilnega mesta, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Streptococcus pneumoniae iz običajno sterilnega mesta, |
|
— |
detekcija antigena bakterije Streptococcus pneumoniae iz običajno (primarno) sterilnega mesta. |
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
Antimikrobična odpornost
Rezultati testov antimikrobične občutljivosti se sporočijo v skladu z metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami, kot jih je opredelila Evropska mreža za nadzor antimikrobične odpornosti ECDC (EARS-Net). Merila za poročanje se objavijo vsako leto kot del protokola o poročanju antimikrobične odpornosti. Glej: Evropska mreža za nadzor. Protokol o poročanju antimikrobične odpornosti. Evropska mreža za nadzor antimikrobične odpornosti (EARS-Net). www.ecdc.europa.eu
3.33. AKUTNI POLIOMIELITIS
Klinična merila
Vsaka oseba, stara < 15 let, z akutno flakcidno paralizo (AFP), ALI
vsaka oseba, pri kateri je zdravnik posumil na otroško paralizo.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev poliovirusa in diferenciacija tipov virusa – divji poliovirus (DPV), |
|
— |
poliovirus cepilnega izvora (PCI) (za PCI je potrebna vsaj 85-odstotna podobnost s cepilnim virusom v zaporedju nukleotidov v oddelku VP1), |
|
— |
poliovirus, podoben Sabinovemu: diferenciacijo tipov virusa opravi laboratorij, pooblaščen s strani SZO za testiranje poliovirusa (za PCI, pri katerem se sekvenca nukleotidov v oddelku VP1 v primerjavi s cepilnim virusom istega serotipa razlikuje za > 1 % do 15 %). |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih dveh epidemioloških povezav:
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
v anamnezi potovanje v endemično območje za otroško paralizo ali v območje, kjer je sum prisotnosti poliovirusa ali je njegova prisotnost potrjena. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
3.34. MRZLICA Q
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi z akutno mrzlico Q (na primer povišana telesna temperatura, pljučnica, hepatitis)
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev in identifikacija Coxiella burnetii iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Coxiella burnetii v kliničnem vzorcu, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles (IgG ali IgM stopnje II) proti bakteriji Coxiella burnetii. |
Epidemiološka merila
Izpostavitev istemu viru (na primer okuženim živalim ali njihovim porodnim tkivom) kot potrjenemu primeru ali kužnemu materialu Coxiella burnetii.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
3.35. STEKLINA IN DRUGE LISAVIRUSNE OKUŽBE
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija lisavirusa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline lisavirusa v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija antigena lisavirusa v kliničnem vzorcu, |
|
— |
določitev tipičnih lezij pri histopatološkem pregledu možganov post mortem. |
Če je možno, je treba opraviti identifikacijo virusne vrste.
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.36. VIRUSNE OKUŽBE DIHAL (GRIPA, KORONAVIRUSNA BOLEZEN 2019, OKUŽBA Z RESPIRATORNIM SINCICIJSKIM VIRUSOM)
SINDROMI
Akutna okužba dihal (AOD)
Nenaden pojav simptomov IN vsaj eden od naslednjih znakov:
|
— |
kašelj, |
|
— |
vnetje grla, |
|
— |
kratka sapa, |
|
— |
nahod, |
IN
mnenje zdravnika, da je bolezen posledica okužbe.
Gripi podobna bolezen (GPB)
Akutna okužba dihal (AOD) z vsaj enim od naslednjih štirih sistemskih simptomov:
|
— |
izmerjena povišana telesna temperatura ali vročičnost, |
|
— |
slabo počutje, |
|
— |
glavobol, |
|
— |
bolečina v mišicah. |
Huda akutna okužba dihal (HAOD)
Akutna okužba dihal (AOD), ki:
|
— |
zahteva hospitalizacijo |
ALI
|
— |
se pri dojenčkih, starih manj kot šest mesecev, kaže z vsaj enim od naslednjih dveh znakov:
|
GRIPA PRI LJUDEH, SEZONSKA
Klinična merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
AOD, |
|
— |
GPB, |
|
— |
HAOD. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa influence v kliničnem vzorcu, |
|
— |
identifikacija antigena virusa influence v kliničnem vzorcu (antigenski testi, ki se uporabljajo v zdravstvu in drugih okoljih, kjer lahko testiranje izvaja usposobljeno ali strokovno osebje, na primer v lekarnah), |
|
— |
osamitev virusa influence iz kliničnega vzorca. |
Epidemiološka merila
Stik s potrjenim človeškim primerom.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (AOD, GPB ali HAOD). |
|
B. |
Verjeten primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (AOD, GPB ali HAOD) in epidemiološko merilo. |
|
C. |
Potrjen primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
GRIPA PRI LJUDEH, ZOONOTSKA
Zoonotska gripa pri ljudeh je okužba, ki jo povzroča virus influence, ki je prilagojen predvsem nečloveškim živalskim gostiteljem (kot so ptice, prašiči, konji) in ne kroži v populaciji ljudi, vendar lahko povzroči okužbo ljudi z neposredno ali posredno izpostavitvijo okuženim živalim ali kontaminiranim okoljem.
Klinična merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
AOD, |
|
— |
GPB, |
|
— |
HAOD, |
|
— |
konjunktivitis, |
|
— |
nevrološki znaki (na primer encefalitis), |
|
— |
druge hude ali neobičajne klinične oblike, ki jih ni mogoče pojasniti z alternativno diagnozo. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
osamitev virusa zoonotske influence iz kliničnega vzorca, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti virusu zoonotske influence (štirikratni ali večji porast), |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa zoonotske influence v kliničnem vzorcu (v primeru izključno pozitivnega testa nukleinske kisline se preverijo klinična merila in/ali epidemiološka merila in/ali druga laboratorijska merila, da se izključi kontaminacija vzorca). |
Epidemiološka merila
V 14 dneh pred pojavom simptomov vsaj eno od naslednjega:
|
— |
tesni stik z verjetnim ali potrjenim človeškim primerom zoonotske gripe, |
|
— |
tesni stik z živaljo, pri kateri je bil potrjen virus zoonotske influence A, |
|
— |
prisotnost v okolju (npr. dom, kmetija, tržnica, delovno mesto), kjer je bil virus zoonotske influence A potrjen pri živalih ali v okolju, |
|
— |
laboratorijska izpostavljenost virusu zoonotske influence. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. ALI Vsaka oseba, ki izpolnjuje epidemiološka merila IN je odkrita nepodtipizirana nesezonska gripa A – (v pričakovanju potrditve). |
|
C. |
Potrjen primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila (laboratorijska potrditev, ki jo opravi nacionalni referenčni laboratorij za gripo ali referenčni laboratorij Evropske unije ali center za sodelovanje SZO ali drug referenčni laboratorij SZO). |
KORONAVIRUSNA BOLEZEN 2019 (COVID-19) PRI LJUDEH
Klinična merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
AOD, |
|
— |
GPB, |
|
— |
HAOD. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline SARS-CoV-2 v kliničnem vzorcu, |
|
— |
identifikacija antigena SARS-CoV-2 v kliničnem vzorcu (antigenski testi, ki se uporabljajo v zdravstvu in drugih okoljih, kjer lahko testiranje izvaja usposobljeno ali strokovno osebje, na primer v lekarnah), |
|
— |
osamitev SARS-CoV-2 iz kliničnega vzorca. |
Epidemiološka merila
Stik s potrjenim človeškim primerom v 14 dneh pred pojavom simptomov.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (AOD, GPB ali HAOD). |
|
B. |
Verjeten primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (AOD, GPB ali HAOD) in epidemiološko merilo. |
|
C. |
Potrjen primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
OKUŽBA Z RESPIRATORNIM SINCICIJSKIM VIRUSOM (RSV) PRI LJUDEH
Klinična merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
AOD, |
|
— |
GPB, |
|
— |
HAOD. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline RSV v kliničnem vzorcu, |
|
— |
identifikacija antigena RSV v kliničnem vzorcu (antigenski testi, ki se uporabljajo v zdravstvu in drugih okoljih, kjer lahko testiranje izvaja usposobljeno ali strokovno osebje, na primer v lekarnah), |
|
— |
osamitev RSV iz kliničnega vzorca. |
Epidemiološka merila
Stik s potrjenim človeškim primerom.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (AOD, GPB ali HAOD). |
|
B. |
Verjeten primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila (AOD, GPB ali HAOD) in epidemiološko merilo. |
|
C. |
Potrjen primer: Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.37. MRZLICA DOLINE RIFT
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi z mrzlico doline Rift (npr. povišana telesna temperatura, zlatenica, gastrointestinalni simptomi, hemoragični znaki, znaki očesne prizadetosti).
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Detekcija protiteles IgM proti virusu mrzlice doline Rift (VMDR) v enem vzorcu seruma.
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija VMDR iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline VMDR iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija antigena VMDR iz kliničnega vzorca, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles s sočasnimi testi nevtralizacije s serološko navzkrižno reagirajočimi virusi ali z drugo enakovredno diskriminatorno metodo. |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
v dveh tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že prišlo do prenosa VMDR, ali obisk takega območja; |
|
— |
izpostavljenost kužnemu materialu VMDR med opravljanjem poklica (na primer laboratorijsko delo); |
|
— |
stik z biološkim materialom morebiti okuženih živali na območju, kjer je že prišlo do prenosa VMDR. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
3.38. RDEČKE
Klinična merila
Vsaka oseba, za katero obstaja sum, da jo je zdravstveni delavec okužil z rdečkami,
ALI
vsaka oseba z akutno nastalim generaliziranim makulopapuloznim (nemehurčastim) izpuščajem
IN
vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
limfadenopatija (npr. cervikalna, sub-okcipitalna ali post-avrikularna adenopatija), |
|
— |
bolečina v sklepih, |
|
— |
artrtitis. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev virusa rdečk iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa rdečk v ustreznem kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija protiteles IgM proti virusu rdečk, |
|
— |
serokonverzija v protitelesa IgG proti virusu rdečk ali znaten porast titra protiteles IgG proti virusu rdečk v parnih vzorcih, testiranih hkrati. |
Pri poskusu izločitve se lahko v nekaterih primerih razmisli o dodatnem testiranju, da se izključijo lažno pozitivni rezultati IgM. Laboratorijske rezultate je treba razlagati glede na čas odvzema vzorca in na cepilni status. Glej Priročnik SZO za laboratorijski nadzor nad virusom ošpic in virusom rdečk (2018). V primeru nedavnega cepljenja je treba opraviti teste za divji virus.
Epidemiološka merila
Oseba, ki je bila geografsko in časovno povezana z laboratorijsko potrjenim primerom ali drugim epidemiološko povezanim primerom rdečk z datumi pojava izpuščaja v razmiku 12–23 dni.
Merila za zavržen primer
Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila
IN
vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
kljub ustreznemu vzorcu, odvzetemu in testiranemu v usposobljenem laboratoriju, primer ne izpolnjuje laboratorijskih meril za opredelitev primera rdečk; |
|
— |
primer je epidemiološko povezan z laboratorijsko potrjenim primerom ali izbruhom druge nalezljive bolezni, ki niso rdečke; |
|
— |
v primeru je potrjena še druga etiologija bolezni, tudi če je primer epidemiološko povezan z laboratorijsko potrjenim primerom rdečk ali drugim epidemiološko povezanim primerom. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in pri kateri laboratorijska potrditev ali epidemiološka povezava z laboratorijsko potrjenim primerom ali drugim epidemiološko povezanim primerom ni bila mogoča. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila, vendar pri njej laboratorijska potrditev ni bila mogoča. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila ter nedavno ni bila cepljena. V primeru nedavnega cepljenja se oseba, ki izpolnjuje klinična merila z detekcijo divjega seva virusa rdečk, šteje kot potrjen primer. |
|
D. |
Zavržen Vsaka oseba, ki izpolnjuje merila za zavržen primer. |
|
Opomba: |
Ob sumu na rdečke med nosečnostjo se zahteva nadaljnja potrditev pozitivnega rezultata protiteles IgM proti virusu rdečk (npr. test avidnosti za specifična protitelesa IgG proti virusu rdečk, primerjava titrov protiteles IgM in protiteles IgG proti virusu rdečk v parnih serumih, opravljeni v referenčnem laboratoriju). |
3.39. KONGENITALNI SINDROM RDEČK
Klinična merila
Kongenitalna okužba z rdečkami
Za kongenitalno okužbo z rdečkami ni opredeljenih kliničnih meril.
