(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 18. septembra 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih alkil fosfonskih kislin in njihovih natrijevih soli s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 7. avgusta 2025 vložila družba LANXESS Deutschland GmbH (v nadaljnjem besedilu: Lanxess ali pritožnik). Pritožbo je vložila industrija Unije za nekatere alkil fosfonske kisline in njihove natrijeve soli v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/2385 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave izrecno obvestila znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Zainteresirane strani niso predložile nobenih pripomb glede začetka preiskave.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(8)

Glede na to, da je družba Lanxess edini proizvajalec Unije, vzorčenje ni bilo potrebno.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(10)

Zahtevane informacije so predložili trije nepovezani uvozniki iz iste skupine podjetij, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(11)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Kitajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(12)

Zahtevane informacije je predložilo pet proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, ki so se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec treh družb na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(13)

Družba Shandong Green Technologies Import and Export Co., Ltd., nevzorčeni kitajski proizvajalec izvoznik, je ugovarjala, ker ni bila vključena v vzorec.

(14)

Komisija je analizirala utemeljenost ugovora. Potrdila je, da je bil obseg izvoza tega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave znatno manjši od obsega vzorčenih izvoznikov. Poleg tega je ugotovila, da predlagani vzorec predstavlja največji reprezentativni obseg izvoza v Unijo v obdobju preiskave, ki ga je mogoče ustrezno preučiti v razpoložljivem času, kot je določeno v členu 17(1) osnovne uredbe. Posledično ni našla razloga za spremembo vzorca. Vzorec se zato ni spremenil.

(15)

Družba Shandong Green Technologies Import and Export Co., Ltd. je poleg tega Komisijo obvestila, da bo morda zahtevala individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Vendar ta proizvajalec izvoznik ni predložil izpolnjenega vprašalnika, zato nazadnje ni zahteval individualne preiskave.

(16)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(17)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze o izkrivljanjih cen surovin na Kitajskem. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Kitajsko uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(18)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim družbam na Kitajskem. Ti vprašalniki so bili na dan začetka preiskave na voljo tudi na spletu (4).

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

proizvajalec Unije:

nepovezani uvoznik:

uporabnik:

proizvajalci izvozniki na Kitajskem:

povezani uvoznik v Uniji:

(20)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(21)

Izdelek v preiskavi sta 2-fosfonobutan-1,2,4-trikarboksilna kislina in njena natrijeva sol tetranatrijev hidrogen 2-fosfonatobutan-1,2,4-trikarboksilat v trdni obliki ali vodni raztopini, ki se trenutno uvrščata pod oznako KN 2931 49 80 (oznaka TARIC 2931 49 80 60) (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi ali PBTC).

(22)

Služba za izvlečke o kemikalijah (CAS) izdelek v preiskavi običajno uvršča pod številki 37971-36-1 in 66669-53-2, v Evropski uniji je registriran pod referenčnima številkama Evropske skupnosti (ES) 253-733-5 in 266-442-3, njegova carinska in statistična številka (CUS) v podatkovni zbirki evropskega carinskega seznama kemijskih snovi (ECICS) pa sta 0027475-9 in 0087281-1.

(23)

Izdelek v preiskavi se proizvaja v naslednjih treh glavnih korakih. Najprej dimetilfosfit (DMPI) in dimetilester maleinske kisline (MDE) reagirata z bazičnim katalizatorjem v reaktorju, pri čemer nastane tetrametilester fosfonosukcinske kisline (PBS-ester). PBS-ester, ki nastane v prvem reaktorju, se nato brez izolacije prenese v drugi reaktor, kjer reagira z metilestrom akrilne kisline (AM) v drugi bazično katalizirani reakciji, pri čemer nastane pentametilester 2-fosfonobutan-1,2,4-trikarboksilne kisline (PBTC-ester). PBTC-ester se nato prenese v tretji reaktor. Za tvorbo PBTC se PBTC-ester hidrolizira z vodo. PBTC-Na4 se proizvaja iz PBTC z nevtralizacijo z natrijevim hidroksidom.

(24)

Glavne uporabe PBTC vključujejo postopke čiščenja vode ter industrijsko in profesionalno čiščenje. To je posledica njene optimalne vloge kot zaviralca oblog in korozije.

