32026R1073

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Delegirana uredba - EU - 2026/1073 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32026R1073

Help

Delegirana uredba Komisije (EU) 2026/1073 z dne 6. marca 2026 o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2023/361 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uporabi nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama

C/2026/1412

UL L, 2026/1073, 13.5.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2026/1073/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2026/1073/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija L

2026/1073

13.5.2026

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/1073

z dne 6. marca 2026

o spremembi in popravku Delegirane uredbe (EU) 2023/361 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uporabi nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (1) in zlasti člena 47(1), točki (b) in (c), Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/361 (2) dopolnjuje Uredbo (EU) 2016/429 glede pravil o uporabi nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama. Med drugim določa podrobna in posebna pravila o uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini v Uniji za preprečevanje in obvladovanje bolezni s seznama iz člena 9(1), točka (a), (v nadaljnjem besedilu: bolezni kategorije A) Uredbe (EU) 2016/429 pri gojenih in divjih kopenskih živalih.

(2)

Člen 2 Delegirane uredbe (EU) 2023/361 določa opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v navedeni uredbi, vključno z opredelitvijo pojma „obdobje obnovitve zdravstvenega statusa“. Po zaključku zaščitnega cepljenja v nujnih primerih bi morala izhodna strategija državam članicam omogočiti, da dokažejo odsotnost okužbe, preden se lahko odpravijo omejitve premikov živali in njihovih proizvodov. Takšna izhodna strategija bi morala vključevati posebno okrepljeno klinično in laboratorijsko spremljanje v vnaprej določenem čakalnem obdobju za vsako posamezno bolezen kategorije A. Pravila EU ne določajo statusa prost bolezni za bolezni kategorije A, zato bi bilo treba izraz „obdobje obnovitve zdravstvenega statusa“, ki se nanaša na obnovitev zdravstvenega statusa prost bolezni, nadomestiti z izrazom „čakalno obdobje“. Opredelitev tega pojma bi bilo treba posodobiti in ustrezno spremeniti člen 2 ter naslov in točko 1 člena 16.

(3)

Poleg tega bi bilo treba v delih 4 v ustreznih prilogah o posameznih boleznih opisati ustrezne pogoje za to čakalno obdobje, pri čemer se ne bi smele sklicevati na zdravstveni status živali, vključno s statusom, ki ga je odobrila Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH). Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti vse ustrezne priloge o posameznih boleznih, da se vključi ta konceptualna sprememba.

(4)

V členu 4 Delegirane uredbe (EU) 2023/361 so navedena zdravila za uporabo v veterinarski medicini, ki so prepovedana za preprečevanje in obvladovanje bolezni kategorij A in B. V delu 3 Priloge I so navedene bolezni, za katere so dovoljene nekatere posebne vrste zdravil za uporabo v veterinarski medicini, in pogoji za njihovo uporabo; tako vrsta kot uporaba bi morali biti skladni s tem delom 3 Priloge I, to pa bi morali biti jasno navedeno v členu 4.

(5)

Člen 7 Delegirane uredbe (EU) 2023/361 določa strategije cepljenja za preprečevanje in obvladovanje bolezni kategorije A ter razlikuje med strategijami cepljenja v nujnih primerih in strategijami preventivnega cepljenja. Izkušnje iz načrtov cepljenja, ki se izvajajo na terenu, kažejo, da se lahko zaščitno cepljenje v nujnih primerih izvede, kadar se izbruhi bolezni s seznama pojavijo na območjih, na katerih se preventivno cepljenje proti navedeni bolezni že izvaja. Da bi se izognili nesporazumom, bi bilo treba v členu 7 pojasniti izvajanje zaščitnega cepljenja v nujnih primerih in dodati nekaj obrazložitvenega besedila, v katerem bi bilo pojasnjeno, da se lahko načrt preventivnega cepljenja na območju z omejitvami še naprej izvaja, razen če se pristojni organ odloči za cepljenje v nujnih primerih.

(6)

Med pregledom Delegirane uredbe (EU) 2023/361 je bilo ugotovljeno, da je člen 13 nejasen in bi ga bilo treba zaradi jasnosti spremeniti: odstavki 1 do 4 ne bi smeli podrobno določati, katere živali ali proizvodi so prepovedani in se lahko premikajo, ter bi se morali za podrobnosti jasno sklicevati na ustrezne dele prilog, odstavek 6 pa bi bilo treba pojasniti, da se bolje pojasnijo omejitve v skladu z odstavki 1 do 5 navedenega člena, ki se uporabljajo hkrati z območji z omejitvami v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/687 (3).

(7)	Med pregledom Delegirane uredbe (EU) 2023/361 je bilo ugotovljeno, da bi moral člen 14(2), točka (a), zaradi jasnosti vključevati sklic na člen 13(1), v katerem so navedene živali in proizvodi, za katere velja prepoved.

(8)

Delegirana uredba (EU) 2023/361 v ustreznih prilogah za posamezne bolezni določa posebne pogoje za vsako bolezen kategorije A na podlagi izkušenj in podatkov, ki so bili na voljo ob njenem sprejetju. Za bolezni, za katere ob sprejetju navedene uredbe ni bilo na voljo dovolj izkušenj in podatkov, ni bilo mogoče zagotoviti ukrepov za posamezne bolezni.

(9)

V zvezi s slinavko in parkljevko so zaradi nedavnih izbruhov na voljo informacije, ki so pomembne zaradi težav pri uporabi zaščitnega cepljenja in potrebe, da se v Prilogi VII pojasni, da prepoved velja za vse živali vrst s seznama, kako je treba izvajati spremljanje in pod katerimi pogoji se lahko odobrijo odstopanja od prepovedi.

(10)	V zvezi z vozličastim dermatitisom so nedavne izkušnje na terenu in znanstveni podatki zagotovili nadaljnje informacije in dokaze, ki bi jih bilo treba upoštevati v Prilogi IX za pogoje, povezane z območji cepljenja, ter s tem povezane omejitve in čakalno obdobje pred njihovo odpravo.

(11)	V zvezi s klasično prašičjo kugo bi bilo treba uporabiti najnovejše razpoložljive znanstvene podatke, da se posodobijo pogoji za cepljenje domačih prašičev iz Priloge XII in v novi prilogi določijo posebni pogoji za cepljenje divjih prašičev.

(12)

V zvezi z visokopatogeno aviarno influenco so nedavne izkušnje s cepljenjem perutnine na terenu ter znanstveni podatki o cepljenju, zmanjševanju tveganja in spremljanju, vključno z znanstvenim mnenjem Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), zagotovili dovolj informacij za spremembo in posodobitev posebnih pogojev iz Priloge XIII za omejitve, odstopanja in spremljanje, zlasti v primeru preventivnega cepljenja.

(13)

Čeprav za afriško prašičjo kugo trenutno ni na voljo učinkovitega in varnega cepiva, bi bilo treba glede na nedavna poročila EFSA in posodobljene znanstvene podatke o cepivih, vključene v Priročnik diagnostičnih testov in cepiv za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH), dodati nove priloge s pogoji za uporabo takih cepiv, ko bodo na voljo, pri domačih in divjih prašičih.

(14)	V zvezi z ovčjimi in kozjimi kozami so znanstvene utemeljitve za spremembo ustreznih poglavij Kodeksa za zdravje kopenskih živali WOAH zagotovile dovolj podatkov, da se v novi prilogi določijo posebni pogoji.

(15)	Za namene skladnosti med členi in prilogami bi bilo treba spremeniti številčenje zaradi dodajanja ali črtanja točk in dodajanja novih prilog.

(16)	Nazadnje bi bilo treba popraviti redakcijske napake v členu 3(2) –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Delegirana uredba (EU) 2023/361 se spremeni:

(1)

v členu 2(1) se točka (j) nadomesti z naslednjim:

„(j)	‚čakalno obdobje‘ pomeni obdobje, ki je potrebno za dokazovanje odsotnosti bolezni kategorije A po izvedbi zaščitnega cepljenja v nujnih primerih proti bolezni na območju cepljenja;“;

(2)

v členu 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice prepovejo uporabo naslednjih zdravil za uporabo v veterinarski medicini pri živalih za preprečevanje in obvladovanje bolezni kategorij A in B, razen če se uporabljajo za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz dela 3 Priloge I, njihova vrsta in uporaba pa izpolnjujeta pogoje iz navedene priloge:“;

(3)

v členu 7(1) se točka (a)(ii) nadomesti z naslednjim:

„(ii)

zaščitno cepljenje v nujnih primerih, izvedeno kot odziv na izbruh bolezni kategorije A in v katerem koli od naslednjih primerov:

—	pri kopenskih živalih s tveganjem okužbe, ki se gojijo v obratih v prizadetih državah članicah ali na njihovih območjih, kjer ni potrditve ali suma bolezni kategorije A v skladu s členom 6(1) in členom 11 Delegirane uredbe (EU) 2020/687,

—	kot odziv na spremembo tveganja za vnos bolezni kategorije A v neprizadeto državo članico ali na njeno območje,

—	pri enoprstih kopitarjih, za katere velja odstopanje iz točke 1 Priloge III k Delegirani uredbi (EU) 2020/687;“;

(4)

v členu 7 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pristojni organ lahko strategije iz odstavka 1 izvaja hkrati ali zaporedoma pri različnih populacijah gojenih in divjih kopenskih živali na različnih območjih in geografskih območjih ter v različnih časovnih točkah med izbruhom bolezni ter lahko spreminja strategije, ki se uporabljajo glede na območje, prizadete vrste ali druge opredeljujoče značilnosti. V takih primerih pristojni organ vse strategije, ki se uporabljajo hkrati ali zaporedoma, vključi v uradni načrt cepljenja po oceni iz člena 5(1), točka (a).