Kongenitalni sindrom rdečk (KSR)
Vsak dojenček, star < 1 leto, ali vsak mrtvorojeni otrok z:
vsaj dvema stanjema od stanj iz (A) ALI
enim stanjem iz kategorije (A) in enim iz kategorije (B).
(A)
|
— |
katarakta enega ali obeh očes, |
|
— |
kongenitalni glavkom, |
|
— |
kongenitalna okvara srca, |
|
— |
izguba sluha, |
|
— |
pigmentna retinopatija. |
(B)
|
— |
purpura, |
|
— |
povečana vranica (splenomegalija), |
|
— |
drobnoglavost (mikrocefalija), |
|
— |
upočasnjen razvoj, |
|
— |
meningoencefalitis, |
|
— |
radiolucentna bolezen kosti, |
|
— |
zlatenica, ki se začne v roku 24 ur po rojstvu. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev virusa rdečk iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa rdečk, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles (IgM) proti virusu rdečk, |
|
— |
prisotnost protiteles IgG proti virusu rdečk v starosti 6 do 12 mesecev (vsaj dva vzorca s podobnima koncentracijama protiteles IgG proti virusu rdečk). |
Laboratorijski rezultati se razlagajo glede na cepilni status.
Epidemiološka merila
Vsak dojenček ali mrtvorojeni otrok, ki ga rodi mati z laboratorijsko potrjeno okužbo z rdečkami med nosečnostjo, z vertikalnim prenosom s človeka na človeka.
Razvrstitev primera kongenitalnih rdečk
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsak mrtvorojeni otrok ali dojenček, ki ni bil testiran ALI z negativnimi laboratorijskimi rezultati ter za katerega velja vsaj ena od naslednjih dveh ugotovitev:
|
|
C. |
Potrjen primer Vsak mrtvorojeni otrok, ki izpolnjuje laboratorijska merila, ALI vsak dojenček, ki izpolnjuje laboratorijska merila IN vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
3.40. SALMONELNI ENTERITIS
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih štirih znakov:
|
— |
driska, |
|
— |
povišana telesna temperatura, |
|
— |
bolečina v trebuhu, |
|
— |
bruhanje. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev salmonele (razen S. Typhi ali S. Paratyphi) v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline salmonele (razen S. Typhi ali S. Paratyphi) v kliničnem vzorcu. |
|
Opomba: |
Testiranje antimikrobične občutljivosti Salmonella enterica je treba izvesti na reprezentativnem vzorcu izolatov. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih petih epidemioloških povezav:
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
prenos z živali na človeka, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev v okolju. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
Antimikrobična odpornost
Rezultati testov antimikrobične občutljivosti se sporočijo v skladu z metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami, kot je opredeljeno v protokolu EU za usklajeno spremljanje antimikrobične odpornosti pri izolatih salmonele in kampilobakterja pri ljudeh (https://ecdc.europa.eu/en/publications-data/eu-protocol-harmonised-monitoring-antimicrobial-resistance-human-salmonella-and-0).
3.41. OKUŽBA Z E. COLI, KI PROIZVAJA ŠIGOV TOKSIN (STEC), VKLJUČNO S HEMOLITIČNO-UREMIČNIM SINDROMOM (HUS)
Klinična merila
Driska, povezana z okužbo s STEC
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih dveh znakov:
|
— |
driska, |
|
— |
bolečina v trebuhu. |
HUS
Vsaka oseba z akutno odpovedjo ledvic in vsaj enim od naslednjih dveh znakov:
|
— |
mikroangiopatska hemolitična anemija, |
|
— |
trombocitopenija. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
detekcija nukleinske kisline gena stx1 ali stx2 v izolatu Escherichia coli ali kliničnem vzorcu; |
|
— |
detekcija šigovega toksina v izolatu Escherichia coli ali kliničnem vzorcu. |
Naslednje merilo se lahko uporablja kot laboratorijsko merilo za potrditev STEC samo v primeru hemolitično-uremičnega sindroma:
|
— |
prisotnost protiteles proti seroskupinsko-specifični bakteriji Escherichia coli. |
Za verjetni primer:
|
— |
osamitev bakterije Escherichia coli O157, ki ne fermentira sorbitola (NSF) (brez testiranja na toksin ali gene, ki proizvajajo toksin). |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih petih epidemioloških povezav:
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
prenos z živali na človeka, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev v okolju. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer HUS zaradi okužbe s STEC Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za HUS. |
|
B. |
Verjeten primer STEC Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. ALI Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijsko merilo za verjeten primer. |
|
C. |
Potrjen primer STEC Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrjen primer. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.42. ŠIGELOZA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih štirih znakov:
|
— |
driska, |
|
— |
povišana telesna temperatura, |
|
— |
bruhanje, |
|
— |
bolečina v trebuhu. |
Laboratorijska merila
Za potrjeni primer:
|
— |
osamitev bakterije Shigella spp. iz kliničnega vzorca. |
Za verjetni primer:
|
— |
detekcija nukleinske kisline Shigella spp. v kliničnem vzorcu. |
|
Opomba: |
Testiranje antimikrobične občutljivosti šigele je treba izvesti, če je le mogoče. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih štirih epidemioloških povezav:
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani/pitni vodi, |
|
— |
izpostavitev v okolju. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. ALI Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za verjeten primer. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrjen primer. ALI Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo IN izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
Antimikrobična odpornost
Rezultati testov antimikrobične občutljivosti se sporočijo v skladu z metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami.
3.43. ČRNE KOZE
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev virusa črnih koz (Orthopoxvirus variola) iz kliničnega vzorca, ki mu sledi sekvenciranje, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa črnih koz v kliničnem vzorcu, ki mu sledi sekvenciranje. |
Epidemiološka merila Se ne uporabljajo.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.44. SIFILIS (RAZEN KONGENITALNEGA SIFILISA)
Klinična merila
Primarni sifilis
Vsaka oseba z eno ali številnimi (običajno nebolečimi) razjedajočimi lezijami (čankarji) genitalno, perinealno, analno, v ustih, na sluznici žrela ali drugje ekstragenitalno.
Sekundarni sifilis
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih petih znakov:
|
— |
difuzni makulopapulozni izpuščaj, ki pogosto zajema dlani in podplate, |
|
— |
generalizirana limfadenopatija, |
|
— |
kondilom lata, |
|
— |
enantem, |
|
— |
difuzna alopecija. |
Zgodnji latentni sifilis (< 12 mesecev)
Brez simptomov ob postavitvi diagnoze in v anamnezi prejšnjih dvanajstih mesecev so simptomi, skladni s simptomi iz zgodnjih stopenj sifilisa.
Opomba: očesni in nevrološki znaki se lahko pojavijo na kateri koli stopnji sifilisa. Opomba: primeri poznega latentnega sifilisa (> 12 mesecev) niso zajeti v okvir spremljanja Unije.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
detekcija bakterije Treponema pallidum v kliničnem vzorcu z mikroskopskim pregledom v temnem polju, |
|
— |
detekcija bakterije Treponema pallidum v kliničnem vzorcu z direktnim fluorescenčnim testom (DFA), |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Treponema pallidum v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija protiteles proti bakteriji Treponema pallidum s presejalnim testom (TPHA, TPPA ali EIA) IN dodatna določitev protiteles TP-IgM (npr. z IgM-ELISA ali imunoblotom ali 19S-IgM-FTA-abs) ALI določitev protiteles, ki niso usmerjeni proti treponemi (npr. RPR, VDRL). |
Epidemiološka merila
Primarni/sekundarni sifilis
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik).
Zgodnji latentni sifilis
Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka (spolni stik) v prejšnjih 12 mesecih.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. |
3.45. KONGENITALNI SIFILIS
Klinična merila
Vsak dojenček, star < 2 leti, z vsaj enim od naslednjih enajstih znakov:
|
— |
hepatomegalija/hepatosplenomegalija; |
|
— |
lezije na koži in sluznicah, |
|
— |
kondilom lata, |
|
— |
vztrajni rinitis, |
|
— |
zlatenica, |
|
— |
psevdoparaliza (zaradi periostitisa in osteohondritisa), |
|
— |
prizadetost centralnega živčnega sistema, |
|
— |
anemija, |
|
— |
nefrotski sindrom, |
|
— |
podhranjenost, |
|
— |
generalizirana limfadenopatija. |
Laboratorijska merila
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
detekcija bakterije Treponema pallidum v kliničnem vzorcu z mikroskopskim pregledom v temnem polju, |
|
— |
detekcija bakterije Treponema pallidum v kliničnem vzorcu z direktnim fluorescenčnim testom (DFA), |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Treponema pallidum v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija specifičnih protiteles IgM proti bakteriji Treponema pallidum (FTA-abs, EIA), |
IN reaktivni netreponemski test (VDRL, RPR) v serumu otroka.
Verjeten primer
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
reaktivni test VDRL za likvor, |
|
— |
reaktivni netreponemski in treponemski serološki testi v serumu matere, |
|
— |
titer dojenčkovih netreponemskih protiteles ob rojstvu je štirikrat ali več kot štirikrat višji kot titer protiteles v serumu matere. |
Epidemiološka merila
Vsak dojenček z epidemiološko povezavo s človeka na človeka (vertikalni prenos).
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsak dojenček ali otrok, ki izpolnjuje klinična merila in vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
|
C. |
Potrjen primer Vsak dojenček, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. |
3.46. KLOPNI ENCEFALITIS (TBE)
V tem dokumentu se klopni encefalitis nanaša na srednjeevropski klopni encefalitis in daljnovzhodni klopni encefalitis.
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi s klopnim encefalitisom (na primer povišana telesna temperatura, simptomi vnetja centralnega živčnega sistema).
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Detekcija protiteles IgM proti virusu klopnega encefalitisa v enem vzorcu seruma.
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih šestih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija virusa klopnega encefalitisa iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa klopnega encefalitisa v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija antigena virusa klopnega encefalitisa v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija specifičnih protiteles IgM IN IgG proti virusu klopnega encefalitisa v krvi, |
|
— |
detekcija specifičnih protiteles IgM proti virusu klopnega encefalitisa v likvorju, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami v likvorju ali serumu (na primer serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, detekcija protiteles IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles s sočasnimi testi nevtralizacije s serološko navzkrižno reagirajočimi virusi ali z drugimi enakovrednimi diskriminatornimi metodami. |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
izpostavitev istemu nosilcu okužbe (na primer nepasteriziranemu mleku in mlečnim izdelkom) kot potrjeni primer, |
|
— |
v štirih tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že prišlo do prenosa virusa klopnega encefalitisa, ali obisk takega območja. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN klinična merila IN epidemiološka merila. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
|
Opomba: |
Rezultate seroloških preiskav je treba razlagati glede na predhodno izpostavljenost drugim okužbam s flavivirusi in cepilni status proti flavivirusom. V takih primerih morajo biti potrjeni primeri validirani z metodo nevtralizacije seruma ali drugo enakovredno metodo. |
3.47. KONGENITALNA TOKSOPLAZMOZA
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
določitev bakterije Toxoplasma gondii v telesnih tkivih ali tekočinah, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Toxoplasma gondii v kliničnem vzorcu, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles (IgM, IgG, IgA) proti bakteriji Toxoplasma gondii pri novorojenčku, |
|
— |
vztrajno povišan titer protiteles IgG proti bakteriji Toxoplasma gondii pri dojenčku (starem < 12 mesecev). |
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer Vsak dojenček, ki izpolnjuje laboratorijska merila. |
3.48. TRIHINELOZA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj tremi od naslednjih šestih znakov:
|
— |
povišana telesna temperatura, |
|
— |
bolečina in utrujenost v mišicah, |
|
— |
driska, |
|
— |
edem obraza, |
|
— |
eozinofilija, |
|
— |
subkonjunktivalne in subungvalne krvavitve ter krvavitve v mrežnico. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
dokaz ličink trihinele v tkivu, pridobljenem z mišično biopsijo, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti trihineli (test IFA, ELISA ali Western Blot). |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih dveh epidemioloških povezav:
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani (meso), |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.49. TUBERKULOZA
Klinična merila
Vsaka oseba z naslednjim:
|
— |
znaki, simptomi in/ali radiološke ugotovitve, ki so v skladu z aktivno tuberkulozo na katerem koli mestu, IN |
|
— |
odločitev zdravnika o celotnem zdravljenju tuberkuloze ALI |
primer, odkrit post mortem s patološkimi ugotovitvami, ki so v skladu z aktivno tuberkulozo in na podlagi katerih bi pacient prejemal zdravljenje proti tuberkulozi, če bi bila bolezen diagnosticirana pred smrtjo.