(25)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Kitajske.

(26)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(27)

Komisija se je zato v tej fazi odločila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(28)

Komisija ni prejela stališč ali trditev zainteresiranih strani v zvezi z obsegom izdelka v preiskavi.

(29)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(30)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo PBTC. Ustrezne informacije so predložili štirje proizvajalci izvozniki.

(31)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako ni Komisija v roku prejela nobenih stališč drugih strani v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(33)

Komisija je 13. marca 2026 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji PBTC. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, kot primerno reprezentativno državo opredelila Brazilijo. Dve zainteresirani strani (Shandong Taihe Technologies Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Taihe) in družba Lanxess) sta predložili pripombe k obvestilu. Te so obravnavane v oddelku 3.2.

(34)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(35)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(36)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(37)

Člen 2(6a), točka (b), osnovne uredbe določa, da je „[z]natno izkrivljanje […] izkrivljanje, do katerega pride, kadar sporočene cene ali stroški, vključno s stroški surovin in energije, niso rezultat sil prostega trga, in sicer zaradi znatnega poseganja države. Pri ugotavljanju obstoja znatnega izkrivljanja se med drugim upošteva možni učinek enega ali več naslednjih elementov:

(38)

Ker seznam iz člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni kumulativen, za ugotovitev znatnega izkrivljanja ni treba upoštevati vseh elementov. Poleg tega se lahko za dokazovanje obstoja enega ali več elementov s seznama uporabijo iste dejanske okoliščine.

(39)

Vendar je treba vsak sklep o znatnem izkrivljanju v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe oblikovati na podlagi vseh razpoložljivih dokazov. V splošni oceni obstoja izkrivljanja se lahko upoštevajo tudi splošne razmere in okoliščine v državi izvoznici, zlasti kadar temeljni elementi gospodarske in upravne ureditve države izvoznice vladi zagotavljajo znatne pristojnosti za tako poseganje v gospodarstvo, da cene in stroški niso rezultat nemotenega razvoja tržnih sil.

(40)

Člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe določa, da „[k]adar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnega izkrivljanja v smislu točke (b) v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi in če je to ustrezno za učinkovito uporabo te uredbe, Komisija pripravi, objavi in redno posodablja poročilo, v katerem opiše tržne razmere iz točke (b) v tej državi ali sektorju“.

(41)

Komisija je na podlagi te določbe pripravila poročilo o državi, ki se nanaša na Kitajsko (5) (v nadaljnjem besedilu: poročilo) in vsebuje dokaze o znatnem poseganju države na številnih ravneh gospodarstva, vključno z določenim izkrivljanjem pri številnih ključnih proizvodnih dejavnikih (kot so zemljišča, energija, kapital, surovine in delo) ter v določenih sektorjih (kot je kemijski sektor). Zainteresirane strani so bile pozvane, naj dokaze, ki so bili v dokumentaciji o preiskavi ob začetku preiskave, izpodbijajo, predložijo pripombe v zvezi z njimi ali jih dopolnijo. Poročilo v zvezi s Kitajsko je bilo v dokumentacijo o preiskavi vključeno ob njenem začetku. Pritožnik se je oprl na dokaze iz poročila, zlasti na posebno poglavje poročila, v katerem so obravnavana izkrivljanja v kemijskem sektorju na Kitajskem (6).

(42)

Pritožnik je poudaril, da je kitajska država socialistično tržno gospodarstvo, ki se razvija pod vodstvom Kitajske komunistične partije (v nadaljnjem besedilu: KKP), kar zajema vse bistvene vidike države, vključno z gospodarstvom in pravosodnim sistemom, saj za kitajske institucije ne velja načelo delitve oblasti. Trdil je, da KKP izvaja posebno strog nadzor na gospodarski ravni, kar se kaže v velikem pomenu podjetij v državni lasti v kitajskem gospodarstvu. KKP je vključena v vladne institucije ter v korporativne strukture tako zasebnih družb kot tudi podjetij v državni lasti, in sicer v takšnem obsegu, da lahko uveljavlja prevlado in popoln nadzor nad celotnim kitajskim gospodarstvom. Pritožnik je opozoril na tri glavne kanale poseganja kitajske vlade v kitajsko gospodarstvo, in sicer upravni, finančni in regulativni (7).