Kadar območje, na katerem se izvaja preventivno cepljenje v skladu z odstavkom 1, točka (b), prizadene zadevna bolezen kategorije A in spada pod območje z omejitvami, vzpostavljeno v skladu s členom 21 Delegirane uredbe (EU) 2020/687, se lahko načrt preventivnega cepljenja še naprej izvaja, razen če se pristojni organ odloči za cepljenje v nujnih primerih v odziv na povečano tveganje.“

(5)

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Ukrepi za zmanjšanje tveganja na območju cepljenja pri izvajanju zaščitnega cepljenja v nujnih primerih in cepljenja divjih živali v nujnih primerih

1. Pristojni organ pri izvajanju zaščitnega cepljenja v nujnih primerih prepove:

(a)	premike živali in proizvodov iz njih iz dela 3, točka 1, prilog VII do XVIII;

(b)	odvzem zarodnega materiala živali iz dela 3, točka 2, prilog VII do XVIII;

(c)

če ni posebnih pogojev za posamezno bolezen iz dela 3 prilog VII do XVIII, premike:

(i)	cepljenih živali iz obrata, v katerem so bile cepljene;

(ii)	proizvodov iz cepljenih živali iz proizvodnih in/ali predelovalnih obratov.

2. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a), lahko pristojni organ dovoli premike živali bodisi:

(a)	če jih je treba po cepljenju v skladu z uradnim načrtom cepljenja iz člena 5(1), točka (b), obvezno usmrtiti in se premaknejo na najbližje primerno mesto za usmrtitev; ali

(b)	če jih po cepljenju v skladu z uradnim načrtom cepljenja iz člena 5(1), točka (b), ni treba obvezno usmrtiti in izpolnjujejo pogoje iz dela 3, točka 3, prilog VII do XVIII.

3. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (a), lahko pristojni organ dovoli premike proizvodov živali iz proizvodnega in/ali predelovalnega obrata v skladu s pogoji iz dela 3, točka 3, prilog VII do XVIII.

4. Z odstopanjem od odstavka 1, točka (b), lahko pristojni organ dovoli odvzem zarodnega materiala v skladu s pogoji iz dela 3, točka 3, prilog VII do XVIII.

5. Pristojni organ pri izvajanju cepljenja divjih živali v nujnih primerih na območju cepljenja uporabi posebne omejitve za posamezne bolezni in druge ukrepe za zmanjšanje tveganja iz dela 3 prilog VII do XVIII za zadevno bolezen, kadar je to posebej določeno za cepljenje divjih živali v nujnih primerih.

6. Na območjih cepljenja, ki se nahajajo na območju z omejitvami v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2020/687, se omejitve in drugi ukrepi za zmanjšanje tveganja iz odstavkov 1 in 5 uporabljajo poleg ukrepov, ki se uporabljajo za:

(a)	zaščitna in ogrožena območja ter po potrebi dodatna območja z omejitvami, vzpostavljena v skladu s členom 21(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 v primeru izbruha bolezni kategorije A pri gojenih kopenskih živalih, dokler se ne odpravijo v skladu s členoma 39 in 55 navedene uredbe;

(b)	okužena območja, vzpostavljena v skladu s členom 63(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 v primeru izbruha bolezni kategorije A pri divjih živalih, dokler se ne odpravijo v skladu s členom 67 navedene uredbe;

(c)	območja z omejitvami, vzpostavljena v skladu z ukrepi v nujnih primerih iz členov 71, 257 in 258 Uredbe (EU) 2016/429 ter vsemi pravili, sprejetimi v skladu s členom 71(3) in členom 259 navedene uredbe, dokler se navedeni ukrepi ne odpravijo.

7. Ukrepi iz odstavkov 1 in 5 se še naprej uporabljajo po odpravi ukrepov iz odstavka 6.“

(6)

v členu 14(2) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)	niso vključeni na seznam živali in proizvodov iz člena 13(1), točki (a) in (b);“;

(7)	v naslovu oddelka 2 ter naslovu in točki 1 člena 16 se „obdobja obnovitve zdravstvenega statusa“ nadomesti s „čakalna obdobja“;

(8)	v členu 9(4), členu 10(1), členu 10(2), členu 14(2), členu 16(1) in členu 16(2), točka (a)(i), se „XIV“ nadomesti z „XVIII“;

(9)	priloge VIII, X, XI in XIV se spremenijo v skladu z delom 1 Priloge k tej uredbi;

(10)	priloge VII, IX, XII in XIII se nadomestijo z besedilom iz dela 2 Priloge k tej uredbi;

(11)	nove priloge XV, XVI, XVII in XVIII se dodajo v skladu z delom 3 Priloge k tej uredbi;

(12)	seznam prilog se nadomesti z besedilom iz dela 4 Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Popravek

Delegirana uredba (EU) 2023/361 se popravi:

v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pogoji za uporabo cepiv proti boleznim kategorije A se ne uporabljajo za nekatere uporabe cepiv proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge, zlasti za rutinsko preventivno uporabo ali uporabo v okviru trgovine, ki jih države članice lahko dovolijo ne glede na uradne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz odstavka 1 za namene, ki niso odzivanje na izbruh.“.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajset dni po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 6. marca 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/429/oj.

(2) Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/361 z dne 28. novembra 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil o uporabi nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (UL L 52, 20.2.2023, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2023/361/oj).

(3) Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/687 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za preprečevanje in obvladovanje nekaterih bolezni s seznama (UL L 174, 3.6.2020, str. 64, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2020/687/oj).

PRILOGA

DEL 1

Priloge VIII, X, XI in XIV k Delegirani uredbi (EU) 2023/361 se spremenijo:

(1)

v Prilogi VIII, del 1, se točka 1 nadomesti z naslednjim:

„1.	Velikost območja cepljenja: polmer vsaj 50 km okoli prizadetih obratov ali obročno cepljenje na razdalji med 20 in 50 km.“;

(2)	v Prilogi VIII, del 3, točka 3, se prva dva stavka nadomestita z naslednjim: „Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4). Premiki živali in proizvodov iz njih, ki se lahko odobrijo:“;

(3)	v Prilogi VIII, del 4, se izraz „obdobja obnovitve zdravstvenega statusa“ nadomesti z izrazom „čakalna obdobja“;

(4)

v Prilogi X, del 1, se točka 4 nadomesti z naslednjim:

„4.	Minimalna precepljenost: precepljenost mora zajemati vsaj 95 % obratov na območju cepljenja, kar predstavlja vsaj 80 % ciljnih živali na območju cepljenja.“;

(5)

v Prilogi X se del 3 nadomesti z naslednjim:

„DEL 3

POSEBNI POGOJI ZA PREPOVED PREMIKOV ŽIVALI IN PROIZVODOV TER ZA ODOBRITEV ODSTOPANJA V SKLADU S ČLENOM 13 NA OBMOČJU CEPLJENJA, KJER SE IZVAJA ZAŠČITNO CEPLJENJE V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KUGE DROBNICE

Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov

Iste živali in proizvodi na območjih cepljenja, kot so tisti, za katere veljajo omejitve v obratih na zaščitnih in ogroženih območjih, vzpostavljenih v primeru izbruha kuge drobnice, iz člena 27 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in z omejitvami iz navedene uredbe.

Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema: seme, oociti in zarodki živali vrst s seznama.

Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4). Premiki živali in proizvodov iz njih, ki se lahko odobrijo:

3.1

Premiki cepljenih živali in proizvodov iz njih iz obratov na območju cepljenja pod enakimi splošnimi pogoji, kot so določeni v členu 43 Delegirane uredbe (EU) 2020/687, ter samo v primerih, ki jih zajemajo enaki posebni pogoji, kot so določeni v členih 44, 45, 48, 49, 51 in 53 navedene uredbe v zvezi z ogroženim območjem, ter v skladu z njimi.

3.2

Premiki cepljenih živali in proizvodov iz njih iz obratov na območju cepljenja, če navedeni obrati ne gojijo več cepljenih živali.

3.3

Premiki cepljenih živali in proizvodov iz njih iz obratov na območju cepljenja po dveh letih od prenehanja cepljenja.“;

(6)

v Prilogi X se del 4 nadomesti z naslednjim:

„DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA KUGO DROBNICE PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti kuge drobnice v čakalnem obdobju
6 mesecev po zakolu ali usmrtitvi vseh cepljenih živali	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv)
24 mesecev po zadnjem cepljenju	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv)“;

(7)

v Prilogi XI se del 3 nadomesti z naslednjim:

„DEL 3

Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov

Enoprsti kopitarji in njihov zarodni material.

Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema: noben.

Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4). Premiki živali in proizvodov iz njih, ki se lahko odobrijo:

3.1

Premiki cepljenih enoprstih kopitarjev iz obrata, v katerem so bili gojeni v času cepljenja, če:

(a)	so bili cepljeni več kot 40 dni pred premikom;

(b)	so bili podvrženi predhodnemu identifikacijskemu in kliničnemu pregledu iz člena 91(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/688;

(c)	niso kazali nobenih kliničnih simptomov afriške konjske kuge na dan kliničnega pregleda;

(d)	so identificirani s transponderjem, evidenca o cepljenju proti afriški konjski kugi pa se vodi v enotnem dokumentu za celotno življenjsko dobo živali in računalniški zbirki podatkov iz člena 109(1), točka (d), Uredbe (EU) 2016/429;

(e)

(i)	so bili gojeni v pred vektorji zaščitenem obratu, kot je opredeljen v členu 2(18) Delegirane uredbe (EU) 2020/689, vsaj 14 dni pred premikom in je bil na njih ob koncu tega obdobja opravljen test za določanje povzročitelja afriške konjske kuge z ugodnim rezultatom; ali

(ii)	so bili gojeni v pred vektorji zaščitenem obratu vsaj 40 dni pred premikom;

(f)	so zaščiteni pred napadom vektorjev.“;

(8)

v Prilogi XI se del 4 nadomesti z naslednjim:

„DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA AFRIŠKO KONJSKO KUGO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti afriške konjske kuge v čakalnem obdobju
12 mesecev od cepljenja zadnje živali in dve leti od zadnjega izbruha	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles v primeru uporabe cepiv DIVA) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv)“;

(9)

v Prilogi XIV, del 3, se točka 3 nadomesti z naslednjim:

„3.

Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4). Premiki živali in proizvodov iz njih, ki se lahko odobrijo:

Premiki cepljene perutnine ali ptic v ujetništvu in njihovih proizvodov znotraj in zunaj območja cepljenja samo v primerih, ki jih zajemajo enaki splošni in posebni pogoji, kot so določeni v členih 28, 29, 30, 31, 33, 34 in 37 Delegirane uredbe (EU) 2020/687, ter v skladu z njimi.“;

(10)

v Prilogi XIV se del 4 nadomesti z naslednjim:

„DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA ATIPIČNO KOKOŠJO KUGO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti atipične kokošje kuge v čakalnem obdobju
3 mesece po zaključku zaščitnega cepljenja v nujnih primerih ali ob odpravi v skladu s členom 55 Delegirane uredbe 2020/687 območij z omejitvami, vzpostavljenih v skladu s členom 21 navedene delegirane uredbe, odvisno od tega, kaj se je zgodilo nazadnje	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv)“.

DEL 2

1. Priloge VII, IX, XII in XIII k Delegirani uredbi (EU) 2023/361 se nadomestijo:

(1)

Priloga VII se nadomesti z naslednjim:

„

PRILOGA VII

Slinavka in parkljevka

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE ZAŠČITNEGA CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE SLINAVKE IN PARKLJEVKE

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti: inaktivirana cepiva; oslabljena živa cepiva se ne uporabljajo.

Velikost območja cepljenja in območja okoli območja cepljenja:

2.1

Območje cepljenja: ni posebnih pravil.

2.2

Območje okoli območja cepljenja: območje okoli območja cepljenja je široko vsaj 10 km od meja območja cepljenja.

Minimalna precepljenost: prilagodi se glede na krožeči sev, učinkovitost biološke zaščite v obratih in gostoto živali na območju cepljenja. Kot izhodišče bi moral biti cilj precepljenosti vsaj 80 % obratov na območju cepljenja in 80 % ciljnih živali za vsako vrsto, ki se goji v vsakem od teh obratov, izbranih za cepljenje.

Ciljne živali/vrste: vrste s seznama v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1882.

DEL 2

POSEBNI POGOJI ZA OKREPLJENO KLINIČNO IN LABORATORIJSKO SPREMLJANJE, KI GA JE TREBA IZVAJATI NA OBMOČJIH CEPLJENJA IN OBMOČJIH OKOLI OBMOČIJ CEPLJENJA MED ZAŠČITNIM CEPLJENJEM V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE SLINAVKE IN PARKLJEVKE

Okrepljeno klinično in laboratorijsko spremljanje se na območju cepljenja začne izvajati ne prej kot 30 dni po zaključku zaščitnega cepljenja v nujnih primerih. To spremljanje vključuje:

klinični pregled ene od naslednjih vrst:

(a)	klinični pregled vseh živali vrst s seznama, ki se gojijo v vseh obratih na območju cepljenja;

(b)	klinični pregled, usmerjen na določene vrste, ki bi lahko kazale jasne klinične znake, če se pristojni organ tako odloči, na podlagi pozitivnega rezultata ocene tveganja;

laboratorijsko preiskavo, in sicer:

(a)

teste na protitelesa proti nestrukturnim proteinom virusa slinavke in parkljevke, izvedene na vzorcih, odvzetih cepljenim živalim vrst s seznama in njihovim necepljenim potomcem v vseh obratih na območju cepljenja, kjer se je izvajalo cepljenje; velikost vzorca se izračuna tako, da se pri cepljenih in necepljenih živalih s 95-odstotno stopnjo zaupanja odkrije 5-odstotna ali manjša prevalenca živali znotraj obrata;

(b)	teste bodisi s testiranjem na protitelesa proti nestrukturnim proteinom virusa slinavke in parkljevke bodisi z drugo odobreno metodo na vzorcih, odvzetih v skladu s Prilogo I k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 iz vseh obratov na območju cepljenja, v katerih se cepljenje ni izvajalo;

(c)	kadar se živali, vnesene v prizadete obrate kot del obnove populacije, uporabljajo kot sentinelne živali, se upoštevajo pogoji za obnovo populacije v prizadetih obratih iz Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

DEL 3

POSEBNI POGOJI ZA PREPOVED PREMIKOV ŽIVALI IN PROIZVODOV TER ZA ODOBRITEV ODSTOPANJA V SKLADU S ČLENOM 13 NA OBMOČJIH CEPLJENJA, KJER SE IZVAJA ZAŠČITNO CEPLJENJE V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE SLINAVKE IN PARKLJEVKE

Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov:

(a)	živali vrst s seznama iz obratov na območju cepljenja;

(b)	sveže meso, surovo mleko in kolostrum, pridobljeni od cepljenih živali;

(c)	mlečni proizvodi in proizvodi na osnovi kolostruma, proizvedeni iz mleka in kolostruma, pridobljenih od cepljenih živali.

Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema: seme za umetno osemenitev, odvzeto živalim darovalkam vrst s seznama, gojenim v odobrenih obratih z zarodnim materialom na območju cepljenja.

Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4)

3.1

Od začetka zaščitnega cepljenja v nujnih primerih do preteka vsaj 30 dni po njegovem zaključku se lahko odobri naslednje:

(a)

premiki za zakol gojenih živali vrst s seznama iz obratov na območju cepljenja v klavnico, ki je na območju cepljenja ali čim bližje njemu, znotraj iste države članice pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24, členu 28(2), (3), (4), (5) in (7) ter členu 29(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)	premiki svežega mesa in surovega mleka, pridobljenih od cepljenih živali pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24, členu 28(2), (3), (4), (6) in (7) ter členu 33(1), točka (a), in členu 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(c)

premiki mlečnih proizvodov, proizvedenih iz mleka, pridobljenega od cepljenih živali, če so bili učinkovito obdelani proti slinavki in parkljevki v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 in samo če so bili med proizvodnim postopkom, skladiščenjem in prevozom ločeni od proizvodov, ki niso primerni za odpremo zunaj območja cepljenja v skladu s to uredbo;

(d)

odvzem semena za umetno osemenitev živalim darovalkam vrst s seznama, gojenim v odobrenih obratih z zarodnim materialom na območju cepljenja za pridobivanje zamrznjenega semena, pod naslednjimi pogoji:

(i)	zagotovi se, da se seme, odvzeto v tem obdobju, hrani ločeno vsaj 30 dni;

(ii)

pred pošiljanjem semena:

—	žival darovalka ni bila cepljena in so izpolnjeni enaki pogoji, kot so določeni v členu 32, točki (b) in (c), Delegirane uredbe (EU) 2020/687, ali

—	žival darovalka je bila cepljena, potem ko je bil rezultat laboratorijske preiskave za odkrivanje protiteles proti virusu slinavke in parkljevke, ki je bila opravljena pred cepljenjem, negativen, in

—

je bil rezultat laboratorijske preiskave za odkrivanje virusa ali virusnega genoma ali odobrenega testa za odkrivanje protiteles proti nestrukturnim proteinom virusa slinavke in parkljevke ob koncu karantene za seme negativen, in sicer na vzorcih, odvzetih vsem živalim vrst s seznama, ki so bile takrat prisotne v odobrenem obratu z zarodnim materialom; in

—	seme izpolnjuje pogoje iz dela 5, poglavje I, točka 3, Priloge II k Delegirani uredbi (EU) 2020/686.