Laboratorijska merila
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev kompleksa Mycobacterium tuberculosis (razen Mycobacterium bovis-BCG) iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline kompleksa Mycobacterium tuberculosis v kliničnem vzorcu ob postavitvi diagnoze s katerim koli testom, ki ga SZO priporoča glede na zadnja priporočila SZO (https://www.who.int/publications/i/item/9789240030589). |
Verjeten primer
Vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
detekcija acidorezistentnih bacilov z mikroskopijo (vključno s fluorescenčno mikroskopijo), |
|
— |
histološki prikaz granulomov. |
Epidemiološka merila: Se ne uporablja.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za verjeten primer. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera. |
Antimikrobična odpornost
Rezultati fenotipskih testov antimikrobične občutljivosti in/ali genotipskih metod se sporočijo v skladu z metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami, kot sta jih opredelili Evropska mreža referenčnih laboratorijev za tuberkulozo in Evropska mreža za spremljanje tuberkuloze, ter objavljenimi v protokolu sporočanja za spremljanje tuberkuloze.
3.50. TULAREMIJA
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi s tularemijo (na primer povišana telesna temperatura, limfadenopatija, gastrointestinalni simptomi, pljučnica, septikemija, stomatitis, kožne razjede, konjunktivitis).
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
osamitev in identifikacija bakterije Francisella tularensis iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline bakterije Francisella tularensis v kliničnem vzorcu, |
|
— |
prisotnost specifičnih protiteles proti bakteriji Francisella tularensis. |
Epidemiološka merila
Izpostavitev istemu viru (na primer okuženim živalim, hrani ali vodi, kontaminirani z bakterijo Francisella tularensis) kot potrjeni primer ali kužnemu materialu bakterije Francisella tularensis.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in epidemiološka merila. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
3.51. OKUŽBA Z VIRUSOM ZAHODNEGA NILA (VZN)
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi z okužbo z VZN (na primer povišana telesna temperatura, encefalitis, meningitis).
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Vsaj eno od naslednjih treh meril:
|
— |
detekcija protiteles IgM proti VZN v serumu ali likvorju, |
|
— |
detekcija serokonverzije ali štirikratnega porasta titra protiteles v parnih vzorcih seruma, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline flavivirusa v kliničnem vzorcu, če ni na voljo specifičnega testa za VZN (na primer test NAT/PCR za presejanje darovane krvi). |
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija VZN iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline VZN v kliničnem vzorcu, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami v likvorju ali serumu (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, protitelesa IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles s sočasnimi testi nevtralizacije s serološko navzkrižno reagirajočimi virusi ali z drugo enakovredno diskriminatorno metodo, |
|
— |
detekcija antigena, specifičnega za VZN (imunohistokemija (IHC) post mortem). |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih štirih epidemioloških povezav:
|
— |
v štirih tednih pred pojavom simptomov ali pred odkritjem okužbe med sezono prenosa VZN bivanje na območju, na katerem je že bila odkrita okužba z VZN pri ljudeh ali živalih, ali obisk takega območja; |
|
— |
prejem snovi človeškega izvora od darovalca, ki je (v štirih tednih pred darovanjem) med sezono prenosa VZN bival na območju, na katerem je bila že odkrita okužba z VZN, ali je obiskal tako območje, |
|
— |
izpostavljenost kužnemu materialu VZN med opravljanjem poklica (na primer laboratorijsko delo); |
|
— |
izpostavljenost VZN prek vertikalnega prenosa. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN klinična merila IN epidemiološka merila. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. |
|
Opomba: |
Rezultate seroloških preiskav je treba razlagati glede na predhodno izpostavljenost drugim okužbam s flavivirusi in cepilni status proti flavivirusom. |
3.52. RUMENA MRZLICA
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi z rumeno mrzlico (na primer povišana telesna temperatura, zlatenica, hemoragični znaki).
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
detekcija protiteles IgM proti virusu rumene mrzlice v enem vzorcu seruma (se ne uporablja v primeru nedavnega cepljenja proti rumeni mrzlici); |
|
— |
določitev tipičnih lezij pri histopatološkem pregledu jeter post mortem. |
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija virusa rumene mrzlice iz kliničnega vzorca (v primeru nedavnega cepljenja oseba z odkritim divjim sevom virusa rumene mrzlice), |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa rumene mrzlice iz kliničnega vzorca (v primeru nedavnega cepljenja oseba z odkritim divjim sevom virusa rumene mrzlice), |
|
— |
detekcija antigena rumene mrzlice v kliničnem vzorcu (se ne uporablja v primeru nedavnega cepljenja proti rumeni mrzlici), |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, protitelesa IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles (se ne uporablja v primeru nedavnega cepljenja proti rumeni mrzlici). |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
v dveh tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že bil odkrit prenos virusa rumene mrzlice, ali obisk takega območja; |
|
— |
prejem snovi človeškega izvora od darovalca, ki je (v štirih tednih pred darovanjem) bival na območju, na katerem je že bil odkrit prenos virusa rumene mrzlice, ali je obiskal tako območje. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN klinična merila IN epidemiološka merila. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
|
Opomba: |
Rezultate seroloških preiskav je treba razlagati glede na predhodno izpostavljenost drugim okužbam s flavivirusi in cepilni status proti flavivirusom. V primeru nedavnega cepljenja proti rumeni mrzlici brez anamneze potovanja na območje, prizadeto zaradi rumene mrzlice, in če ni mogoče določiti seva, je treba to šteti za sev cepiva proti virusu rumene mrzlice. |
3.53. JERSINIOZA, ČREVESNA
Klinična merila
Vsaka oseba z vsaj enim od naslednjih petih znakov:
|
— |
povišana telesna temperatura, |
|
— |
driska, |
|
— |
bruhanje, |
|
— |
bolečina v trebuhu (psevdoapendicitis), |
|
— |
rektalni tenezem. |
Laboratorijska merila
Vsaj eno od naslednjih dveh meril:
|
— |
osamitev za človeka patogene bakterije Yersinia enterocolitica ali Yersinia pseudotuberculosis iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija virulentnih genov bakterije Y. enterocolitica ali Y. pseudotuberculosis v kliničnem vzorcu. |
Epidemiološka merila
Vsaj ena od naslednjih štirih epidemioloških povezav:
|
— |
prenos s človeka na človeka, |
|
— |
izpostavitev skupnemu viru, |
|
— |
prenos z živali na človeka, |
|
— |
izpostavitev kontaminirani hrani. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. |
|
C. |
Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. |
|
Opomba: |
Če nacionalni sistem spremljanja ne zajema kliničnih simptomov, se vsi posamezniki, ki so bili laboratorijsko potrjeni, sporočijo kot potrjeni primeri. |
3.54. VIRUSNA BOLEZEN ZIKA
Klinična merila
Klinični znaki, združljivi z virusno boleznijo zika (npr. izpuščaj, povišana telesna temperatura, plod ali novorojenček z mikrocefalnimi ali intrakranialnimi kalcifikacijami ali drugimi anomalijami centralnega živčnega sistema).
Laboratorijska merila
Verjeten primer
Detekcija protiteles IgM proti virusu zike v enem vzorcu seruma.
Potrjen primer
Vsaj eno od naslednjih petih meril:
|
— |
osamitev in identifikacija virusa zike iz kliničnega vzorca, |
|
— |
detekcija nukleinske kisline virusa zike v kliničnem vzorcu, |
|
— |
detekcija antigena virusa zike v kliničnem vzorcu, |
|
— |
odkrivanje akutne okužbe s serološkimi metodami (na primer detekcija protiteles IgM v enem vzorcu seruma, serokonverzija ali štirikraten porast titra protiteles v parnih vzorcih seruma, protitelesa IgG z nizko avidnostjo v vzorcu seruma) IN potrditev specifičnosti protiteles s sočasnimi testi nevtralizacije s serološko navzkrižno reagirajočimi virusi ali z drugo enakovredno diskriminatorno metodo, |
|
— |
detekcija protiteles IgM proti virusu zike v amnijski tekočini ali cerebrospinalni tekočini ploda ali novorojenčka z mikrocefalnimi ali intrakranialnimi kalcifikacijami ali drugimi anomalijami centralnega živčnega sistema. |
Epidemiološka merila
Vsaj eno od naslednjih štirih meril:
|
— |
v dveh tednih pred pojavom simptomov bivanje na območju, na katerem je že bil odkrit prenos virusa zike, ali obisk takega območja; |
|
— |
prejem snovi človeškega izvora od darovalca, ki je (v štirih tednih pred darovanjem) bival na območju, na katerem je že bil odkrit prenos virusa zike, ali je obiskal tako območje, |
|
— |
v dveh tednih pred pojavom simptomov spolni stik z verjetnim ali potrjenim primerom okužbe z virusom zika; |
|
— |
mati z verjetno ali potrjeno okužbo z virusom zike med nosečnostjo. |
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer Oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za verjeten primer IN klinična merila IN epidemiološka merila, ALI plod ali novorojenček z mikrocefalnimi ali intrakranialnimi kalcifikacijami ali drugimi anomalijami centralnega živčnega sistema, pri čemer mati izpolnjuje vsaj eno od epidemioloških meril. |
|
C. |
Potrjen primer Oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrjen primer. |
|
Opomba: |
Rezultate seroloških preiskav je treba razlagati glede na predhodno izpostavljenost drugim okužbam s flavivirusi in cepilni status proti flavivirusom. |
4. OPREDELITVE PRIMEROV POSEBNIH ZDRAVSTVENIH STANJ
4.1. ANTIMIKROBIČNA ODPORNOST (VKLJUČNO S PORABO ANTIMIKROBIKOV PRI LJUDEH)
4.1.1. SPLOŠNA OPREDELITEV PRIMERA ZA PATOGENE (RAZEN TISTIH IZ PRILOGE I), PRI KATERIH JE ANTIMIKROBIČNA ODPORNOST ZASKRBLJUJOČA
Klinična merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Laboratorijska merila
Vsaj ena pozitivna mikrobiološka kultura (kri, likvor) za Staphylococcus aureus ali kompleks Klebsiella pneumoniae ali Escherichia coli ali Enterococcus faecium ali Enterococcus faecalis ali Pseudomonas aeruginosa ali vrste Acinetobacter ali Streptococcus pneumoniae ali Candidozyma auris.
Epidemiološka merila
Niso ustrezna za namene nadzora.