(43)

Pritožba je vsebovala tudi nekatere pomembne dokaze, ki so dopolnjevali poročilo. Pritožnik se je skliceval tudi na ugotovitve Komisije v več nedavnih preiskavah, v katerih je bil potrjen obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s kitajskim kemijskim sektorjem, med drugim v preiskavah v zvezi z nekaterimi alkil fosfatnimi estri (8), acesulfamom (9), citronsko kislino (10) in mononatrijevim glutamatom (11).

(44)

Poleg tega je bilo v pritožbi opozorjeno na naslednje elemente, ki povzročajo znatna izkrivljanja.

(45)

Prvič, sektor PBTC v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih državnih organov. Kitajska vlada močno vpliva na podjetja v državni lasti in zasebne družbe, zlasti v industrijah, ki se štejejo za strateške ali spodbujane, kot je kemijski sektor (ki vključuje PBTC in njeno natrijevo sol). Kitajska vlada prek KKP imenuje in nadzoruje ključne vodstvene delavce ter podjetjem v državni lasti zagotavlja prednostni dostop do pomembnih vložkov (kot so zemljišča in kapital) in druge konkurenčne prednosti. Kitajska vlada je na nacionalni in lokalni ravni ustanovila komisijo za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: komisija SASAC), da bi zastopala interese države kot delničarja v podjetjih v državni lasti. Pritožnik se je skliceval tudi na „socialni kreditni sistem“ kot novo orodje, ki ga je potrdila KKP in ga bo kitajska vlada uporabljala za spremljanje, ocenjevanje in pogojevanje ravnanja vseh domačih in tujih družb na Kitajskem (12). Nazadnje, kitajska vlada je leta 2021 objavila 14. petletni načrt, katerega cilj je podpreti socialistične politike in okrepiti gospodarsko rast Kitajske s socialističnim tržnim gospodarstvom.

(46)

Kitajska vlada zlasti v zvezi z industrijo PBTC ohranja znatno stopnjo lastništva in glede na javno dostopne informacije je več ključnih proizvajalcev PBTC in PBTC-Na4 podjetij v državni lasti. Na primer China National Chemical Corporation (ChemChina), katere delničar je Sinochem Holding Company Limited (13). Podobno se zdi, da so tudi družbe v zasebni lasti pod strogim nadzorom kitajske vlade (14). Po navedbah pritožnika namerava kitajska vlada nadalje vlagati v podjetja v državni lasti, dejavna v industriji PBTC in PBTC-Na4, ter jih okrepiti (15).

(47)

Drugič, prisotnost države v družbah, ki proizvajajo PBTC, organom poleg tega omogoča, da posegajo v cene in/ali stroške. Kitajska vlada z regulativnimi ukrepi in ukrepi politike vpliva tudi na proizvodnjo ter stroške in cene izdelkov, kot sta PBTC in PBTC-Na4, in sicer s svojo prisotnostjo v sektorjih surovin in vložkov višje v verigi, ki so potrebni za njihovo proizvodnjo, in poseganjem v te sektorje (16). V provinci Šandong je na primer vzpostavila strateške naložbene projekte v zvezi z anhidridom maleinske kisline, ki je ključna surovina za proizvodnjo PBTC, kar kaže na njen cilj, da poveča njeno proizvodnjo, in poudarja pomen anhidrida maleinske kisline v kitajski kemijski industriji (17). Drug primer je rumeni fosfor, ključna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji PBTC in PBTC-Na4. Pritožnik se je skliceval na nedavno protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih alkil fosfatnih estrov iz Kitajske, v kateri je Komisija ugotovila, da je kitajska vlada vzpostavila strategijo za nadzor proizvodnje rumenega fosforja in poseganje vanjo (18). Kitajska vlada tudi ohranja 20-odstotni izvozni davek na rumeni fosfor, s čimer preprečuje izvoz te surovine in ustvarja ogromno presežno zmogljivost na Kitajskem. Pritožnik je nadalje trdil, da ta izvozni davek pomeni izkrivljanje trga v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe, ki umetno znižuje stroške proizvodnje fosforjevih derivatov, kot so PBTC in njene soli. Poleg tega politika izvoznih davkov kitajske vlade povzroča tudi mednarodna izkrivljanja v zvezi z rumenim fosforjem, ki vplivajo na vietnamske in kazahstanske dobavitelje te surovine (19).