3.2

V obdobju, ki se začne vsaj 30 dni po zaključku zaščitnega cepljenja v nujnih primerih, do zaključka posebnega spremljanja iz dela 2 te priloge, se lahko odobri naslednje:

(a)	premiki gojenih živali za zakol vrst s seznama, gojenih na območju cepljenja, v klavnico, ki je na območju cepljenja ali zunaj njega, vendar znotraj iste države članice, pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24 in členu 28(5) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

premiki svežega mesa, razen drobovine, pridobljenega iz cepljenih kopitarjev vrst s seznama, razen prašičev, če sveže meso:

—	izpolnjuje enake zahteve, kot so določene v členu 28(6) Delegirane uredbe (EU) 2020/687,

—	je bilo izkoščeno in so bili odstranjeni glavni dostopni limfni vozli,

—	je ali je bilo pridobljeno iz trupov, ki so bili obdelani s postopkom zorenja pri temperaturi nad 2 °C najmanj 24 ur, z vrednostjo pH, zabeleženo na sredini mišice Longissimus dorsi, nižjo od 6,0;

(c)	premiki svežega mesa, pridobljenega iz kopitarjev vrst s seznama, razen prašičev, gojenih in zaklanih zunaj območja cepljenja;

(d)	premiki svežega mesa, razen drobovine, pridobljenega iz cepljenih prašičev, zaklanih v tem obdobju, če je bilo sveže meso proizvedeno pod pogoji iz člena 24, člena 28(2), (3), (4), (6) in (7) ter člena 33(1), točka (a), in člena 33(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(e)	premiki surovega mleka, pridobljenega od cepljenih živali pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24, členu 28(2), (3), (4), (6) in (7) ter členu 33(1), točka (a), in členu 33(2), točka (b), Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(f)

premiki mlečnih proizvodov, pridobljenih od cepljenih živali, če so bili navedeni mlečni proizvodi učinkovito obdelani proti slinavki in parkljevki v skladu s Prilogo VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687 in samo če so bili med proizvodnim postopkom, skladiščenjem in prevozom ločeni od proizvodov, ki niso primerni za odpremo zunaj območja cepljenja v skladu s to uredbo;

(g)	odvzem semena za umetno osemenitev živalim darovalkam vrst s seznama, gojenim v odobrenih obratih z zarodnim materialom na območju cepljenja pod pogoji iz točke 3.1, podtočka (d).

3.3

Po zaključku posebnega spremljanja iz dela 2 te priloge se lahko odobri naslednje:

(a)	premiki živali za zakol vrst s seznama, gojenih na območju cepljenja, v klavnico, ki je na območju cepljenja ali zunaj njega, vendar znotraj iste države članice, pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24 in členu 28(5) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(b)

premiki necepljenih živali vrst s seznama na območju cepljenja ali zunaj njega, vendar znotraj iste države članice, v skladu z naslednjimi določbami:

(i)	v 24 urah pred natovarjanjem so bile vse živali vrst s seznama v obratu klinično pregledane in niso kazale kliničnih znakov slinavke in parkljevke;

(ii)	živali so neprekinjeno bivale v obratu izvora vsaj 30 dni in v tem obdobju ni bila v obrat uvedena nobena žival vrste s seznama;

(iii)

živali, namenjene za premik, so bile posamično testirane s testi za odkrivanje protiteles proti virusu slinavke in parkljevke ob koncu 30-dnevnega obdobja iz točke (ii), pri čemer so bili rezultati negativni, ali pa je bila v navedenem obratu opravljena serološka preiskava ne glede na zadevno vrsto;

(iv)	živali med prevozom iz obrata izvora v namembni kraj ne smejo biti izpostavljene nobenemu viru okužbe;

(c)

premiki necepljenih telet, potomcev cepljenih krav, v:

(i)	obrat znotraj območja cepljenja z enakim zdravstvenim statusom kot obrat izvora;

(ii)	klavnico za takojšni zakol;

(iii)

obrat, ki ga določi pristojni organ, iz katerega se potomci pošljejo neposredno v klavnico;

(iv)	kateri koli obrat, kjer je bil opravljen test za odkrivanje protiteles proti virusu slinavke in parkljevke na vzorcu krvi, odvzetem pred odpremo iz obrata izvora, pri čemer je bil rezultat negativen;

(d)	premiki svežega mesa, mesnih proizvodov, surovega mleka in mlečnih proizvodov v skladu s točko 3.2, točke (b) do (f);

(e)	odvzem semena v skladu s točko 3.1, točka (d).

DEL 4

ČAKALNO OBDOBJE ZA SLINAVKO IN PARKLJEVKO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti slinavke in parkljevke v čakalnem obdobju
3 mesece po usmrtitvi ali zakolu zadnje cepljene živali na območju cepljenja, razen živali iz člena 13(2) Uredbe (EU) 2020/687	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge

“;

(2)

Priloga IX se nadomesti z naslednjim:

„

PRILOGA IX

Okužba z virusom vozličastega dermatitisa

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE ZAŠČITNEGA CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE VOZLIČASTEGA DERMATITISA

1. Vrsti območij cepljenja

1.1

Območje cepljenja I: območje cepljenja, na katerem ni omejitev, povezanih z izbruhi vozličastega dermatitisa.

1.2

Območje cepljenja II: območje cepljenja, na katerem veljajo omejitve kot odziv na izbruhe vozličastega dermatitisa.

2. Velikost območij cepljenja in območja okoli območja cepljenja

2.1

Območje cepljenja I: ni posebnih zahtev.

2.2

Območje cepljenja II: vsaj območja, vključena v zaščitna in ogrožena območja ter dodatna območja z omejitvami, vzpostavljena po potrditvi vozličastega dermatitisa v skladu s členom 21 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

2.3

Območje okoli območja cepljenja: ni posebnih zahtev.

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti ali prednostno razvrstiti: dajanje prednosti uporabi oslabljenih živih homolognih cepiv.

Minimalna precepljenost: precepljenost mora zajemati vsaj 90 % obratov, kar predstavlja 75 % ciljne živalske populacije na območju cepljenja.

Ciljne živali/vrste: gojeno govedo.

DEL 2

Ni dodatnih posebnih zahtev.

DEL 3

ŽIVALI IN PROIZVODI, ZA KATERE VELJA PREPOVED PREMIKOV, IN POGOJI ZA ODOBRITEV ODSTOPANJA V SKLADU S ČLENOM 13 NA OBMOČJU CEPLJENJA, KJER SE IZVAJA ZAŠČITNO CEPLJENJE V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE VOZLIČASTEGA DERMATITISA

1. Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov z območij cepljenja:

(a)	govedo, ki ni namenjeno za neposredni zakol;

(b)	zarodni material goveda;

(c)	kože z dlako ali brez dlake goveda.

2. Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema: noben.

3. Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4), točka (b)

Brez poseganja v omejitve premikov, ki se uporabljajo v skladu s členom 27(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687, in ne glede na pogoje za odobritev odstopanj iz člena 28(2) do (5) in člena 28(7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 se lahko odobrijo premiki naslednjega goveda in proizvodov iz njega:

3.1

Premiki goveda z območja cepljenja II v:

(a)

kateri koli namembni kraj v isti državi članici, če:

(i)	govedo se je v obratu izvora gojilo od rojstva ali neprekinjeno vsaj 28 dni pred datumom odpreme;

(ii)	govedo je bilo cepljeno proti vozličastemu dermatitisu vsaj 28 dni pred datumom odpreme in je na navedeni datum po navodilih proizvajalca cepiva še vedno v obdobju imunosti ali v obdobju imunosti, ki jo sproži materinska imunost;

(iii)

vse drugo govedo, ki se goji v istem obratu izvora kot govedo, namenjeno za premik, je bilo cepljeno proti vozličastemu dermatitisu vsaj 28 dni pred datumom odpreme in je na navedeni datum po navodilih proizvajalca cepiva še vedno v obdobju imunosti ali v obdobju imunosti, ki jo sproži materinska imunost;

(iv)	je bil opravljen klinični pregled vsega goveda, ki se goji v obratu izvora, vključno z govedom, namenjenim za premik, pri čemer so bili rezultati ugodni;

(b)

kateri koli namembni kraj v drugih državah članicah, če poleg pogojev iz točke (a):

(i)	je bil program cepljenja proti vozličastemu dermatitisu na območju cepljenja, s katerega izvira govedo, v skladu z načrtom cepljenja zaključen vsaj 28 dni pred datumom odpreme;

(ii)	govedo izpolnjuje jamstva za zdravje živali na podlagi ugodnega rezultata ocene tveganja glede ukrepov proti širjenju vozličastega dermatitisa, ki jih zahteva pristojni organ države članice izvora in odobri pristojni organ namembne države članice;

3.2

Premiki goveda z območja cepljenja I v kateri koli namembni kraj v isti državi članici ali drugih državah članicah, če:

(a)	je bil opravljen klinični pregled vsega goveda, ki se goji v obratu izvora, vključno z govedom, namenjenim za premik, pri čemer so bili rezultati ugodni;

(b)

govedo:

(i)	je bilo cepljeno proti vozličastemu dermatitisu vsaj 28 dni pred datumom odpreme ali je na datum odpreme še vedno v obdobju imunosti, ki jo sproži materinska imunost; ali

(ii)

ni bilo cepljeno proti vozličastemu dermatitisu in ni v obdobju imunosti, ki jo sproži materinska imunost, cepljenje proti vozličastemu dermatitisu se je prenehalo na območju cepljenja, s katerega izvira govedo, v skladu z načrtom cepljenja, na govedu pa je bil opravljen test za odkrivanje virusa vozličastega dermatitisa ali serološki test za odkrivanje protiteles, specifičnih za virus vozličastega dermatitisa, pri čemer so bili rezultati negativni;

3.3

Premiki zarodnega materiala goveda z območij cepljenja v kateri koli namembni kraj, če so bile živali darovalke klinično pregledane 28 dni pred datumom odvzema ali zbiranja in v celotnem obdobju odvzema niso kazale nobenih kliničnih simptomov vozličastega dermatitisa in:

(a)	so bile cepljene proti vozličastemu dermatitisu vsaj 28 dni pred datumom odpreme in so na navedeni datum po navodilih proizvajalca cepiva še vedno v obdobju imunosti ali

(b)

je bil na njih, z negativnimi rezultati:

(i)

opravljen serološki test za odkrivanje protiteles, specifičnih za virus vozličastega dermatitisa, in sicer na vzorcih krvi, odvzetih:

—	na prvi dan odvzema in vsaj 28 dni po obdobju odvzema semena ali

—	na dan odvzema oocitov ali zbiranja zarodkov;

(ii)

če se gojijo na območju cepljenja II, opravljen test polimerazne verižne reakcije (PCR) za odkrivanje vozličastega dermatitisa, in sicer na vzorcih krvi, odvzetih:

—	na prvi dan odvzema in nato vsaj vsakih 14 dni v obdobju odvzema semena ali

—	na dan odvzema oocitov ali zbiranja zarodkov;

3.4

Premiki kož z dlako ali brez dlake z območij cepljenja v kateri koli namembni kraj, če se je na njih opravila obdelava za zmanjšanje tveganja iz Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

4. Pogoji v zvezi s prevoznimi sredstvi, ki se uporabljajo za premike goveda z območij cepljenja

(a)	prevozna sredstva vključujejo samo govedo z enakim zdravstvenim statusom;

(b)	izpolnjujejo zahteve iz člena 24(1) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(c)	so očiščena in razkužena v skladu s členom 24(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687 pod kontrolo ali nadzorom pristojnega organa države članice.

DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA VOZLIČASTI DERMATITIS PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 te priloge do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti vozličastega dermatitisa v čakalnem obdobju
8 mesecev po zadnjem cepljenju ali razkuževanju zadnjega prizadetega obrata, odvisno od tega, kaj se je zgodilo nazadnje	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles pri necepljenih živalih) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv)

“;

(3)

Priloga XII se nadomesti z naslednjim:

„

PRILOGA XII

Klasična prašičja kuga pri gojenih prašičih

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE ZAŠČITNEGA CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE

Velikost območja cepljenja: ni posebnih pogojev.

Velikost območja okoli območja cepljenja: ni posebnih pogojev.

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti ali prednostno razvrstiti: prednost imajo oslabljena živa cepiva. Druga cepiva se lahko uporabljajo le iz ustrezno utemeljenih razlogov.

Minimalna precepljenost: precepljenost mora zajemati vsaj 95 % obratov na območju cepljenja, kar predstavlja 80 % ustreznih ciljnih živali v vsakem od navedenih obratov.

Ciljne živali/vrste: živali vrst s seznama v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1882, ki se gojijo na območju cepljenja.

DEL 2

Klinično in laboratorijsko okrepljeno spremljanje se izvaja na območjih okoli območij cepljenja in na območjih cepljenja, da se opredelijo obrati, ki gojijo živali vrst s seznama, ki so bile v stiku z virusom klasične prašičje kuge, ne da bi kazale klinične znake bolezni.

Če je od zaključka zaščitnega cepljenja v nujnih primerih minilo vsaj 30 dni, se začne naslednje spremljanje:

Na območju okoli območja cepljenja: vsak obrat, ki goji živali vrst s seznama, vsaj enkrat obišče uradni veterinar, ki opravi vzorčenje za laboratorijsko spremljanje s testi za identifikacijo patogenov, namenjenimi mrtvim gojenim prašičem, starejšim od 60 dni. Če takih poginulih živali, starejših od 60 dni, ni, se lahko vzorčenje opravi na vseh gojenih prašičih, ki so poginili ali bili izločeni po odstavitvi.

Na območju cepljenja: vsak obrat, v katerem se je izvajalo cepljenje, obišče uradni veterinar, ki opravi vzorčenje:

(i)	za serologijo: pri cepljenih živalih vrst s seznama za oceno učinkovitosti cepljenja;

(ii)	za identifikacijo patogenov: vsak teden pri vsaj prvih dveh poginulih gojenih prašičih, starejših od 60 dni. Če takih poginulih živali, starejših od 60 dni, ni, se lahko vzorčenje opravi na vseh gojenih prašičih, ki so poginili ali bili izločeni po odstavitvi.

DEL 3

1. Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov

Za naslednje živali, zarodni material in proizvode živalskega izvora iz obratov na območju cepljenja velja prepoved premikov zunaj območja cepljenja:

(a)	cepljeni prašiči;

(b)	seme, oociti in zarodki cepljenih živali darovalk iz vrst prašičev;

(c)	sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz cepljenih prašičev;

2. Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema

Seme, oociti in zarodki za umetno osemenitev, odvzeti cepljenim živalim darovalkam iz vrst prašičev ali zbrani od njih, gojenim v odobrenih obratih z zarodnim materialom na območju cepljenja.

3. Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4)

Premiki živali in proizvodov iz njih, ki se lahko odobrijo:

3.1

premiki cepljenih prašičev neposredno iz obrata izvora v:

(a)	klavnico, ki je čim bližje območju cepljenja, pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24, členu 28(2), (3), (4), (5) in (7) ter členu 29(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687; ali

(b)

kadar se zaradi prepovedi iz točke 1 pojavijo težave v zvezi z dobrobitjo živali v obratu, ki goji prašiče, do obrata, ki je čim bližje območju cepljenja, če:

(i)	so izpolnjeni splošni pogoji iz člena 24 ter člena 28(2), (3), (4), (5) in (7) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(ii)	namembni obrat spada v isto dobavno verigo in

(iii)

se cepljeni prašiči premaknejo, da se zaključi proizvodni cikel;

(c)	obrat, odobren za živalske stranske proizvode, pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24, členu 28(2), (3), (4), (5) in (7) ter členu 37 Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

3.2	premiki svežega mesa cepljenih prašičev v skladu s členom 33(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in mesnih proizvodov, vključno z ovitki, če se je na njih opravila obdelava za zmanjšanje tveganja iz Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA KLASIČNO PRAŠIČJO KUGO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 te priloge do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti klasične prašičje kuge v čakalnem obdobju
3 mesece po zakolu ali usmrtitvi vseh cepljenih prašičev, razen gojenih prašičev iz člena 13(2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687, če obstajajo sredstva za razlikovanje med cepljenimi in okuženimi gojenimi prašiči, potrjena v skladu s Priročnikom za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH)	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge

“;

(4)

Priloga XIII se nadomesti z naslednjim:

„

PRILOGA XIII

Visokopatogena aviarna influenca

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE ZAŠČITNEGA CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE VISOKOPATOGENE AVIARNE INFLUENCE

Velikost območja cepljenja: polmer vsaj 3 km okoli prizadetih obratov.

Velikost območja okoli območja cepljenja: širina vsaj 7 km od meja območij cepljenja I in II.

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti: cepiva, ki ne vsebujejo živega virusa aviarne influence (cepiva z živim virusom aviarne influence, oslabljenim ali ne, se ne uporabljajo).

Minimalna precepljenost: ni posebnih pogojev.

Ciljne živali/vrste: perutnina in/ali ptice v ujetništvu, ki se gojijo v obratih, vključenih v uradni načrt cepljenja.

DEL 2

POSEBNI POGOJI ZA OKREPLJENO LABORATORIJSKO SPREMLJANJE, KI GA JE TREBA IZVAJATI NA OBMOČJIH CEPLJENJA IN OBMOČJIH OKOLI OBMOČIJ CEPLJENJA MED ZAŠČITNIM CEPLJENJEM V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE VISOKOPATOGENE AVIARNE INFLUENCE

Za namene okrepljenega spremljanja iz tega dela ‚jata‘ pomeni vso perutnino ali ptice v ujetništvu z enakim zdravstvenim statusom, ki se gojijo v istem ograjenem prostoru in si delijo isti zračni prostor.

Laboratorijsko spremljanje za zgodnje odkrivanje pojava okužbe z divjim virusom visokopatogene aviarne influence se izvaja z metodami identifikacije patogenov na območjih cepljenja in območjih okoli območij cepljenja, kot sledi:

V obratih, v katerih se je izvajalo cepljenje:

(a)

najmanj vsake tri tedne z vzorčenjem vseh mrtvih ptic ali največ 15 ptic, odvzetih iz vsake jate v 48 urah pred vzorčenjem. Število vzorčenih ptic na jato, vrsta vzorčenih ptic in pogostost vzorčenja morajo omogočati odkritje okužbe z virusom visokopatogene aviarne influence v cepljeni jati z vsaj 99-odstotno verjetnostjo in vsaj 95-odstotno stopnjo zaupanja;

(b)	z vzorčenjem vseh mrtvih ptic ali največ 15 ptic na jato, kadar je pričakovana stopnja dnevne umrljivosti za navedeno jato presežena.

V obratih s perutnino, v katerih se cepljenje ni izvajalo:

(a)	s pasivnim spremljanjem vrste Galliformes in

(b)	s tedenskim vzorčenjem vseh mrtvih ptic ali največ 15 ptic na jato vrste Anseriformes, odvzetih v enem tednu.

DEL 3

Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov cepljena perutnina ali ptice v ujetništvu in njihovi proizvodi znotraj in zunaj območja cepljenja.

Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema: ni relevantno.

Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4)

Premiki cepljene perutnine ali ptic v ujetništvu in njihovih proizvodov znotraj in zunaj območja cepljenja se lahko odobrijo le v primerih, ki jih zajemajo enaki splošni in posebni pogoji, kot so določeni v členih 28, 29 in 30, členu 31(1) ter členih 33, 34 in 37 Delegirane uredbe (EU) 2020/687, ter v skladu z njimi.