Razvrstitev primera
|
A. |
Možen primer: Se ne uporablja. |
|
B. |
Verjeten primer: Se ne uporablja. |
|
C. |
Potrjen primer |
Antimikrobična odpornost
Rezultati testov antimikrobične občutljivosti se sporočijo v skladu z metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami, kot jih je opredelila Evropska mreža za nadzor antimikrobične odpornosti ECDC (EARS-Net). Merila za poročanje se objavijo vsako leto kot del protokola o poročanju antimikrobične odpornosti. Glej: Protokol o poročanju antimikrobične odpornosti (AMR). EARS-Net. www.ecdc.europa.eu.). Sporočeni podatki zajemajo izolate iz krvi in likvorja (invazivne izolate), kot so:
|
— |
za Staphylococcus aureus: odpornost/občutljivost na meticilin in druge protistafilokokne betalaktame; |
|
— |
za Enterobacterales (kot sta kompleks Klebsiella pneumoniae in Escherichia coli): odpornost/občutljivost na cefalosporine tretje generacije in karbapeneme in, kadar so na voljo, nove antimikrobične snovi in kolistin, |
|
— |
za vrste Acinetobacter (vključno s kompleksom Acinetobacter baumannii): odpornost/občutljivost na karbapeneme in za izolate, odporne proti karbapenemom, odpornost/občutljivost na nove antimikrobične snovi; |
|
— |
za Pseudomonas aeruginosa: odpornost/občutljivost na karbapeneme in za izolate, odporne proti karbapenemom, odpornost/občutljivost na nove antimikrobične snovi; |
|
— |
za Enterococcus faecium in Enterococcus faecalis: odpornost/občutljivost na glikopeptide. |
4.1.2. SPLOŠNE OPREDELITVE PRIMEROV IN RAZVRSTITEV ANTIMIKROBIČNE ODPORNOSTI NA ANTIMIKROBIČNE SNOVI
Klinična odpornost na antimikrobične snovi
Opredelitev
V skladu z ustreznimi kliničnimi mejnimi koncentracijami EUCAST (http://www.eucast.org/clinical_breakpoints/) iz standardizirane metodologije (ali iz metodologije, kalibrirane s standardizirano metodologijo), tj. kliničnimi mejnimi koncentracijami minimalnih inhibicijskih koncentracij (MIC) in povezanimi premeri inhibicijskih con, je mikroorganizem razvrščen kot klinično občutljiv ob standardnem režimu odmerjanja, klinično občutljiv ob povečani izpostavljenosti ali klinično odporen proti antimikrobični snovi. Izpostavitev je odvisna od tega, kako bodo način dajanja zdravila, odmerek, odmerni interval, čas infundiranja ter porazdelitev in izločanje antimikrobične snovi vplivali na kužni organizem na mestu okužbe. Mejne koncentracije se lahko prilagodijo, če pride do utemeljenih sprememb okoliščin. Namesto MIC se lahko uporabijo enakovredne metode kvantitativnega testiranja antimikrobične občutljivosti (AST) ali difuzija na disku, če jo je potrdil EUCAST.
Razvrstitev
Klinično občutljiv ob standardnem režimu odmerjanja (S)
|
— |
mikroorganizem je opredeljen kot „občutljiv ob standardnem režimu odmerjanja“ (S), kadar obstaja velika verjetnost terapevtskega uspeha z uporabo standardnega režima odmerjanja snovi. |
Klinično občutljiv ob povečani izpostavljenosti (I)
|
— |
mikroorganizem je opredeljen kot „občutljiv ob povečani izpostavljenosti“ (I), kadar obstaja velika verjetnost terapevtskega uspeha, ker se izpostavljenost snovi poveča s prilagoditvijo režima odmerjanja ali njegovo koncentracijo na mestu okužbe. |
Klinično odporen (R)
|
— |
mikroorganizem je opredeljen kot „odporen“ (R), kadar obstaja velika verjetnost neuspešnosti terapije tudi pri povečani izpostavljenosti. |
Klinične mejne koncentracije so predstavljene kot:
|
— |
S: MIC ≤ x mg/L; premer difuzijskega območja na disku ≥ σ mm |
|
— |
I: MIC > x, ≤ y mg/L; premer difuzijskega območja na disku ≥ ρ mm, < σ mm |
|
— |
R: MIC > y mg/L; premer difuzijskega območja na disku < ρ mm |
Panrezistenten
|
— |
za Staphylococcus aureus, vrste Enterococcus, Enterobacterales, vključno s kompleksom Klebsiella pneumoniae in Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in vrste Acinetobacter je izolat opredeljen kot panrezistenten na podlagi dejstva, da je odporen proti vsem antimikrobičnim snovem, kot je opisano v mednarodnem strokovnem predlogu za začasne standardne opredelitve za pridobljeno odpornost (6); |
|
— |
izolat je opredeljen kot potrjeno panrezistenten, kadar je „odporen“ (R) ali „občutljiv ob povečani izpostavljenosti“ (I) na vse snovi iz vseh antimikrobičnih kategorij, kar potrdi referenčni ali drugi kliničnomikrobiološki laboratorij, ki testira dodatni panel antimikrobičnih snovi poleg tistih, ki se testirajo rutinsko, v skladu z opredelitvami po mikroorganizmih v mednarodnem strokovnem predlogu za začasne standardne opredelitve za pridobljeno odpornost (7); |
|
— |
izolat je opredeljen kot možno panrezistenten, kadar je „odporen“ (R) ali „občutljiv ob povečani izpostavljenosti“ (I) na vse antimikrobične snovi, testirane v laboratoriju; |
|
— |
izolat je opredeljen kot nepanrezistenten, kadar je „občutljiv ob standardnem režimu odmerjanja“ (S) na vsaj eno od testiranih antimikrobičnih snovi. |
Mikrobiološka odpornost na antimikrobične snovi
Fenotipska opredelitev
Mikroorganizem je razvrščen kot fenotip divjega tipa ali kot fenotip nedivjega tipa za vrsto v skladu z epidemiološkimi mejnimi koncentracijami EUCAST (ECOFF) iz standardizirane metodologije (ali iz metodologije, kalibrirane s standardizirano metodologijo) (http://www.eucast.org/ast_of_bacteria/; http://www.eucast.org/mic_distributions_and_ecoffs/) na podlagi porazdelitev MIC po posameznih vrstah in povezanih premerih inhibicijskih con.
Fenotipska razvrstitev
Fenotip divjega tipa (WT)
|
— |
mikroorganizem je opredeljen kot fenotip divjega tipa (WT) za vrsto ali skupino vrst, kadar nima fenotipsko določljivega pridobljenega mehanizma odpornosti. |
Fenotip nedivjega tipa (NWT)
|
— |
mikroorganizem je opredeljen kot fenotip nedivjega tipa (NWT) za vrsto, kadar izraža vsaj en fenotipsko določljiv pridobljeni mehanizem odpornosti. |
ECOFF so predstavljene kot (http://www.eucast.org/ast_of_bacteria/):
|
— |
WT: ECOFF ≤ x mg/L; premer difuzijskega območja na disku ≥ σ mm |
|
— |
NWT: ECOFF > x mg/L; premer difuzije na disku < σ mm |
Identifikacija pridobljenega mehanizma antimikrobične odpornosti (npr. encim, ki inaktivira zdravilo, sprememba tipa ciljne beljakovine zdravila, izlivna črpalka)
Pridobljeni mehanizem antimikrobične odpornosti, ki ga izraža mikroorganizem, se lahko določi in vitro, tip mehanizma pa s standardizirano metodologijo po smernicah EUCAST za določanje mehanizmov odpornosti in posebnih odpornosti kliničnega in/ali epidemiološkega pomena (https://www.eucast.org/fileadmin/eucast/pdf/eucast_guidelines/EUCAST_detection_of_resistance_mechanisms_170711.pdf).
Genotipska opredelitev
Mikroorganizem je razvrščen kot mikroorganizem, ki vsebuje gensko determinanto ali kombinacijo determinant, ki zagotavljajo fenotip nedivjega tipa na antimikrobično snov (prenosljivi gen ali mutacija jedrnega gena), ali je ne vsebuje. Prisotnost genske determinante ali kombinacije determinant, ki zagotavljajo fenotip nedivjega tipa na eno ali več antimikrobičnih snovi, se lahko dokaže z določitvijo in identifikacijo pripadajočih zaporedij nukleinskih kislin v bakterijskem genomu.
Genotipska razvrstitev
Genotipi se poročajo kot:
|
— |
pozitivni: prisotnost [ime gena, ki zagotavlja odpornost, ali mutacije jedrnega gena], |
|
— |
negativni: odsotnost [ime gena, ki zagotavlja odpornost] ali detekcija zaporedja jedrnega gena divjega tipa. |
4.1.3. PORABA ANTIMIKROBIKOV PRI LJUDEH
Države članice sporočijo nacionalne podatke o spremljanju porabe antimikrobikov pri ljudeh v skladu z anatomsko-terapevtsko-kemičnim klasifikacijskim (ATC) sistemom Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) (https://atcddd.fhi.no/atc_ddd_index/) ter metodami in merili, dogovorjenimi med ECDC in državami članicami, kot jih je določila Evropska mreža za spremljanje porabe antimikrobikov (ESAC-Net) ECDC. Merila za poročanje se objavijo vsako leto kot del protokola o poročanju porabe antimikrobikov (Protokol o poročanju porabe antimikrobikov (AMC)). Evropska mreža za spremljanje porabe antimikrobikov (European Surveillance of Antimicrobial Consumption Network) (ESAC-Net). www.ecdc.europa.eu.) Podatki vključujejo porabo antimikrobikov v skupnostnem in bolnišničnem okolju, ki ju je treba poročati ločeno.
4.2. SPLOŠNA OPREDELITEV PRIMERA Z ZDRAVSTVENO OSKRBO POVEZANE OKUŽBE
Z zdravstveno oskrbo povezana okužba, povezana s trenutnim bivanjem v bolnišnici, je opredeljena kot okužba, ki ustreza eni od opredelitev primerov IN
|
— |
pri kateri so se simptomi pojavili tretji dan trenutnega bivanja v bolnišnici ali pozneje (dan sprejema = prvi dan) ALI |
|
— |
pri kateri je bil pacient operiran prvi ali drugi dan in so se pri njem pred tretjim dnevom pojavili simptomi okužbe kirurške rane ALI |
|
— |
pri kateri je bil prvi ali drugi dan nameščen invazivni medicinski pripomoček, ki je pred tretjim dnevom povzročil okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo, ALI |
|
— |
pri kateri so se simptomi pojavili prvi ali drugi dan pri novorojenčku ALI |
|
— |
pri kateri je bil pacientu diagnosticiran COVID-19, simptomi (ali prvi pozitivni test, če je asimptomatski) pa so se pojavili tretji dan (dan sprejema = prvi dan) trenutnega sprejema ali pozneje. |
Z zdravstveno oskrbo povezana okužba, povezana s predhodnim bivanjem v bolnišnici, je opredeljena kot okužba, ki ustreza eni od opredelitev primerov,
IN
|
— |
pri kateri se pri pacientu pokaže okužba, vendar je ponovno sprejet manj kot 48 ur po prejšnjem sprejemu v bolnišnico za akutno oskrbo, ALI |
|
— |
pri kateri je bil pacient sprejet z okužbo, ki ustreza opredelitvi primera za okužbo kirurške rane, torej se je okužba kirurške rane pojavila v 30 dneh po operaciji (ali v 90 dneh po operaciji, če ta vključuje vsadek in je prišlo do globoke okužbe kirurške rane ali okužbe organov/telesne votline), pacient pa ima simptome, ki ustrezajo opredelitvi primera in/ali se za navedeno okužbo zdravi z antimikrobnimi sredstvi, ALI |
|
— |
pri kateri je bil pacient sprejet (ali pri katerem se simptomi pojavijo v dveh dneh) zaradi okužbe z bakterijo Clostridioides difficile manj kot 28 dni od prejšnje odpustitve iz bolnišnice za akutno oskrbo, ALI |
|
— |
pacient ima COVID-19 ob sprejemu (ali se pojavi pred tretjim dnem) in je bil (ponovno) sprejet manj kot 48 ur po več kot sedemdnevnem bivanju v isti ali drugi zdravstveni ustanovi. |
|
Opomba: |
Za namene raziskav o točkovni prevalenci je aktivna z zdravstveno oskrbo povezana okužba, ki je prisotna na dan raziskave, opredeljena kot okužba, pri kateri so znaki in simptomi okužbe prisotni na dan raziskave ali pri kateri so bili znaki in simptomi prisotni v preteklosti, pacient pa se (še vedno) zdravi za navedeno okužbo na dan raziskave. Prisotnost simptomov in znakov je treba preveriti pred začetkom zdravljenja, da se ugotovi, ali zdravljena okužba ustreza eni od opredelitev primerov z zdravstveno oskrbo povezane okužbe. Prilagojene opredelitve z zdravstveno oskrbo povezanih okužb v ustanovah za dolgotrajno oskrbo in enotah za intenzivno nego so na voljo na spletnih straneh https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/protocol-point-prevalence-surveys-healthcare-associated-infections-4-0 oziroma https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/protocol-surveillance-healthcare-associated-infections-and-prevention-indicators. |
4.2.1. BJ: OKUŽBA KOSTI IN SKLEPOV
BJ-BONE: Osteomielitis
Za osteomielitis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca kosti, |
|
— |
pri pacientu so pri neposrednem pregledu kosti, med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu vidni znaki osteomielitisa, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), lokalno otekanje, občutljivost, toplota ali izcedek na mestu s sumom okužbe kosti IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
Opomba k navodilu za poročanje
O mediastinitisu, ki se pojavi po kardiološkem kirurškem posegu in ga spremlja osteomielitis, je treba poročati kot o okužbi organov ali telesnih votlin (SSI-O).