(48)

Tretjič, kitajska vlada z diskriminatornimi javnimi politikami ali ukrepi daje prednost domačim dobaviteljem ali kako drugače vpliva na sile prostega trga. Pritožnik je pojasnil, da je razvoj kitajskega gospodarstva določen z izpopolnjenim sistemom načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralni in lokalni organi, ki si morajo prizadevati za njihovo uresničevanje. Kitajska vlada v različnih dokumentih politike dosledno namenja posebno pozornost kemijski industriji in svoje ukrepe očitno oblikuje tako, da koristijo domačim proizvajalcem kemikalij. V zvezi s tem glej sklep državnega sveta o razglasitvi izvajanja začasnih določb o spodbujanju prestrukturiranja industrije (sklep št. 40), v katerem je jasno navedeno, da kitajska vlada podpira razvoj industrije finih kemikalij. Pritožnik se je skliceval na različne druge izvedbene načrte in politike kitajske vlade, iz katerih je razvidno, da kitajska vlada močno podpira kitajsko kemijsko industrijo, zlasti pa sta iz njih razvidna tudi razvoj in osredotočenost na proizvodnjo rumenega fosforja, ki je ključna surovina za proizvodnjo PBTC in njenih soli (na primer izvedbeni načrt za spodbujanje učinkovite uporabe virov fosforja z visoko vrednostjo (v nadaljnjem besedilu: izvedbeni načrt za vire fosforja) (20).

(49)

Četrtič, podobno kot kateri koli drug sektor kitajskega gospodarstva je tudi kemijski sektor izpostavljen izkrivljanju, ki je posledica diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja kitajskih pravil o stečaju, družbah in lastnini. Pritožnik je trdil, da kitajski stečajni sistem ne izpolnjuje ustrezno svojih glavnih ciljev, kot sta pravična poravnava terjatev in dolgov ter varstvo pravic upnikov in dolžnikov, kar posledično vpliva na kitajski finančni trg in trg posojil. Poleg tega so pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do rabe zemljišč na Kitajskem, tj. da so vsa zemljišča last kitajske države. Po navedbah pritožnika torej za proizvajalce PBTC in njenih soli veljajo kitajska pravila o stečaju, družbah in lastnini, zato so izpostavljeni tudi izkrivljanjem, ki so posledica diskriminatorne uporabe ali neustreznega izvrševanja te zakonodaje (21).

(50)

Petič, v sektorju PBTC in PBTC-Na4 so izkrivljeni tudi stroški plač. Stroški plač na Kitajskem niso posledica običajnih tržnih sil ali prostih kolektivnih pogajanj, temveč so izpostavljeni znatnim izkrivljanjem. Izkrivljanje stroškov plač je še toliko večje zaradi subvencij za delo, ki jih kitajska država zagotavlja zlasti proizvajalcem PBTC. Po navedbah pritožnika sta na primer družbi Shandong Taihe Water Treatment Technologies Co., Ltd. in Henan Qingshuiyuan Technology Co., Ltd. poročali o več takih subvencijah, vključno s subvencijami za usposabljanje, subvencijami za pripravnike, subvencijami za stabilizacijo delovnih mest v podjetjih, uvedbo skladov za talente in subvencijami za nadgradnjo spretnosti. Zato velik vpliv kitajske vlade na stroške plač v industrijah PBTC znatno vpliva na stroške in sile prostega trga, kar neizogibno povzroča znatna izkrivljanja na trgu (22).