Po koncu čakalnega obdobja se ukrepi iz točk 2 do 4 dela 5 še naprej izvajajo v obratih, ki gojijo cepljene živali, vse dokler gojijo cepljene živali.

DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA VISOKOPATOGENO AVIARNO INFLUENCO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 te priloge do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti visokopatogene aviarne influence v čakalnem obdobju
28 dni po zaključku zaščitnega cepljenja v nujnih primerih ali ob odpravi v skladu s členom 55 Delegirane uredbe (EU) 2020/687 območij z omejitvami, vzpostavljenih v skladu s členom 21 navedene delegirane uredbe, odvisno od tega, kaj se je zgodilo nazadnje	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge

DEL 5

POSEBNI POGOJI ZA PREVENTIVNO CEPLJENJE PROTI VISOKOPATOGENI AVIARNI INFLUENCI

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti: cepiva, ki ne vsebujejo živega virusa aviarne influence (cepiva z živim virusom aviarne influence, oslabljenim ali ne, se ne uporabljajo).

Okrepljeno spremljanje, ki se izvaja v primeru preventivnega cepljenja

2.1

Za namene spremljanja iz točk 2.2 in 2.3 ‚jata‘ pomeni vso perutnino ali ptice v ujetništvu z enakim zdravstvenim statusom, ki se gojijo v istem ograjenem prostoru in si delijo isti zračni prostor.

2.2

Pasivno spremljanje je treba izvajati v vseh obratih, ki gojijo perutnino ali ptice v ujetništvu, na območju, kjer se izvaja preventivno cepljenje proti visokopatogeni aviarni influenci, kadar se ugotovijo kakršni koli klinični znaki ali postmortalne lezije, ki kažejo na visokopatogeno aviarno influenco, ali kadar se spremenijo normalni proizvodni in zdravstveni parametri, kot so stopnja umrljivosti ter vnos krme in vode.

2.3

Po začetku cepljenja mora uradni veterinar ali se mora pod njegovo odgovornostjo vsaj vsakih 30 dni izvajati naslednje aktivno spremljanje v vseh obratih, ki gojijo cepljeno perutnino ali ptice v ujetništvu, da se odkrije pojav okužbe z divjim virusom visokopatogene aviarne influence:

(a)	klinični pregled, ki vključuje pregled dokumentov o proizvodnji in zdravstvenem stanju obrata za vsako jato, vključno z vrednotenjem preteklega zdravstvenega stanja obrata in kliničnimi pregledi perutnine ali ptic v ujetništvu;

(b)	vzorčenje vseh mrtvih ptic ali največ 15 ptic na jato, odvzetih v 48 urah pred vzorčenjem, za testiranje z metodami identifikacije patogenov;

(c)	zunaj obdobja visokega tveganja za okužbo z virusom visokopatogene aviarne influence se lahko testiranje iz točke (b) izvede le na dovolj reprezentativnem vzorcu obratov, ki gojijo cepljeno perutnino ali ptice v ujetništvu;

(d)

število obratov, vzorčenih za namene spremljanja, kot se zahteva v točkah (b) in (c), ter pogostost vzorčenja morata biti v skladu z:

(i)

naslednjimi minimalnimi zahtevami:

Vrsta	% obratov, v katerih se je izvajalo cepljenje in ki jih je treba vzorčiti	Pogostost vzorčenja (dni)
Kokoši nesnice	100	30
Kokoši nesnice	25	7
Race	100	30
Race	50	7
Purani	100	30
Purani	25	7

ali

(ii)	vsak znanstveno veljaven načrt vzorčenja, ki z vsaj 95-odstotno stopnjo zaupanja zagotavlja, da je populacija cepljene perutnine in ptic v ujetništvu prosta visokopatogene aviarne influence, z vsaj 90-odstotno občutljivostjo za zgodnje odkrivanje okužbe z virusom visokopatogene aviarne influence.

2.4

Cepljene ptice v ujetništvu iz zaprtih obratov in obratov, ki gojijo do 50 ptic v ujetništvu, so izvzete iz spremljanja, zahtevanega v točki 2.3, podtočke (b), (c) in (d).

2.5

Spremljanje iz točk 2.2 in 2.3 mora ostati v obratih, ki gojijo cepljene živali, vse dokler gojijo cepljene živali. Z odstopanjem je treba v primeru dolgoživih cepljenih ptic v ujetništvu ali ptic v ujetništvu iz zaprtih obratov spremljanje iz točk 2.2 in 2.3 izvajati 12 mesecev od datuma zadnjega cepljenja.

Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov v skladu s členom 14(1): cepljena perutnina ali ptice v ujetništvu ter valilna jajca in proizvodi živalskega izvora iz njih.

Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 14(2), točka (b)

4.1

Pogoji za odobritev odstopanja za premike cepljene perutnine ali ptic v ujetništvu, vključno z enodnevnimi piščanci in valilnimi jajci take perutnine ali ptic v ujetništvu:

(a)

gre za cepljeno perutnino ali ptice v ujetništvu, za katere so rezultati pasivnega in aktivnega spremljanja, ki se izvaja v skladu s točko 2 tega dela, za odkrivanje okužbe z divjim virusom visokopatogene aviarne influence negativni, ali enodnevne piščance ter valilna jajca take perutnine ali ptic v ujetništvu ter:

(i)	v primeru perutnine se ta premakne v klavnico za takojšnji zakol ali

(ii)

se premakne iz obstoječih obratov v druge obrate:

—	kjer se izvaja cepljenje ali

—	kjer se gojijo samo cepljena perutnina ali ptice v ujetništvu ali

—	kjer se lahko zagotovi popolna ločitev med cepljeno in necepljeno perutnino ali pticami v ujetništvu

(iii)

perutnina ali ptice v ujetništvu, vključno z enodnevnimi piščanci in valilnimi jajci take perutnine ali ptic v ujetništvu iz podtočk (i) in (ii), se ne premaknejo v drugo državo članico;

ali

(b)

gre za cepljene ptice v ujetništvu iz zaprtih obratov, ki se premaknejo v zaprti obrat v drugi državi članici, pod pogojem, da:

(i)	je tako vrsto premikov odobril pristojni organ namembne države članice;

(ii)	je bilo v 72 urah pred premikom na njih opravljeno vzorčenje za testiranje z metodami identifikacije patogenov, pri čemer so bili rezultati ugodni;

ali

(c)

gre za cepljeno perutnino, poslano v drugo državo članico za takojšnji zakol, pod pogojem, da:

(i)	so rezultati spremljanja, ki se izvaja v obratu izvora v skladu s točko 2 tega dela, ugodni;

(ii)

je uradni veterinar perutnino iz pošiljke za odpremo klinično pregledal v 72 urah pred natovarjanjem, in sicer z ugodnimi rezultati, ugodni rezultati pa so bili pridobljeni s testiranjem z metodami identifikacije patogenov na vzorcih, odvzetih iz jate izvora v 72 urah pred časom odhoda navedene pošiljke pri vseh mrtvih pticah ali največ 15 mrtvih pticah;

ali

(d)

gre za valilna jajca cepljene perutnine ali ptic v ujetništvu:

(i)	ki izvirajo iz cepljene matične jate, za katero so rezultati pasivnega in aktivnega spremljanja v skladu s točko 2 tega dela ugodni;

(ii)	ki so bila razkužena pred odpremo v skladu z metodo, ki jo je odobril pristojni organ;

(iii)

ki so prepeljana neposredno v namembno valilnico;

(iv)	ki so sledljiva znotraj valilnice;

(v)	in katerih premik, če se premaknejo v drugo državo članico, je pristojni organ države članice izvora sporočil pristojnemu organu namembne države članice;

ali

(e)

gre za enodnevne piščance cepljene perutnine:

(i)	ki izvirajo iz cepljene matične jate, za katero so rezultati okrepljenega pasivnega in aktivnega spremljanja v skladu s točko 2 tega dela ugodni;

(ii)	ki se prenesejo v kokošnjak ali skladišče, kjer ni perutnine;

(iii)

in katerih premik, če se premaknejo v drugo državo članico, je pristojni organ države članice izvora sporočil pristojnemu organu namembne države članice;

(f)	z odstopanjem od tretje alinee točke 4.1(a)(ii) se lahko cepljene ptice v ujetništvu iz zaprtih obratov, ki se premaknejo v drug zaprti obrat za razplod, gojijo skupaj z necepljenimi pticami v ujetništvu, ki so del istega programa za razplod.

4.2

Pogoji za odobritev odstopanja za premike jajc za prehrano ljudi in mesa iz cepljene perutnine:

(a)

jajca izvirajo iz cepljene jate, za katero je rezultat spremljanja iz točke 2 tega dela ugoden, in so prepeljana neposredno v:

(i)	pakirni center, ki ga določi pristojni organ, če so pakirana v embalaži za enkratno uporabo ali v embalaži, ki jo je mogoče očistiti in razkužiti tako, da inaktivira virus visokopatogene aviarne influence; ali

(ii)	obrat za proizvodnjo jajčnih proizvodov, kakor je določeno v oddelku X, poglavje II, Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004, ter se jih obravnava in obdela v skladu s poglavjem XI Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004.

(b)	Premik mesa perutnine v skladu s pogoji iz točk 4.1(a)(i), 4.1(a)(iii) in 4.1(c) se lahko odobri brez dodatnih pogojev.