BJ-JNT: Okužba sklepa ali burze
Za okužbo sklepa ali burze velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz sklepne tekočine ali z biopsijo sinovialne opne, |
|
— |
pri pacientu so med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu vidni znaki okužbe sklepa ali burze, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: bolečina v sklepih, otekanje, občutljivost, toplota, znaki efuzije ali omejena gibljivost sklepa IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
BJ-DISC: Okužba medvretenčnega prostora
Za okužbo medvretenčnega prostora velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca tkiva medvretenčnega prostora, pridobljenega med kirurškim posegom ali z igelno aspiracijo, |
|
— |
pri pacientu so med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu vidni znaki okužbe medvretenčnega prostora, |
|
— |
pacient ima povišano telesno temperaturo (> 38 °C) brez drugih znanih vzrokov ali bolečine na prizadetem medvretenčnem prostoru IN radiološki znaki za okužbo (npr. patološke ugotovitve na rentgenskih slikah, pri računalniški tomografiji (CT), magnetni resonanci (MR), scintigrafiji [galij, tehnecij itd.]), |
|
— |
pacient ima povišano telesno temperaturo (> 38 °C) brez drugih znanih vzrokov ali bolečine na prizadetem medvretenčnem prostoru IN pozitiven test na antigen pri pregledu krvi ali urina (npr. Haemophilus influenzae, Streptococcus pneumoniae, Neisseria meningitidis ali streptokoki skupine B). |
4.2.2. BSI: OKUŽBA KRVNEGA OBTOKA
BSI: Laboratorijsko potrjena okužba krvnega obtoka
Ena pozitivna krvna kultura za dokazanega povzročitelja
ALI
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), mrzlica ali hipotenzija,
IN
dve pozitivni krvni kulturi za splošen kožni kontaminant (iz dveh ločenih vzorcev krvi, običajno v 48 urah).
Kožni kontaminanti = koagulaza negativni stafilokoki, Micrococcus spp., Propionibacterium acnes, Bacillus spp., Corynebacterium spp.
Vir okužbe krvnega obtoka:
|
— |
s katetrom povezana okužba: isti mikroorganizem je bil osamljen s katetra ali pa se simptomi izboljšajo v 48 urah po odstranitvi katetra (C-PVC: periferni žilni kateter, C-CVC: centralni žilni kateter (Opomba: okužbo krvnega obtoka, povezano s centralnim ali perifernim žilnim katetrom (BSI C-CVC ali C-PVC) sporočite kot mikrobiološko potrjeno okužbo krvnega obtoka, povezano s centralnim ali perifernim žilnim katetrom (CRI3-CVC ali CRI3-PVC), če je bila mikrobiološko potrjena; glej opredelitev mikrobiološko potrjene okužbe krvnega obtoka CRI3)); |
|
— |
sekundarna okužba, ki je posledica druge okužbe: isti mikroorganizem je bil osamljen iz drugega mesta okužbe ali pa obstaja trden kliničen dokaz, da je bila okužba krvnega obtoka sekundarna in je posledica drugega mesta okužbe, invazivnega diagnostičnega postopka ali tujka:
|
|
— |
neznanega izvora (UO): nič od naštetega, okužba krvnega obtoka neznanega izvora (preverjena med raziskavo, brez ugotovljenega vira); |
|
— |
neznano (UNK): o viru okužbe krvnega obtoka ni podatkov ali pa so pomanjkljivi. |
4.2.3. COV: COVID-19 (OKUŽBA S SARS-COV-2)
Pacient ima v zdravstveni kartoteki dokumentacijo o kakršnem koli laboratorijskem potrditvenem testu na COVID-19 (ciljna virusna RNK ali antigenska detekcija iz orofaringealnega ali nosnega brisa ali katerega koli drugega ustreznega kliničnega vzorca).
IN
COV-ASY: asimptomatski COVID-19
|
— |
Pacient nima znakov ali simptomov, združljivih s COVID-19. |
COV-MM: blag/zmeren COVID-19
|
— |
Pacient ima kakršen koli znak ali simptom, ki je združljiv s COVID-19, ne da bi potreboval terapijo s kisikom, raven nasičenosti s kisikom pa je ≥ 92 %. |
COV-SEV: hud covid-19
|
— |
Pacient ima znake ali simptome, ki so združljivi s COVID-19, in potrebuje terapijo s kisikom zaradi kratke sape pri COVID-19 in/ali raven nasičenosti s kisikom je < 92 %. |
Znaki in simptomi, združljivi s COVID-19: povišana telesna temperatura, kašelj, utrujenost, kratka sapa, anoreksija, bolečine v mišicah (mialgija), izguba vonja (anozmija), izguba okusa (agevzija). Sporočeni so bili tudi drugi nespecifični simptomi, kot so vnetje grla, zamašen nos, glavobol, driska, slabost in bruhanje. Sporočeni dodatni nevrološki znaki vključujejo omotico, vznemirjenje, šibkost, napade ali ugotovitve, ki kažejo na možgansko kap, vključno s težavami z govorom ali vidom, senzorično izgubo ali težavami z ravnotežjem v stoječem položaju ali pri hoji. Zlasti starejši in imunsko ogroženi pacienti imajo lahko netipične simptome, kot so utrujenost, zmanjšana pozornost, zmanjšana mobilnost, driska, izguba apetita, zmedenost in odsotnost povišane telesne temperature. Simptomi, kot so dispneja, povišana telesna temperatura, gastrointestinalni simptomi ali utrujenost zaradi fizioloških prilagoditev pri nosečnicah, neželeni dogodki nosečnosti ali druge bolezni, kot je malarija, se lahko prekrivajo s simptomi COVID-19. Povišana telesna temperatura ali kašelj pri otrocih morda nista bila tako pogosto sporočena kot pri odraslih. (Vir: WHO. Living guidance for clinical management of COVID-19 (Žive smernice za klinično obravnavo COVID-19). 23. november 2021. Na voljo na spletni strani https://www.who.int/publications/i/item/WHO-2019-nCoV-clinical-2021-2).
4.2.4. CNS: OKUŽBA CENTRALNEGA ŽIVČNEGA SISTEMA
CNS-IC: Znotrajlobanjska okužba (možganski absces, subduralna ali epiduralna okužba, encefalitis)
Za znotrajlobanjsko okužbo velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca možganskega tkiva ali trde možganske opne, |
|
— |
pri pacientu so med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu vidni absces ali znaki znotrajlobanjske okužbe, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: glavobol, omotica, povišana telesna temperatura (> 38 °C), lokalni nevrološki znaki, spremenljive stopnje zavesti ali zmedenost. IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
|
— |
enkraten diagnostični titer protiteles (IgM) ali štirikraten porast titra protiteles (IgG) proti povzročitelju v parnih serumih IN, če je bila diagnoza postavljena ante mortem, zdravnik predpiše ustrezno antimikrobično terapijo. |
Opomba k navodilu za poročanje
Če sta hkrati prisotna meningitis in možganski absces, je treba o okužbi poročati kot o znotrajlobanjski okužbi (CNS-IC).
CNS-MEN: Meningitis ali ventrikulitis
Za meningitis ali ventrikulitis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz likvorja, |
|
— |
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), glavobol, otrdel vrat, meningealni znaki, znaki prizadetosti možganskega živca ali razdražljivost, IN veljati mora vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
|
— |
enkraten diagnostični titer protiteles (IgM) ali štirikraten porast titra protiteles (IgG) proti povzročitelju v parnih serumih IN, če je bila diagnoza postavljena ante mortem, zdravnik predpiše ustrezno antimikrobično terapijo. |
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
O okužbi likvorskega šanta je treba poročati kot o okužbi kirurške rane (SSI), če se pojavi <= 90 dni po namestitvi; če se pojavi > 90 dni ali pozneje po manipuliranju s šantom ali dostopu do njega, je o njej treba poročati kot o meningitusu ali ventrikulitisu (CNS-MEN), če okužba ustreza splošni opredelitvi primera okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo. |
|
— |
O meningoencefalitisu je treba poročati kot o meningitisu (CNS-MEN). |
|
— |
O spinalnem abscesu z meningitisom je treba poročati kot o meningitisu (CNS-MEN). |
CNS-SA: Spinalni absces brez meningitisa
Za spinalni epiduralni ali subduralni absces, pri katerem ni prizadet likvor ali sosednje kostne strukture, velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz spinalnega epiduralnega ali subduralnega abscesa, |
|
— |
pri pacientu je med kirurškim posegom ali pri obdukciji viden spinalni epiduralni ali subduralni absces ali pa so bili pri histopatološkem pregledu vidni znaki abscesa, |
|
— |
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina v hrbtu, lokalna občutljivost, radikulitis, parapareza ali paraplegija, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
IN, če je bila diagnoza postavljena ante mortem, zdravnik predpiše ustrezno antimikrobično terapijo. |
Opomba k navodilu za poročanje
O spinalnem abscesu z meningitisom je treba poročati kot o meningitisu (CNS-MEN).
4.2.5. CRI: S KATETROM POVEZANA OKUŽBA
CRI1-CVC: Lokalna okužba, povezana s centralnim žilnim katetrom (brez pozitivne krvne kulture)
|
— |
Kvantitativna kultura s centralnega žilnega katetra ≥ 103 CFU/ml ali semikvantitativna kultura s centralnega žilnega katetra > 15 CFU, |
|
— |
IN gnoj/vnetje na mestu vstavljanja ali tunelu. |
CRI1-PVC: Lokalna okužba, povezana s perifernim žilnim katetrom (brez pozitivne krvne kulture)
|
— |
Kvantitativna kultura s perifernega žilnega katetra ≥ 103 CFU/ml ali semikvantitativna kultura s perifernega žilnega katetra > 15 CFU, |
|
— |
IN gnoj/vnetje na mestu vstavljanja ali tunelu. |
CRI2-CVC: Splošna okužba, povezana s centralnim žilnim katetrom (brez pozitivne krvne kulture)
|
— |
Kvantitativna kultura s centralnega žilnega katetra ≥ 103 CFU/ml ali semikvantitativna kultura s centralnega žilnega katetra > 15 CFU, |
|
— |
IN klinični znaki se izboljšajo v 48 urah po odstranitvi katetra. |
CRI2-PVC: Splošna okužba, povezana s perifernim žilnim katetrom (brez pozitivne krvne kulture)
|
— |
Kvantitativna kultura s perifernega žilnega katetra ≥ 103 CFU/ml ali semikvantitativna kultura s perifernega žilnega katetra > 15 CFU, |
|
— |
IN klinični znaki se izboljšajo v 48 urah po odstranitvi katetra. |
CRI3-CVC: Mikrobiološko potrjena okužba krvnega obtoka, povezana s centralnim žilnim katetrom
|
— |
Okužba krvnega obtoka se pojavi v 48 urah pred odstranitvijo katetra ali po njej IN |
|
— |
pozitivna kultura z istim mikroorganizmom kvantitativne kulture s centralnega žilnega katetra ≥ 103 CFU/ml ali semikvantitativne kulture s centralnega žilnega katetra > 15 CFU ALI |
|
— |
okužba krvnega obtoka, ki se pojavi z odstranitvijo katetra ali brez nje, in vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
CRI3-PVC: Mikrobiološko potrjena okužba krvnega obtoka, povezana s perifernim žilnim katetrom
Okužba krvnega obtoka se pojavi v 48 urah pred odstranitvijo katetra ali po njej (če sploh) IN pozitivna kultura z istim mikroorganizmom:
|
— |
kvantitativne kulture s perifernega žilnega katetra ≥ 103 CFU/ml ali semikvantitativne kulture s perifernega žilnega katetra > 15 CFU, ali |
|
— |
pozitivna kultura z istim mikroorganizmom iz gnoja na mestu vstavljanja. |
Opomba k navodilu za poročanje
O kolonizaciji centralnega žilnega katetra se ne poroča. Mikrobiološko potrjena okužba krvnega obtoka (CRI3), povezana s centralnim ali perifernim žilnim katetrom (CRI3-CVC ali CRI3-PVC), je tudi okužba krvnega obtoka, povezana s centralnim ali perifernim žilnim katetrom (C-CVC ali C-PVC), vendar se pri poročanju o mikrobiološko potrjeni okužbi krvnega obtoka, povezani s katetrom (CRI3), za namene raziskave o točkovni prevalenci ne poroča tudi o okužbi krvnega obtoka (BSI), mikrobiološko potrjene okužbe krvnega obtoka (BSI), povezane s katetrom, pa se sporočijo kot mikrobiološko potrjene okužbe obtoka (CRI3).