(51)

Šestič, pritožnik je trdil, da proizvajalcem PBTC dostop do financiranja zagotavljajo institucije, ki izvajajo cilje javne politike ali kako drugače ne delujejo neodvisno od države. Ker država ohranja vpliv na vse glavne vidike kitajskega finančnega sistema, je dostop gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem izpostavljen pomembnim izkrivljanjem. Ta različna izkrivljanja vključujejo močno prisotnost vlade v finančnih institucijah in umetno nizke stroške izposojanja, da bi se spodbudila rast naložb, kar razkriva razmere, ki jih ni mogoče primerjati z drugimi tržnimi gospodarstvi. Pritožnik se je skliceval tudi na številne dokumente politike in pravne določbe, ki določajo načela preferenčnih posojil, vključno z izvedbenim načrtom za vire fosforja, da bi dokazal, da na industrijo PBTC in PBTC-Na4 vplivajo znatna izkrivljanja, ki jih povzroča vmešavanje kitajske vlade v finančni sistem. Poleg tega je trdil, da so imeli kitajski proizvajalci PBTC in PBTC-Na4 neposredne koristi od preferenčnih posojil državnih in zasebnih bank. Družba Henan Qingshuiyan Technology Co., Ltd. je na primer pridobila posojila od več kitajskih bank, na primer Agricultural Bank of China, Bank of China, China Construction Bank, China Merchants Bank in the CITIC Bank (23).

(52)

Pritožnik je trdil, da so navedena izkrivljanja sistemska. Skratka, trdil je, da so v kitajskem sektorju PBTC in PBTC-Na4 prisotna znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ter da zato za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti domačih stroškov. Komisijo je pozval, naj normalno vrednost konstruira na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi (24).

(53)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi dokazov, ki so bili na voljo v dokumentaciji. Dokazi v dokumentaciji so vključevali dokaze iz poročila, ki temelji na javno dostopnih virih.

(54)

Analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno ter posebnih razmer na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem.

(55)

Kitajski gospodarski sistem temelji na konceptu t. i. socialističnega tržnega gospodarstva. Ta koncept je vključen v kitajsko ustavo in določa gospodarsko upravljanje Kitajske. Osrednje načelo je, da so „sredstva proizvodnje v socialistični javni lasti, tj. lasti celotnega ljudstva in skupni lasti delovnega ljudstva“ (25).

(56)

Gospodarstvo v državni lasti je „vodilna sila nacionalnega gospodarstva“, država pa je pristojna za zagotavljanje njegove „konsolidacije in rasti“ (26). Komisija SASAC je namreč v primerjavi s 13. petletnim načrtom potrdila, da so se skupna sredstva osrednjih podjetij v obdobju 14. petletnega načrta povečala za 44,6 %, kar je „učinkovito spodbudilo celostni razvoj podjetij višje in nižje v industrijski verigi ter zagotovilo močno podporo za uspešno doseganje glavnih ciljev in nalog gospodarskega in socialnega razvoja države“ (27).

(57)

Splošna ureditev kitajskega gospodarstva zato ne le omogoča znatna poseganja države v gospodarstvo, temveč je država za taka poseganja tudi izrecno pooblaščena. Pojem prevlade javnega lastništva nad zasebnim je prisoten v celotnem pravnem sistemu in posebej poudarjen kot splošno načelo v vseh osrednjih zakonodajnih aktih.

(58)

Odličen primer je kitajsko pravo lastninskih razmerij, ki se sklicuje na začetno fazo socializma in državi zaupa ohranjanje temeljnega gospodarskega sistema, v katerem ima vodilno vlogo javno lastništvo. Dopuščajo se tudi druge oblike lastništva, pravo pa jim omogoča, da se razvijajo vzporedno z državnim lastništvom (28).

(59)

Poleg tega se socialistično tržno gospodarstvo v skladu s kitajskim pravom razvija pod vodstvom KKP. Strukturi kitajske države in KKP se prepletata na vseh ravneh (pravni, institucionalni, osebni) ter tvorita superstrukturo, v kateri ni mogoče razlikovati med vlogo KKP in vlogo države.

(60)

S spremembo kitajske ustave marca 2018 je bila še bolj poudarjena vodilna vloga KKP, ki je bila ponovno potrjena v besedilu člena 1 ustave.

(61)

Za obstoječim prvim stavkom določbe: „[s]ocialistični sistem je temeljni sistem Ljudske republike Kitajske“ je bil vstavljen nov drugi stavek, ki se glasi: „[g]lavna lastnost socializma s kitajskimi značilnostmi je vodstvo Komunistične partije Kitajske“ (29). To kaže na nesporen in vse večji nadzor KKP nad gospodarskim sistemom Kitajske.