“.

DEL 3

K Delegirani uredbi (EU) 2023/361 se dodajo naslednje priloge XV, XVI, XVII in XVIII:

„

PRILOGA XV

Klasična prašičja kuga pri divjih prašičih

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE ZAŠČITNEGA CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE

Velikost območja cepljenja:

Pristojni organ določi območje cepljenja na podlagi:

(a)	ocenjene populacije divjih prašičev, njene prostorske porazdelitve in krajinske strukture;

(b)	dejavnikov tveganja, ki prispevajo k širjenju klasične prašičje kuge, zlasti tveganja njenega vnosa v obrate z gojenimi prašiči;

(c)	rezultatov vzorčenja.

Velikost območja okoli območja cepljenja: ni posebnih pogojev.

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti ali prednostno razvrstiti: prednost imajo oslabljena živa cepiva. Druga cepiva se lahko uporabljajo le iz ustrezno utemeljenih razlogov.

Minimalna precepljenost: se mora prilagoditi glede na uporabljeno cepivo, lokalne razmere in značilnosti ocenjene populacije divjih prašičev, njeno prostorsko porazdelitev in krajinsko strukturo.

Ciljne živali/vrste: divji prašiči vrst s seznama v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1882 na območju cepljenja.

Lov in druge dejavnosti, ki lahko povzročijo selitev populacij divjih prašičev: je treba regulirati na območju cepljenja vsaj do konca čakalnega obdobja iz dela 4. Ulovljene divje prašiče je treba testirati s testi za identifikacijo patogenov in odkrivanje protiteles.

DEL 2

POSEBNI POGOJI ZA OKREPLJENO KLINIČNO IN LABORATORIJSKO SPREMLJANJE, KI GA JE TREBA IZVAJATI NA OBMOČJU CEPLJENJA MED CEPLJENJEM V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE PRI DIVJIH PRAŠIČIH

Po zaključku peroralne imunizacije na območju cepljenja je starostni razred divjih prašičev, ki jih je treba serološko pregledati, da se odkrije nova ali ponovno pojavljajoča se okužba, odvisen od sezone, v kateri je bilo cepljenje zaključeno, in od časa, ki preteče od zaključka cepljenja.

Pri divjih prašičih na območju cepljenja se izvaja posebno spremljanje, da se preveri uspešnost cepljenja. To spremljanje vključuje okrepljeno laboratorijsko spremljanje za oceno stopenj imunosti in odkrivanje morebitne perzistence virusa v populaciji divjih prašičev; to vključuje identifikacijo patogenov in odkrivanje protiteles pri vseh ulovljenih, izločenih in najdenih mrtvih ali bolnih divjih prašičih.

DEL 3

ŽIVALI IN PROIZVODI, ZA KATERE VELJA PREPOVED PREMIKOV V SKLADU S ČLENOM 13 NA OBMOČJU CEPLJENJA, KJER SE IZVAJA ZAŠČITNO CEPLJENJE V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE KLASIČNE PRAŠIČJE KUGE PRI DIVJIH PRAŠIČIH

1. Živali, za katere velja prepoved premikov

Divji prašiči.

2. Proizvodi, za katere velja prepoved premikov

Sveže meso, mesni proizvodi in vsi drugi proizvodi živalskega izvora, živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi iz divjih prašičev ter trupla divjih prašičev.

3. Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(3)

3.1

Z odstopanjem od omejitev premikov iz točke 2 lahko pristojni organ odobri premike svežega mesa, mesnih proizvodov in vseh drugih proizvodov živalskega izvora, živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov znotraj in zunaj območja cepljenja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	ocena tveganja, ki jo je izvedel pristojni organ, dokazuje, da tak premik ne predstavlja tveganja za širjenje klasične prašičje kuge;

(b)	trupla divjih prašičev se testirajo na prisotnost virusa klasične prašičje kuge, pri čemer so rezultati negativni, pridobijo pa se pred kakršnim koli nadaljnjim premikom za predelavo ali obdelavo;

(c)	premik trupel divjih prašičev v obrat za predelavo in skladiščenje poteka v skladu s strogimi ukrepi biološke zaščite;

(d)	predelava in skladiščenje trupel divjih prašičev in iz njih pridobljenih proizvodov potekata v obratih, ki jih določi pristojni organ, da se zagotovi skladnost z ukrepi za biološko zaščito in obvladovanje klasične prašičje kuge;

(e)

bodisi:

(i)	se na proizvodih opravi obdelava za zmanjšanje tveganja iz Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687; ali

(ii)

se sveže meso, mesni proizvodi in vsi drugi proizvodi živalskega izvora iz divjih prašičev ter trupla divjih prašičev premikajo znotraj območja z omejitvami:

—	za lastno domačo uporabo; ali

—	s strani lovcev za dobavo majhnih količin prostoživeče divjadi ali mesa prostoživeče divjadi prašičjega izvora neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, kot je določeno v členu 1(3), točka (e), Uredbe (ES) št. 853/2004.

3.2

Pristojni organ dokumentira in spremlja vse odobrene premike na podlagi tega odstopanja ter zagotovi skladnost s pogoji iz točke 3.1.

DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA KLASIČNO PRAŠIČJO KUGO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 te priloge do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti klasične prašičje kuge v čakalnem obdobju
12 mesecev po končnem datumu zadnje kampanje cepljenja divjih prašičev, kar je podprto z ugodnimi ugotovitvami pri izvajanju izhodne strategije, ki je dokazala odsotnost kroženja virusa klasične prašičje kuge	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov pri divjih prašičih, ki so bili najdeni mrtvi ali usmrčen) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge

PRILOGA XVI

Afriška prašičja kuga pri gojenih prašičih

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE ZAŠČITNEGA CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE PRI GOJENIH PRAŠIČIH

Velikost območja cepljenja: ni posebnih pogojev.

Velikost območja okoli območja cepljenja: ni posebnih pogojev.

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti: cepiva proti afriški prašičji kugi s centraliziranim dovoljenjem za promet, ki ga je Komisija izdala v skladu s členom 44(9) Uredbe (EU) 2019/6.

Minimalna precepljenost: precepljenost mora zajemati vsaj 95 % obratov na območju cepljenja, kar predstavlja 80 % ciljnih živali v vsakem od navedenih obratov.

Ciljne živali/vrste: živali vrst s seznama v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1882, ki se gojijo na območju cepljenja.

DEL 2

Klinično in laboratorijsko okrepljeno spremljanje se izvaja na območjih okoli območij cepljenja in na območjih cepljenja, da se opredelijo obrati, ki gojijo živali vrst s seznama, ki so bile v stiku z virusom afriške prašičje kuge, ne da bi kazale klinične znake bolezni.

Če je od zaključka zaščitnega cepljenja v nujnih primerih minilo vsaj 30 dni, se začne naslednje spremljanje:

na območju okoli območja cepljenja vsak obrat vsaj enkrat obišče uradni veterinar, ki opravi vzorčenje za laboratorijsko spremljanje s testi za identifikacijo patogenov, namenjenimi mrtvim gojenim prašičem, starejšim od 60 dni. Če takih poginulih živali, starejših od 60 dni, ni, se lahko vzorčenje opravi na vseh gojenih prašičih, ki so poginili ali bili izločeni po odstavitvi.

Na območju cepljenja vsak obrat, v katerem se je izvajalo cepljenje, obišče uradni veterinar, ki opravi vzorčenje:

(i)	za serologijo: pri cepljenih živalih vrst s seznama za oceno učinkovitosti cepljenja;

(ii)	za identifikacijo patogenov: vsak teden pri vsaj prvih dveh poginulih gojenih prašičih, starejših od 60 dni. Če takih poginulih živali, starejših od 60 dni, ni, se lahko vzorčenje opravi na vseh gojenih prašičih, ki so poginili ali bili izločeni po odstavitvi.

DEL 3

1. Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov

Naslednje živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora iz obratov na območju cepljenja, in sicer znotraj in zunaj območja cepljenja:

(a)	gojeni prašiči;

(b)	seme, oociti in zarodki gojenih živali darovalk iz vrst prašičev;

(c)	sveže meso in mesni proizvodi, vključno z ovitki, pridobljeni iz gojenih prašičev.

2. Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema

Seme, oociti in zarodki za umetno osemenitev, odvzeti cepljenim živalim darovalkam iz vrst prašičev ali zbrani od njih, gojenim v odobrenih obratih z zarodnim materialom na območju cepljenja.

3. Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4)

Premiki živali in proizvodov iz njih, ki se lahko odobrijo:

3.1

premiki gojenih prašičev neposredno iz obrata izvora na območju cepljenja v:

(a)	klavnico na območju cepljenja za takojšnji zakol; ali

(b)	klavnico za takojšnji zakol, ki je čim bližje območju cepljenja, v isti državi članici, pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24, členu 28(2), (3), (4), (5) in (7) ter členu 29(1) in (2) Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

(c)	odobreni objekt za ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi za usmrtitev in odstranitev pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 24, členu 28(2), (3), (4), (5) in (7) ter členu 37 Delegirane uredbe (EU) 2020/687;

3.2

premiki svežega mesa gojenih prašičev v skladu z določbami člena 33(1), točka (a), Delegirane uredbe (EU) 2020/687 in mesnih proizvodov iz gojenih prašičev, vključno z ovitki, če se je na njih opravila obdelava za zmanjšanje tveganja iz Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687.

DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 te priloge do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti afriške prašičje kuge v čakalnem obdobju
3 mesece po zakolu ali usmrtitvi vseh cepljenih prašičev, razen gojenih prašičev iz člena 13(2) Uredbe (EU) 2020/687, če obstajajo sredstva za razlikovanje med cepljenimi in okuženimi gojenimi prašiči, potrjena v skladu s Priročnikom za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (WOAH)	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge

PRILOGA XVII

Afriška prašičja kuga pri divjih prašičih

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE AFRIŠKE PRAŠIČJE KUGE PRI DIVJIH PRAŠIČIH

Velikost območja cepljenja: Pristojni organ določi območje cepljenja na podlagi:

(a)	ocenjene populacije divjih prašičev, njene prostorske porazdelitve in krajinske strukture;

(b)	dejavnikov tveganja, ki prispevajo k širjenju afriške prašičje kuge, zlasti tveganja njenega vnosa v obrate z gojenimi prašiči;

(c)	rezultatov vzorčenja.

Velikost območja okoli območja cepljenja: ni posebnih pogojev.

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti ali prednostno razvrstiti: cepiva proti afriški prašičji kugi s centraliziranim dovoljenjem za promet, ki ga je Komisija izdala v skladu s členom 44(9) Uredbe (EU) 2019/6.

Minimalna precepljenost: se mora prilagoditi glede na uporabljeno cepivo, lokalne razmere in značilnosti ocenjene populacije divjih prašičev, njeno prostorsko porazdelitev in krajinsko strukturo.

Ciljne živali/vrste: divji prašiči vrst s seznama v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1882 na območju cepljenja.

DEL 2

Pri divjih prašičih na območju cepljenja se izvaja posebno spremljanje, da se preveri uspešnost cepljenja.

To spremljanje vključuje okrepljeno laboratorijsko spremljanje za oceno stopenj imunosti in odkrivanje morebitne perzistence virusa v populaciji divjih prašičev; to vključuje identifikacijo patogenov in odkrivanje protiteles pri vseh ulovljenih, izločenih in najdenih mrtvih ali bolnih divjih prašičih.

DEL 3

1. Živali, za katere velja prepoved premikov

Divji prašiči.

2. Proizvodi, za katere velja prepoved premikov

Sveže meso, mesni proizvodi in vsi drugi proizvodi živalskega izvora, živalski stranski proizvodi in pridobljeni proizvodi iz divjih prašičev ter trupla divjih prašičev.

3. Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(3)

3.1

(a)	ocena tveganja, ki jo je izvedel pristojni organ, dokazuje, da tak premik ne predstavlja tveganja za širjenje afriške prašičje kuge;

(b)	trupla divjih prašičev se testirajo na prisotnost virusa afriške prašičje kuge, pri čemer so rezultati negativni, pridobijo pa se pred kakršnim koli nadaljnjim premikom za predelavo ali obdelavo;

(c)	premik trupel divjih prašičev v obrat za predelavo in skladiščenje poteka v skladu s strogimi ukrepi biološke zaščite;

(d)	predelava in skladiščenje trupel divjih prašičev in iz njih pridobljenih proizvodov potekata v obratih, ki jih določi pristojni organ, da se zagotovi skladnost z ukrepi za biološko zaščito in obvladovanje afriške prašičje kuge;

(e)

bodisi:

(i)	se na proizvodih opravi obdelava za zmanjšanje tveganja iz Priloge VII k Delegirani uredbi (EU) 2020/687; ali

(ii)

se sveže meso, mesni proizvodi in vsi drugi proizvodi živalskega izvora iz divjih prašičev ter trupla divjih prašičev premikajo znotraj območja z omejitvami:

—	za lastno domačo uporabo; ali

—	s strani lovcev za dobavo majhnih količin prostoživeče divjadi ali mesa prostoživeče divjadi prašičjega izvora neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim podjetjem za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, kot je določeno v členu 1(3), točka (e), Uredbe (ES) št. 853/2004.

3.2

Pristojni organ dokumentira in spremlja vse odobrene premike na podlagi tega odstopanja ter zagotovi skladnost s pogoji iz točke 3.1.

DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA AFRIŠKO PRAŠIČJO KUGO PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 te priloge do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti afriške prašičje kuge v čakalnem obdobju
12 mesecev po končnem datumu zadnje kampanje cepljenja divjih prašičev, kar je podprto z ugodnimi ugotovitvami pri izvajanju izhodne strategije, ki je dokazala odsotnost kroženja virusa afriške prašičje kuge	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov pri divjih prašičih, ki so bili najdeni mrtvi ali usmrčen) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge

PRILOGA XVIII

Ovčje in kozje koze

DEL 1

POSEBNI POGOJI ZA IZVAJANJE ZAŠČITNEGA CEPLJENJA V NUJNIH PRIMERIH ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE OVČJIH IN KOZJIH KOZ

Velikost območja cepljenja: ni posebnih pravil.

Velikost območja okoli območja cepljenja: ni posebnih pogojev.

Vrsta cepiva, ki ga je treba uporabiti: ni posebnih pravil.

Minimalna precepljenost: precepljenost mora zajemati vsaj 95 % obratov na območju cepljenja, kar predstavlja vsaj 80 % ciljnih živali na območju cepljenja.

Ciljne živali/vrste: živali vrst s seznama v skladu z Izvedbeno uredbo (EU) 2018/1882, ki se gojijo na območju cepljenja, vključno z vsaj ovcami in kozami.

DEL 2

Okrepljeno klinično spremljanje: spremljanje kliničnih znakov ovčjih in kozjih koz ter povečane umrljivosti drobnice.

DEL 3

Živali in proizvodi iz njih, za katere velja prepoved premikov

Iste živali in proizvodi na območjih cepljenja, kot so tisti, za katere veljajo omejitve v obratih na zaščitnih in ogroženih območjih, vzpostavljenih v primeru izbruha ovčjih in kozjih koz, iz člena 27 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

Zarodni material, za katerega velja prepoved odvzema: seme, oociti in zarodki živali vrst s seznama.

Pogoji za odobritev odstopanja v skladu s členom 13(2), točka (b), členom 13(3) in členom 13(4)

Premiki, ki se lahko odobrijo, so:

3.1

Premiki cepljenih živali in proizvodov iz njih pod enakimi pogoji, kot so določeni v členu 43 Delegirane uredbe (EU) 2020/687.

3.2

Premiki necepljenih živali in proizvodov iz njih, če njihovi obrati izvora ne gojijo več cepljenih živali.

DEL 4

ČAKALNA OBDOBJA ZA OVČJE IN KOZJE KOZE PO ZAŠČITNEM CEPLJENJU V NUJNIH PRIMERIH

Pristojni organ na območju cepljenja ohranja pogoje iz dela 3 te priloge do:

Čakalno obdobje	Vrsta spremljanja, ki se izvaja za dokazovanje odsotnosti ovčjih in kozjih koz v čakalnem obdobju
30 dni po razkuževanju zadnjega prizadetega obrata in zakolu ali usmrtitvi vseh cepljenih živali	Klinično in laboratorijsko spremljanje (odkrivanje patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge
8 mesecev po zadnjem cepljenju ali razkuževanju zadnjega prizadetega obrata, odvisno od tega, kaj se je zgodilo nazadnje	Klinično in laboratorijsko spremljanje (identifikacija patogenov in odkrivanje protiteles) v skladu s členom 9(1), točka (c)(ii) do (iv), in delom 2 te priloge

“

DEL 4

Seznam prilog se nadomesti z naslednjim:

„SEZNAM PRILOG

Priloga I o boleznih kategorij A in B, za katere države članice prepovedujejo uporabo cepiv, in o uporabi nekaterih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, razen cepiv, za preprečevanje in obvladovanje bolezni kategorij A in B.

Priloga II o merilih za uporabo cepiva za preprečevanje in obvladovanje bolezni kategorije A pri živalih.

Priloga III o informacijah, ki jih je treba vključiti v uradni načrt cepljenja.

Priloga IV o predhodnih informacijah, ki jih je treba predložiti drugim državam članicam in Komisiji pred cepljenjem.

Priloga V o minimalnih evidencah o cepljenju.

Priloga VI o minimalnih informacijah, ki jih mora pristojni organ zagotoviti drugim državam članicam in Komisiji o izvajanju cepljenja.

Priloga VII o cepljenju proti slinavki in parkljevki.

Priloga VIII o cepljenju proti okužbi z virusom mrzlice doline Rift.

Priloga IX o cepljenju proti okužbi z virusom vozličastega dermatitisa.

10.

Priloga X o cepljenju proti okužbi z virusom kuge drobnice.

11.

Priloga XI o cepljenju proti afriški konjski kugi.

12.

Priloga XII o cepljenju proti klasični prašičji kugi pri gojenih prašičih.

13.

Priloga XIII o cepljenju proti visokopatogeni aviarni influenci.

14.

Priloga XIV o cepljenju proti okužbi z virusom atipične kokošje kuge.

15.

Priloga XV o cepljenju proti klasični prašičji kugi pri divjih prašičih.

16.

Priloga XVI o cepljenju proti afriški prašičji kugi pri gojenih prašičih.

17.

Priloga XVII o cepljenju proti afriški prašičji kugi pri divjih prašičih.

18.

Priloga XVIII o cepljenju proti ovčjim in kozjim kozam.“.

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2026/1073/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try