4.2.6. CVS: OKUŽBA KARDIOVASKULARNEGA SISTEMA
CVS-VASC: Okužba arterij ali ven
Za okužbo arterij ali ven velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca arterij ali ven, pridobljenega med kirurškim posegom, IN krvna kultura ni bila opravljena ali pa mikrobi niso bili osamljeni iz vzorca krvi, |
|
— |
pri pacientu so med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu vidni znaki okužbe arterij ali ven, |
|
— |
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina, eritem ali toplota na prizadetem mestu žile, IN več kot 15 kolonij, poraslih s preiskavo konice katetra s semikvantitativno metodo, IN krvna kultura ni bila opravljena ali pa mikrobi niso bili osamljeni iz vzorca krvi, |
|
— |
pri pacientu se je na prizadetem mestu žile pojavil gnojni izcedek IN krvna kultura ni bila opravljena ali pa mikrobi niso bili osamljeni iz vzorca krvi. |
Opomba k navodilu za poročanje
O okužbah arteriovenskega grafta, šanta ali fistule ali mesta vstavljanja katetra brez mikrobov, osamljenih iz vzorca krvi, je treba poročati kot o okužbi arterij ali ven (CVS-VASC). O okužbi arterij ali ven (CVS-VASC) je treba pri vseh primerih, ki izpolnjujejo tretje merilo, poročati kot o s katetrom povezani okužbi CRI1 ali CRI2.
CVS-ENDO: Endokarditis
Za endokarditis naravne ali umetne srčne zaklopke velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca zaklopke ali vegetacije, |
|
— |
pacient ima dva ali več od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), nov ali spreminjajoč se šum, pojav embolusov, spremembe na koži (npr. petehije, trskaste krvavitve pod nohti, boleči podkožni vozli), kongestivno srčno popuščanje ali motnje srčnega prevajanja, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
IN, če je bila diagnoza postavljena ante mortem, zdravnik predpiše ustrezno antimikrobično terapijo. |
CVS-CARD: Miokarditis ali perikarditis
Za miokarditis ali perikarditis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca perikardialnega tkiva ali tekočine, pridobljenega z igelno aspiracijo ali med kirurškim posegom, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina v prsih, paradoksni pulz ali povečano srce, |
IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
— |
patološki EKG, skladen z miokarditisom ali perikarditisom, |
|
— |
pozitiven test na antigen pri pregledu krvi (npr. Haemophilus influenzae, Streptococcus pneumoniae), |
|
— |
pri histološkem pregledu srčnega tkiva ugotovljeni znaki miokarditisa ali perikarditisa, |
|
— |
štirikratni porast za tip specifičnih protiteles z osamitvijo virusa ali brez nje iz žrela ali blata, |
|
— |
perikardialna efuzija, ugotovljena z ultrazvokom, računalniško tomografijo (CT), magnetno resonanco (MR) ali angiografijo. |
CVS-MED: Mediastinitis
Za mediastinitis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca medpljučnega tkiva ali tekočine, pridobljenega med kirurškim posegom ali z igelno aspiracijo, |
|
— |
pri pacientu so med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu vidni znaki mediastinitisa, |
|
— |
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina v prsih ali nestabilna prsnica, |
IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
— |
gnojni izcedek iz medpljučja, |
|
— |
mikrobi, osamljeni iz vzorca krvi ali iz izcedka iz medpljučja, |
|
— |
širitev medpljučja na rentgenskih slikah. |
Opomba k navodilu za poročanje
O mediastinitisu, ki se pojavi po srčni operaciji in ga spremlja osteomielitis, je treba poročati kot o okužbi organov ali telesnih votlin (SSI-O).
4.2.7. EENT: OKUŽBA OČESA, UŠESA, NOSU, GRLA ALI UST
EENT-CONJ: Konjunktivitis
Za konjunktivitis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so povzročitelji osamljeni iz vzorca gnojnega eksudata, pridobljenega iz veznice ali mejnih tkiv, kot so veka, roženica, Meibomove žleze ali solzne žleze, |
|
— |
pri pacientu se na področju veznice ali okoli očesa pojavi bolečina ali pordelost IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
O drugih okužbah očesa je treba poročati kot o okužbi očesa, razen konjunktivitisa, (EENT-EYE). |
|
— |
O konjunktivitisu zaradi kemičnega draženja, ki je posledica srebrovega nitrata (AgNO3), se ne poroča kot o z zdravstveno oskrbo povezani okužbi. |
|
— |
O konjunktivitisu, ki se pojavlja kot del širše razširjene virusne bolezni (kot so ošpice, norice ali okužba zgornjih dihal), se ne poroča. |
EENT-EYE: Okužba očesa, razen konjunktivitisa
Za okužbo očesa, razen konjunktivitisa, velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz tekočine prednjega ali zadnjega prekata ali iz steklovine, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: bolečina v očesu, motnje vida ali hipopion, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
EENT-EAR: Okužba ušesa in mastoida
Za okužbe ušesa in mastoida velja vsaj eno od naslednjih meril:
za otitis externa (vnetje zunanjega ušesa) velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so povzročitelji osamljeni iz vzorca gnojnega izcedka iz sluhovoda, |
|
— |
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina, pordelost ali izcedek iz sluhovoda, |
|
— |
pri barvanju gnojnega izcedka po Gramu so vidni mikrobi; |
za otitis media (vnetje srednjega ušesa) velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz tekočine iz srednjega ušesa, pridobljene s timpanocentezo ali pri kirurškem posegu, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina v bobniču, vnetje bobniča, retrahiran bobnič ali zmanjšana gibljivost bobniča ali tekočine za bobničem, |
za otitis interna (vnetje notranjega ušesa) velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz tekočine iz notranjega ušesa, pridobljene pri kirurškem posegu, |
|
— |
zdravnik postavi pacientu diagnozo okužbe notranjega ušesa; |
za mastoiditis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz gnojnega izcedka iz mastoida, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina, občutljivost, eritem, glavobol ali paraliza obraza; IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
EENT-ORAL: Okužba v ustni votlini (usta, jezik ali dlesni)
Za okužbe v ustni votlini velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca gnojnega materiala iz tkiva ustne votline, |
|
— |
pri pacientu so pri neposrednem pregledu, med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu vidni absces ali drugi znaki okužbe v ustni votlini, |
|
— |
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: absces, ulceracija, izbočene bele lise na vneti sluznici ali plaki na ustni sluznici, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
Opomba k navodilu za poročanje
O z zdravstveno oskrbo povezanih primarnih okužbah z virusom herpes simpleks je treba poročati kot o okužbi v ustni votlini (EENT-ORAL); ponavljajoče okužbe s HSV niso povezane z zdravstveno oskrbo.
EENT-SINU: Sinuzitis
Za sinuzitis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca gnojnega materiala, pridobljenega iz sinusne votline, |
|
— |
pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina ali občutljivost nad prizadetim sinusom, glavobol, gnojni eksudat ali zamašen nos, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
EENT-UR: Okužba zgornjih dihal, faringitis, laringitis, epiglotitis
Za okužbe zgornjih dihal velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), eritem žrela, vnetje žrela, kašelj, hripavost ali gnojni eksudat v žrelu, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
|
— |
Pri pacientu je pri neposrednem pregledu, med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu viden absces. |
4.2.8. GI: OKUŽBA PREBAVNEGA TRAKTA
GI-CDI: Okužba s Clostridioides difficile
Za okužbo s Clostridioides difficile (prej imenovana tudi driska, povezana s Clostridioides difficile, ali CDAD) velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
tekoče blato ali toksični megakolon IN pozitivni laboratorijski rezultati za toksin A in/ali B Clostridioides difficile pri pregledu blata ali prisotnost C. difficile, ki proizvaja toksin, v blatu, ugotovljena s kulturo ali na drug način, na primer s pozitivnim rezultatom PCR, |
|
— |
pri endoskopiji spodnjega prebavnega trakta ugotovljen psevdomembranozni kolitis, |
|
— |
pri histopatološkem pregledu vzorca debelega črevesja, pridobljenega z endoskopijo, kolektomijo ali obdukcijo, ugotovljene značilnosti okužbe s Clostridioides difficile (z drisko ali brez). |
GI-GE: Gastroenteritis (razen okužbe s Clostridioides difficile (CDI))
Za gastroenteritis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pacient ima akutno drisko (tekoče blato več kot 12 ur) z bruhanjem ali povišano telesno temperaturo (> 38 °C) ali brez, za stanje pa ni verjetnega vzroka, ki ne bi bil povezan z okužbo (npr. diagnostični testi, program zdravljenja razen antimikrobičnih sredstev, akutno poslabšanje kronične bolezni ali psihološki stres), |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: navzea, bruhanje, bolečina v trebuhu, povišana telesna temperatura (> 38 °C) ali glavobol, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
GI-GIT: Okužba prebavnega trakta (požiralnika, želodca, tankega in debelega črevesa ter danke), razen gastroenteritisa in apendicitisa
Za okužbe prebavnega trakta, razen gastroenteritisa in apendicitisa, velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu je bil med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu viden absces ali drugi znaki okužbe, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov in ki ustrezajo okužbi zadevnega organa ali tkiva: povišana telesna temperatura (> 38 °C), navzea, bruhanje, bolečina v trebuhu ali občutljivost, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
GI-HEP: hepatitis.
Za hepatitis velja naslednje merilo:
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), anoreksija, navzea, bruhanje, bolečina v trebuhu, zlatenica ali opravljena transfuzija v zadnjih 3 mesecih,
IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
— |
pozitiven test na antigen ali protitelesa proti virusu hepatitisa A, B, C ali D, |
|
— |
patološki rezultati testov delovanja jeter (npr. povišane vrednosti ALT/AST, bilirubina), |
|
— |
pri pregledu urina ali orofaringealnih izločkov ugotovljen citomegalovirus (CMV). |
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
O hepatitisu ali zlatenici, ki ni posledica okužbe (npr. pomanjkanje alfa1 antitripsina), ni treba poročati. |
|
— |
O hepatitisu ali zlatenici, ki je posledica izpostavitve hepatotoksičnim snovem (alkoholni hepatitis ali hepatitis, ki ga povzroča acetaminofen), ni treba poročati. |
|
— |
O hepatitisu ali zlatenici, ki je posledica zapore žolčnih izvodil (holecistitis), ni treba poročati. |
GI-IAB: Okužba v trebušni votlini, ki ni zajeta drugje, vključno z okužbo žolčnika, žolčevoda, jeter (brez virusnega hepatitisa), vranice, trebušne slinavke, potrebušnice, subfreničnega ali subdiafragmalnega prostora ali drugega tkiva ali mesta v trebušni votlini, ki ni zajet drugje
Za okužbe v trebušni votlini velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca gnojnega materiala iz trebušne votline, pridobljenega med kirurškim posegom ali z igelno aspiracijo, |
|
— |
pri pacientu je med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu viden absces ali drugi znaki okužbe v trebušni votlini, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), navzea, bruhanje, bolečina v trebuhu ali zlatenica, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
Opomba k navodilu za poročanje
O pankreatitisu (vnetnem sindromu, za katerega je značilna bolečina v trebuhu, navzea in bruhanje ter je povezan z visoko koncentracijo encimov trebušne slinavke v serumu) ni treba poročati, razen če je ugotovljeno, da je posledica okužbe.