(62)

To vodstvo in nadzor sta neločljivo povezana s kitajskim sistemom in močno presegata tisto, kar je običajno v drugih državah, v katerih vlade izvajajo splošni makroekonomski nadzor znotraj meja, v katerih delujejo sile prostega trga.

(63)

Kitajska država izvaja intervencionistično ekonomsko politiko, da bi uresničila cilje, ki sovpadajo s političnim programom KKP in ne odražajo prevladujočih gospodarskih razmer na prostem trgu (30). Orodja intervencionistične ekonomske politike, ki jih uporabljajo kitajski organi, so raznolika ter vključujejo sistem načrtovanja industrijskih dejavnosti, finančni sistem in raven zakonodajnega okolja.

(64)

Prvič, usmeritev kitajskega gospodarstva je na ravni splošnega upravnega nadzora urejena z zapletenim sistemom načrtovanja industrijskih dejavnosti, ki vpliva na vse gospodarske dejavnosti v državi. Vsi ti načrti zajemajo celovito in zapleteno matriko sektorjev in medsektorskih politik ter so prisotni na vseh ravneh upravljanja.

(65)

Načrti na ravni provinc so podrobni, medtem ko so v načrtih na nacionalni ravni določeni širši cilji. V načrtih so opredeljeni tudi sredstva za podporo ustreznim industrijam/sektorjem in časovni okviri, v katerih je treba doseči cilje. Nekateri načrti še vedno vsebujejo natančne cilje glede rezultatov.

(66)

V načrtih so posamezni industrijski sektorji in/ali projekti izpostavljeni kot (pozitivne ali negativne) prednostne naloge v skladu s prednostnimi nalogami vlade in so jim dodeljeni posebni razvojni cilji (posodobitev industrije, mednarodna širitev itd.).

(67)

Gospodarski subjekti, tj. zasebni in tisti, ki so v lasti države, morajo učinkovito prilagoditi svoje poslovne dejavnosti v skladu z dejanskimi razmerami, ki so posledica sistema načrtovanja. Razlog za to ni zgolj zavezujoča narava načrtov, ampak tudi to, da ustrezni kitajski organi na vseh ravneh upravljanja spoštujejo sistem načrtov in skladno s tem uporabljajo podeljena pooblastila, s čimer gospodarske subjekte spodbujajo, da upoštevajo prednostne naloge, določene v načrtih (31).

(68)

Drugič, na ravni dodelitve finančnih sredstev v finančnem sistemu Kitajske prevladujejo poslovne banke v državni lasti in banke, ki izvajajo državno politiko. Te banke se morajo pri oblikovanju in izvajanju svoje posojilne politike usklajevati z vladnimi cilji na področju industrijske politike in ne predvsem ocenjevati ekonomskih prednosti določenega projekta (32).

(69)

Enako velja za druge sestavne dele kitajskega finančnega sistema, kot so borzni trgi, trgi obveznic, trgi zasebnega kapitala itd. Prav tako so ti deli finančnega sektorja institucionalno in operativno vzpostavljeni na način, ki ni usmerjen k čim učinkovitejšemu delovanju finančnih trgov, temveč k zagotavljanju nadzora ter omogočanju poseganja države in KKP (33).

(70)

Tretjič, v zakonodajnem okolju država v gospodarstvo posega na več načinov. Na primer, pravila o javnem naročanju se redno uporabljajo za doseganje ciljev politike, ki pa ne vključujejo gospodarske učinkovitosti, in tako spodkopavajo tržna načela na tem področju. Zakonodaja, ki se uporablja, posebej določa, da se javno naročanje izvaja zaradi lažjega doseganja ciljev, ki jih določijo državne politike. Vendar narava teh ciljev še vedno ni opredeljena, zato imajo organi odločanja na voljo široko polje proste presoje (34).

(71)

Podobno kitajska vlada na področju naložb ohranja znaten nadzor ter vpliv nad namembnostjo in obsežnostjo državnih in zasebnih naložb. Organi uporabljajo preglede naložb ter različne spodbude, omejitve in prepovedi v zvezi z naložbami kot pomembno orodje za podpiranje ciljev industrijske politike, na primer ohranjanje državnega nadzora nad ključnimi sektorji ali krepitev domače industrije (35).

(72)

Kitajski ekonomski model torej temelji na nekaterih temeljnih načelih, ki omogočajo in spodbujajo različna poseganja države. Taka znatna poseganja države so v nasprotju s prostim delovanjem tržnih sil, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (36).

(73)

Na Kitajskem so podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom in/ali pod nadzorom politik ali po navodilih države, bistveni del gospodarstva.

(74)

Sektor zadevnega izdelka večinoma oskrbujejo zasebne družbe, na primer Shandong Taihe Technologies Co., Ltd. (37) in Jiyuan Qingyuan Water Treatment Co., Ltd. (38), pa tudi družbe, ki so delno v državni lasti, na primer Nantong Uniphos Chemicals Co., Ltd. (39), ki je v 67-odstotni lasti družbe Nantong Jiangshan Agrochemicals and Chemicals Co., Ltd. (40), ki je v 27-odstotni državni lasti (41). Poleg tega v sektorju rumenega fosforja, primarne surovine, ki se uporablja za proizvodnjo PBTC, višje v verigi stopnja državnega lastništva ostaja znatna, pri čemer so številni proizvajalci v delni lasti ali pod nadzorom države (42), na primer Hubei Xingfa Chemicals Group Co., Ltd. (43) , (44), ki je v 20-odstotni lasti družbe Yichang Xingfa Group Co., Ltd., podjetja v državni lasti, ki je pod nadzorom ljudske vlade občine Jičang, in Yunnan Phosphorus Group Co., Ltd. (45), ki je odvisno podjetje v popolni lasti (46) družbe Yunnan Yuntianhua, podjetja v državni lasti, ki je pod končnim nadzorom komisije vlade province Junan za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (47).

(75)

Kljub temu so posegi KKP v operativno odločanje postali pravilo ne le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (48), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta na Kitajskem povezani državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik. Poleg tega za celoten sektor zadevnega izdelka velja več vladnih politik: najprej, „postopki obdelave fosforjevega blata za proizvodnjo rumenega fosforja“, ki malo onesnažujejo, so navedeni med industrijami, ki jih je treba spodbujati, v okviru kategorije kemijske in petrokemijske industrije v katalogu smernic za strukturno prilagoditev industrije iz leta 2024 (49), kar kaže na namero organov, da ustvarijo regulativno okolje, ki bo ugodno za razvoj sektorja, in bi lahko tudi utrlo pot dostopu industrije do financiranja. Hkrati so med industrijami, ki jih je treba odpraviti, navedeni tudi proizvajalci rumenega fosforja z manjšimi proizvodnimi zmogljivostmi, kar kaže na namero kitajskih organov, da vplivajo na razporeditev industrije fosforja: „enote za proizvodnjo rumenega fosforja z zmogljivostjo posamezne enote manj kot 5 000 ton/leto“ (50). V kategoriji omejenih industrij so poleg tega navedeni tudi drugi vložki, kot sta metanol in metilmetakrilat, ki ju proizvajajo manjši proizvajalci (51).

(76)

Poleg tega sta v 14. petletnem načrtu za surovine (52) petrokemijski in kemijski sektor neposredno omenjena z navedbo, da „[b]omo v sektorjih, vključno s sektorji petrokemičnih in kemičnih izdelkov, jekla, neželeznih kovin in gradbenih materialov, spodbujali številna pionirska podjetja v industrijski verigi, ki imajo vodilno vlogo v ekosistemu in za katera je značilna ključna konkurenčnost, […]. Vodilna vloga vodilnih podjetij v sektorjih kemičnih izdelkov in gradbenih materialov se bo izkoristila za spodbujanje reforme in prestrukturiranja podjetij.“ Poleg tega je cilj načrta „strog nadzor novih zmogljivosti v industrijah, kot je […] industrija rumenega fosforja“.

(77)

Poleg tega je bil oblikovan izvedbeni načrt za vire fosforja (53), da bi se „izvajale ključne naloge iz ustreznih nacionalnih načrtov, uresničevala učinkovita uporaba virov fosforja z visoko vrednostjo in povečale konkurenčne prednosti celotne industrijske verige“. Natančneje, cilj tega načrta je „pospešiti preobrazbo in nadgradnjo tradicionalnih industrij, kot [je industrija] rumenega fosforja, odločno razvijati nastajajoče industrije, kot so visokokakovostne fosforjeve kemikalije, pospeševati razvoj naprednih proizvodnih grozdov ter vzpostaviti visokokakovosten, inteligenten, zelen, integriran in koncentriran sistem industrije fosfornih kemikalij“.