4.2.9. LRI: OKUŽBA SPODNJIH DIHAL, RAZEN PLJUČNICE
LRI-BRON: Bronhitis, traheobronhitis, bronhiolitis, traheitis, brez znakov pljučnice
Pacient nima kliničnih ali radioloških znakov za pljučnico
IN pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), kašelj, pojav ali povečano nastajanje izmečka, hropci, piski,
IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
— |
pozitivna kultura, pridobljena z globokim aspiratom traheje ali bronhoskopijo, |
|
— |
pozitiven test na antigen pri pregledu izločkov iz dihal. |
Opomba k navodilu za poročanje
O kroničnem bronhitisu pri pacientu s kronično pljučno boleznijo se ne poroča kot o okužbi, razen če obstajajo znaki akutne sekundarne okužbe zaradi drugega povzročitelja.
LRI-LUNG: Druge okužbe spodnjih dihal
Za druge okužbe spodnjih dihal velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi vidni na brisu ali osamljeni iz vzorca pljučnega tkiva ali tekočine, vključno s plevralno tekočino, |
|
— |
pri pacientu je med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu viden pljučni absces ali empiem, |
|
— |
pri pacientu je pri radioloških preiskavah pljuč vidna abscesna votlina. |
Opomba k navodilu za poročanje
O pljučnem abscesu ali empiemu brez pljučnice je treba poročati kot o drugih okužbah spodnjih dihal (LRI-LUNG).
NEO: Opredelitve posebnih neonatalnih primerov
NEO-CSEP: Klinična sepsa
VSA tri od naslednjih meril:
|
— |
nadzorni zdravnik je uvedel ustrezno antimikrobično terapijo za sepso za vsaj 5 dni, |
|
— |
v krvni kulturi niso bili dokazani povzročitelji ali pa testi niso bili izvedeni, |
|
— |
na drugem mestu ni očitne okužbe, |
IN dve od naslednjih meril (brez drugega očitnega vzroka):
|
— |
povišana telesna temperatura (> 38 °C) ali nestabilna telesna temperatura (pogosta posledica inkubatorja) ali hipotermija (< 36,5 °C), |
|
— |
tahikardija (> 200/min) ali nova/ojačana bradikardija (< 80/min), |
|
— |
čas polnjenja kapilar (CRT) > 2 s, |
|
— |
nova ali povečana apneja (> 20 s), |
|
— |
nepojasnjena metabolična acidoza, |
|
— |
nov pojav hiperglikemije (> 140 mg/dl), |
|
— |
drug znak sepse (barva kože (le če ni bil uporabljen čas polnjenja kapilar (CRT)), laboratorijski znaki (C-reaktivni protein, interlevkin), povečana potreba po kisiku (intubacija), nestabilno splošno stanje pacienta, apatija). |
NEO-LCBI: Laboratorijsko potrjena okužba krvnega obtoka (BSI)
Vsaj dve od naslednjih meril: telesna temperatura > 38 °C ali < 36,5 °C ali nestabilna telesna temperatura, tahikardija ali bradikardija, apneja, daljši čas polnjenja kapilar (CRT), metabolična acidoza, hiperglikemija, drug znak za okužbo krvnega obtoka, kot je apatija,
IN
dokazan povzročitelj, razen koagulaza negativnih stafilokokov, osamljen iz vzorca krvi ali likvorja (likvor je vključen, ker je meningitis v tej starostni skupini običajno hematogen, zato se lahko pozitivni rezultati preiskav likvorja štejejo za znak okužbe krvnega obtoka, čeprav so krvne kulture negativne ali niso bile opravljene).
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
Zaradi doslednosti s poročanjem o okužbah krvnega obtoka (BSI) pri odraslih (vključno s sekundarno okužbo krvnega obtoka) je bilo za namene raziskav EU o točkovni prevalenci merilo, da mikrob ni povezan z okužbo na drugem mestu, odstranjeno iz opredelitve za Neo-KISS. |
|
— |
O izvoru neonatalne okužbe krvnega obtoka (BSI) je treba poročati v polju za izvor okužbe krvnega obtoka (BSI). |
|
— |
Če veljata opredelitvi primera za laboratorijsko potrjeno okužbo krvnega obtoka (NEO-LCBI) in laboratorijsko potrjeno okužbo krvnega obtoka s koagulaza negativnimi stafilokoki (NEO-CNSB), je treba poročati o laboratorijsko potrjeni okužbi krvnega obtoka (NEO-LCBI). |
NEO-CNSB: Laboratorijsko potrjena okužba krvnega obtoka (BSI) s koagulaza negativnimi stafilokoki
|
— |
Vsaj dve od naslednjih ugotovitev: telesna temperatura > 38 °C ali < 36,5 °C ali nestabilna telesna temperatura, tahikardija ali bradikardija, apneja, daljši čas polnjenja kapilar, metabolična acidoza, hiperglikemija, drug znak za okužbo krvnega obtoka, kot je apatija, |
|
— |
IN koagulaza negativni stafilokok je bil osamljen iz vzorca krvi ali s konice katetra |
|
— |
IN za pacienta velja ena od naslednjih ugotovitev: C-reaktivni protein > 2,0 mg/dL, razmerje med nezrelimi in vsemi nevtrofilci (razmerje I/T) > 0,2, levkociti < 5/nL, trombociti < 100/nL. |
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
Zaradi doslednosti s poročanjem o okužbah krvnega obtoka (BSI) pri odraslih (vključno s sekundarno okužbo krvnega obtoka) je bilo za namene raziskav EU o točkovni prevalenci merilo, da mikrob ni povezan z okužbo na drugem mestu, odstranjeno iz opredelitve za Neo-KISS. |
|
— |
O izvoru neonatalne okužbe krvnega obtoka (BSI) je treba poročati v polju za izvor okužbe krvnega obtoka (BSI). |
|
— |
Če veljata opredelitvi primera za laboratorijsko potrjeno okužbo krvnega obtoka (NEO-LCBI) in laboratorijsko potrjeno okužbo krvnega obtoka s koagulaza negativnimi stafilokoki (NEO-CNSB), je treba poročati o laboratorijsko potrjeni okužbi krvnega obtoka (NEO-LCBI). |
NEO-PNEU: Pljučnica
|
— |
Oteženo dihanje |
|
— |
IN novi infiltrat, zgostitve ali plevralna efuzija pri rentgenskem posnetku prsnega koša |
|
— |
IN vsaj štiri od naslednjih ugotovitev: telesna temperatura > 38 °C ali < 36,5 °C ali nestabilna telesna temperatura, tahikardija ali bradikardija, tahipneja ali apneja, dispneja, povečanje izločkov iz dihal, nov pojav gnojnega izmečka, osamitev povzročitelja iz izločkov iz dihal, C-reaktivni protein > 2,0 mg/dL, razmerje med nezrelimi in vsemi nevtrofilci > 0,2. |
NEO-NEC: Nekrotizirajoči enterokolitis
Histopatološki znaki za nekrotizirajoči enterokolitis ALI
vsaj en značilen radiološki znak (pnevmoperitonej, intestinalna pnevmatoza, negibljive „rigidne“ zanke ozkega črevesa) in vsaj dva od naslednjih znakov brez drugega vzroka: bruhanje, napihnjenost želodca, zastajanje hrane, stalna prisotnost krvi pri mikroskopskem ali makroskopskem pregledu blata.
4.2.10. PN: PLJUČNICA
Pri pacientih z osnovno boleznijo srca ali dihal – dva ali več zaporednih rentgenskih slikanj ali računalniških tomografij (CT) prsnega koša, katerih posnetki kažejo na pljučnico. Pri pacientih brez osnovne bolezni srca ali dihal zadostuje eno potrditveno rentgensko slikanje ali računalniška tomografija (CT) prsnega koša
IN vsaj eden od naslednjih znakov ali simptomov:
|
— |
povišana telesna temperatura > 38 °C brez drugega vzroka, |
|
— |
levkopenija (< 4 000 levkocitov/mm3) ali levkocitoza (≥ 12 000 levkocitov/mm3), |
IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev (ali vsaj dve za klinično pljučnico = PN 4 in PN 5):
|
— |
nov pojav gnojnega izmečka ali sprememba značilnosti izmečka (barva, vonj, količina, gostota), |
|
— |
kašelj ali dispneja ali tahipneja, |
|
— |
znaki pri avskultaciji (poki ali bronhialni dihalni zvoki), hropci, piski, |
|
— |
slabša izmenjava plinov (npr. desaturacija O2 ali povečane potrebe po kisiku ali povečana potreba po ventilaciji); |
in v skladu z uporabljeno diagnostično metodo:
|
(a) |
pozitivne kvantitativne kulture iz minimalno kontaminiranega vzorca iz spodnjih dihal (PN 1),
pozitivne kvantitativne kulture iz morebiti kontaminiranega vzorca iz spodnjih dihal (PN 2)
|
|
(b) |
|
|
(c) |
|
Opombe:
|
— |
Eno potrditveno rentgensko slikanje ali računalniška tomografija prsnega koša za trenutno epizodo pljučnice lahko zadostuje pri pacientih z osnovno boleznijo srca ali dihal, če je primerjava s preteklimi rentgenskimi slikami na voljo. |
|
— |
Merila za PN 1 in PN 2 so bila potrjena brez predhodne antimikrobične terapije. Vendar to ne izključuje diagnoze PN 1 ali PN 2 v primeru pretekle antimikrobične rabe. |
Pljučnica, povezana z intubacijo (IAP)
Pljučnica je opredeljena kot povezana z intubacijo (IAP), če je bil v obdobju 48 ur pred pojavom okužbe prisoten invaziven dihalni medicinski pripomoček (tudi s prekinitvami).
|
Opomba: |
Pljučnica, za katero se je intubacija začela na dan pojava bolezni brez dodatnih podatkov o poteku dogodkov, ne velja za pljučnico, povezano z intubacijo (IAP). |
4.2.11. REPR: OKUŽBE REPRODUKTIVNEGA TRAKTA
REPR-EMET: Endometritis
Za endometritis velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientki so mikrobi osamljeni iz vzorca tekočine ali tkiva iz endometrija, pridobljenega med kirurškim posegom, z igelno aspiracijo ali biopsijo s krtačenjem, |
|
— |
pacientka ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), bolečina v trebuhu, občutljivost maternice ali gnojni izcedek iz maternice. |
Opomba k navodilu za poročanje
O poporodnem endometritisu je treba poročati kot o z zdravstveno oskrbo povezani okužbi, razen če se amnijska tekočina okuži v času sprejema ali pa je bila pacientka sprejeta 48 ur po rapturi membrane.
REPR-EPIS: Okužba na mestu epiziotomije
Za okužbe na mestu epiziotomije velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientki se po vaginalnem porodu na mestu epiziotomije pojavi gnojni izcedek, |
|
— |
pri pacientki se po vaginalnem porodu na mestu epiziotomije pojavi absces. |
REPR-VCUF: Okužba nožničnega krna
Za okužbe nožničnega krna velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientki se po histerektomiji pojavi gnojni izcedek iz nožničnega krna, |
|
— |
pri pacientki se po histerektomiji na nožničnem krnu pojavi absces, |
|
— |
pri pacientki so po histerektomiji povzročitelji osamljeni iz vzorca tekočine ali tkiva, pridobljenega iz nožničnega krna. |
Opomba k navodilu za poročanje
O okužbi nožničnega krna je treba poročati kot o okužbi organov ali telesnih votlin (SSI-O), če so izpolnjena druga merila za okužbo kirurške rane (SSI) (v 30 dneh po histerektomiji).
REPR-OREP: Druge okužbe reproduktivnega trakta moških ali žensk (epididimisa, mod, prostate, nožnice, jajčnikov, maternice ali drugih globokoležečih tkiv medenice, razen endometritisa ali okužb nožničnega krna)
Za druge okužbe reproduktivnega trakta moških ali žensk velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca tkiva ali tekočine s prizadetega mesta, |
|
— |
pri pacientu je med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu viden absces ali drugi znaki okužbe prizadetega mesta, |
|
— |
pacient ima dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), navzea, bruhanje, bolečina, občutljivost ali dizurija, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
O endometritisu je treba poročati kot o endometritisu (REPR-EMET). |
|
— |
O okužbah nožničnega krna je treba poročati kot o okužbi nožničnega krna (REPR-VCUF). |
4.2.12. SSI: OKUŽBA KIRURŠKE RANE
Opomba: vse opredelitve se za namene nadzornega poročanja smatrajo za potrjene.
Površinska okužba kirurške rane (SSI-S)
Okužba se pojavi v 30 dneh po operaciji IN okužba vključuje le kožo in podkožno tkivo kirurške rane IN izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
gnojni izcedek iz površinske kirurške rane, laboratorijsko potrjen ali ne, |
|
— |
mikrobi, osamljeni iz aseptično odvzetega vzorca tekočine ali tkiva, pridobljenega iz površinske kirurške rane, |
|
— |
vsaj eden od naslednjih znakov ali simptomov okužbe: bolečina ali občutljivost, lokalno otekanje, pordelost ali toplota IN površinsko kirurško rano kirurg namenoma odpre, razen če je kultura kirurške rane negativna, |
|
— |
kirurg ali lečeči zdravnik postavi diagnozo površinske okužbe kirurške rane (SSI). |
Globoka okužba kirurške rane (SSI-D)
Okužba se pojavi v 30 dneh po operaciji, če ni nameščenega vsadka, in v 90 dneh, če je nameščen vsadek, IN se zdi, da je okužba povezana z operacijo IN okužba zajame globoka mehka tkiva (npr. fascijo, mišično tkivo) kirurške rane IN izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
gnojni izcedek iz globoke kirurške rane, vendar ne iz organov ali telesnih votlin, |
|
— |
mikrobi, osamljeni iz aseptično odvzetega vzorca tekočine ali tkiva, pridobljenega iz globoke kirurške rane (npr. fascije, mišičnega tkiva), |
|
— |
spontana dehiscenca globoke kirurške rane ali rano odpre kirurg, kadar ima pacient vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), lokalna bolečina ali občutljivost, razen če je kultura kirurške rane negativna, |
|
— |
absces ali drugi znaki okužbe, ki zajamejo globoko kirurško rano, so vidni pri neposrednem pregledu, med ponovnim kirurškim posegom ali pri histopatološkem ali radiološkem pregledu, |
|
— |
kirurg ali lečeči zdravnik postavi diagnozo globoke okužbe kirurške rane (SSI). |
Okužba organov ali telesnih votlin (SSI-O)
Okužba se pojavi v 30 dneh po operaciji, če ni nameščenega vsadka, in v 90 dneh, če je nameščen vsadek, IN se zdi, da je okužba povezana z operacijo IN okužba zajame kateri koli del telesa (npr. organe ali telesne votline), razen kirurške rane, ki je bila odprta ali se je vanjo posegalo med operacijo, IN izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
gnojni izcedek iz drena, ki je nameščen skozi mesto vstopa v organ/telesno votlino, |
|
— |
mikrobi, osamljeni iz aseptično odvzetega vzorca tekočine ali tkiva, pridobljenega iz organa ali telesne votline, |
|
— |
absces ali drugi znaki okužbe, ki zajamejo organe ali telesne votline, so vidni pri neposrednem pregledu, med ponovnim kirurškim posegom ali pri histopatološkem ali radiološkem pregledu, |
|
— |
kirurg ali lečeči zdravnik postavi diagnozo okužbe organa ali telesne votline. |
4.2.13. SST: OKUŽBA KOŽE IN MEHKEGA TKIVA
SST-SKIN: Okužba kože
Za okužbe kože velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pacient ima gnojni izcedek, pustule, mehurčke ali ture, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: bolečina ali občutljivost, lokalno otekanje, pordelost ali toplota IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
O odprtih preležaninah je treba poročati kot o okužbi odprtih preležanin (SST-DECU). |
|
— |
O okuženih opeklinah je treba poročati kot o okužbah opeklin (SST-BURN). |
|
— |
O abscesih dojke ali mastitisu je treba poročati kot o abscesu ali vnetju (mastitis) dojke (SST-BRST). |
SST-ST: Mehko tkivo (nekrotizirajoči fasciitis, infekcijska gangrena, nekrotizirajoči celulitis, infekcijski miozitis, limfadenitis ali limfangitis)
Za okužbe mehkega tkiva mora veljati vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu so mikrobi osamljeni iz vzorca tkiva ali izcedka s prizadetega mesta, |
|
— |
pri pacientu se je na prizadetem mestu pojavil gnojni izcedek, |
|
— |
pri pacientu je bil med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu viden absces ali drugi znaki okužbe, |
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov na prizadetem mestu brez drugih znanih vzrokov: lokalna bolečina ali občutljivost, pordelost, otekanje ali toplota IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
O odprtih preležaninah je treba poročati kot o okužbi odprtih preležanin (SST-DECU). |
|
— |
O okužbah globokoležečih tkiv medenice je treba poročati kot o drugih okužbah reproduktivnega trakta moških ali žensk (REPR-OREP). |
SST-DECU: Odprte preležanine, vključno s površinskimi in globokimi okužbami
Za okužbe odprtih preležanin velja naslednje merilo:
|
— |
pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: pordelost, občutljivost ali otekanje robov ran preležanin IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
SST-BURN: Opekline
Za okužbe opeklin velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientu je prisotna sprememba v videzu ali značilnostih opeklinske rane, kot so hitro odpadanje eshare ali temnorjavo, črno ali vijolično obarvanje eshare ali edem na robu rane, |
|
— |
s histološkim pregledom biopsije opekline je ugotovljen vdor mikrobov v sosednje zdravo tkivo, |
|
— |
pri pacientu je prisotna sprememba v videzu ali značilnostih opeklinske rane, kot so hitro odpadanje eshare ali temnorjavo, črno ali vijolično obarvanje eshare ali edem na robu rane, IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
IN vsaj ena od naslednjih ugotovitev:
|
SST-BRST: Absces ali vnetje (mastitis) dojke
Za absces ali vnetje dojke velja vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pri pacientki je pozitivna kultura iz prizadetega vzorca tkiva ali tekočine dojke, pridobljene z incizijo in drenažo ali igelno aspiracijo, |
|
— |
pri pacientki je med kirurškim posegom ali pri histopatološkem pregledu viden absces dojke ali drugi znaki okužbe, |
|
— |
pacientka ima povišano telesno temperaturo (> 38 °C) in lokalno vnetje dojke IN zdravnik postavi diagnozo abscesa dojke. |
4.2.14. SYS: SISTEMSKA OKUŽBA
SYS-DI: Razširjena okužba
Razširjena okužba je okužba, ki zajema več organov ali sistemov brez očitnega posameznega mesta okužbe, je običajno virusnega izvora in z znaki ali simptomi brez drugih znanih vzrokov ter je skladna z infekcijsko prizadetostjo več organov ali sistemov.
Opomba k navodilu za poročanje
|
— |
Ta oznaka se uporablja za virusne okužbe, ki prizadenejo več organskih sistemov (npr. ošpice, mumps, rdečke, norice, peta bolezen (erythema infectiosum)). Te okužbe je pogosto mogoče opredeliti s samimi kliničnimi merili. |
|
— |
Ta oznaka se ne uporablja za z zdravstveno oskrbo povezane okužbe z več metastatskimi žarišči, kot je bakterijski endokarditis; poroča se le o primarnem mestu teh okužb. |
|
— |
O povišani telesni temperaturi neznanega izvora (FUO) se ne poroča kot o razširjeni okužbi (SYS-DI). |
|
— |
O virusnih eksantemih ali kožnih izpuščajih se poroča kot o razširjeni okužbi (SYS-DI). |
SYS-CSEP: Zdravljena neopredeljena huda okužba
Pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov:
|
— |
klinični znaki ali simptomi brez drugih znanih vzrokov, |
|
— |
povišana telesna temperatura (> 38 °C), |
|
— |
hipotenzija (sistolični pritisk < 90 mm/Hg), |
|
— |
oligurija (20 cm3 (ml)/hr), |
IN krvna kultura ni opravljena ali pa mikrobi ali antigeni pri pregledu krvi niso bili odkriti
IN na drugem mestu ni očitne okužbe
IN zdravnik predpiše zdravljenje za sepso.
Opomba k navodilu za poročanje
Ta oznaka se sme uporabljati le, kadar je nujno potrebno.
Za sepso pri novorojenčkih (CSEP) je treba uporabiti opredelitev primera za klinično sepso (NEO-CSEP) (glej spodaj).
4.2.15. UTI: OKUŽBA SEČIL
UTI-A: Mikrobiološko potrjena simptomatska okužba sečil (UTI)
Pacient ima vsaj enega od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), nujno in pogosto odvajanje urina, dizurija ali suprapubična občutljivost
IN
pacient ima pozitivno kulturo urina, in sicer ≥ 105 mikrobov na ml urina z ne več kot dvema vrstama mikrobov.
UTI-B: Mikrobiološko nepotrjena simptomatska okužba sečil (UTI)
Pacient ima vsaj dva od naslednjih znakov ali simptomov brez drugih znanih vzrokov: povišana telesna temperatura (> 38 °C), nujno in pogosto odvajanje urina, dizurija ali suprapubična občutljivost
IN
vsaj eno od naslednjih meril:
|
— |
pozitivni rezultati potopitvenega testa za esterazo levkocitov in/ali nitrat, |
|
— |
v vzorcu urina piurija ≥ 104 levkocitov/ml ali ≥ 3 levkocitov/polje pri pregledu necentrifugiranega urina z uporabo visoke ločljivosti, |
|
— |
pri barvanju necentrifugiranega urina po Gramu so vidni mikrobi, |
|
— |
vsaj dve kulturi urina s ponavljajočo osamitvijo enakega uropatogena (po Gramu negativnih bakterij ali Staphylococcus saprophyticus) z ≥ 102 kolonij/ml urina pri neizpraznjenih vzorcih, |
|
— |
≤ 105 kolonij/ml posamičnega uropatogena (po Gramu negativnih bakterij ali Staphylococcus saprophyticus) pri pacientu, ki se zdravi z učinkovito antimikrobično snovjo za okužbo sečil, |
|
— |
zdravnik postavi diagnozo okužbe sečil, |
|
— |
zdravnik predpiše ustrezno terapijo za okužbo sečil. |
O asimptomatski bakteriuriji se ne poroča, o okužbah krvnega obtoka, ki so sekundarne asimptomatski bakteriuriji, pa se poroča kot o okužbi krvnega obtoka (BSI) z virom (izvorom) v okužbi sečil (S-UTI).
Okužba sečil je opredeljena kot povezana s katetrom, če je bil v 7 dneh pred pojavom okužbe prisoten trajni urinski kateter (tudi s prekinitvami).
(1) Depresija, tesnoba, apatija, odmaknjenost, halucinacije.
(2) To vključuje pravo bolečino in/ali disestezijo.
(3) Na posnetku EEG pri sporadični CJB predstavlja en generaliziran periodični kompleks na sekundo tipično sliko. Ti se lahko občasno pojavljajo pri poznih stopnjah vCJB.
(4) Biopsija tonzil ni priporočljiva niti rutinsko niti ob EEG, tipičnem za sporadično CJB, vendar je lahko koristna pri sumljivih primerih,ko so klinične značilnosti združljive z vCJB in magnetna resonanca (MR) ne kaže hiperintenzivnosti pulvinarjev. Biopsija tonzil mora temeljiti na imunohistokemiji ali metodi Western Blot.
(5) Na posnetku EEG pri sporadični CJB predstavlja en generaliziran periodični kompleks na sekundo tipično sliko. Ti se lahko občasno pojavljajo pri poznih stopnjah vCJB.
(6) Magiorakos AP, et al. Multidrug-resistant, extensively drug-resistant and pandrug-resistant bacteria: an international expert proposal for interim standard definitions for acquired resistance (Multirezistentne, širokorezistentne in panrezistentne bakterije: mednarodni strokovni predlog za začasne standardne opredelitve za pridobljeno odpornost). Clin Microbiol Infect. 2012 Mar;18(3):268–81. http://www.sciencedirect. com/science/article/pii/S1198743X14616323.
(7) Idem.
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_impl/2026/2097/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)