(78)

Vladni nadzor in nadzor politik je mogoče opaziti tudi na ravni ustreznih industrijskih združenj (54).

(79)

Na primer, kitajska zveza petrokemijske in kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: združenje CPCIF) je sektorsko industrijsko združenje. Organizacija v skladu s členom 3 statuta CPCIF „sprejema strokovne smernice, nadzor in upravljanje, ki jih zagotavljajo subjekti, odgovorni za registracijo in upravljanje, subjekti, odgovorni za krepitev partije, in ustrezni upravni oddelki, pristojni za upravljanje industrije“ (55).

(80)

Poleg tega je združenje CPCIF ustanovilo poseben odbor za visokokakovostne kemikalije, ki izrecno pokriva „sredstva za čiščenje vode“ (56).

(81)

Družbi Hubei Xingfa Chemicals Group Co., Ltd. In Yunnan Yuntianhua sta članici združenja CPCIF (57) , (58).

(82)

Zato zasebni proizvajalci v sektorju zadevnega izdelka ne morejo delovati v tržnih razmerah. Pravzaprav so tako javna kot tudi zasebna podjetja v sektorju podvržena nadzoru politik in navodilom.

(83)

Kitajski vladi prisotnost države v podjetjih omogoča, da vpliva na cene in stroške. Celice KKP v podjetjih v državni lasti in tudi zasebnih podjetjih so namreč pomemben kanal, po katerem lahko država vpliva na poslovne odločitve.

(84)

V skladu s kitajskim zakonom o gospodarskih družbah je treba v vsaki družbi ustanoviti organizacijo KKP (z vsaj tremi člani KKP, kot je določeno v statutu KKP (59)), družba pa mora zagotoviti potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije.

(85)

Zdi se, da se v preteklosti ta zahteva ni vedno upoštevala ali strogo izvrševala. Vendar KKP vsaj od leta 2016 krepi svoje zahteve po nadzoru nad poslovnimi odločitvami v družbah v smislu uveljavljanja političnega načela (60), vključno z izvajanjem pritiska na zasebne družbe, naj na prvo mesto postavijo „patriotizem“ in sledijo partijski disciplini (61).

(86)

Že leta 2017 so poročali o obstoju partijskih celic v 70 % od približno 1,86 milijona družb v zasebni lasti, pri čemer se je vse bolj povečeval pritisk, da morajo imeti organizacije KKP zadnjo besedo pri poslovnih odločitvah v svojih družbah (62). Ta pravila se splošno uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu, tj. v vseh sektorjih, vključno s proizvajalci zadevnega izdelka in dobavitelji vložkov za te proizvajalce.

(87)

Poleg tega je bil 15. septembra 2020 objavljen dokument z naslovom Smernice splošnega urada centralnega komiteja KKP o pospešitvi delovanja združene fronte v zasebnem sektorju za novo obdobje (63) (v nadaljnjem besedilu: smernice), s katerim se je dodatno razširila vloga partijskih odborov v zasebnih podjetjih.

(88)

V oddelku II.4 smernic je navedeno: „[o]krepiti moramo splošno zmogljivost partije za vodenje delovanja združene fronte v zasebnem sektorju in učinkovito pospešiti delo na tem področju“; v oddelku III.6 pa je navedeno: „[n]nadalje moramo izboljšati krepitev partije v zasebnih podjetjih in omogočiti, da bodo lahko partijske celice učinkovito izvajale svojo vlogo trdnjave ter članom partije omogočile izvajanje njihovih vlog idejnih nosilcev in pionirjev“. S smernicami se torej poudarja in poskuša povečati vloga KKP v družbah in drugih subjektih v zasebnem sektorju (64).

(89)

V preiskavi je bilo potrjeno, da prekrivanja med vodstvenimi položaji in članstvom/partijskimi funkcijami v KKP obstajajo tudi v sektorju PBTC in PBTC-Na4.

(90)

Na primer, predsednik družbe Henan Qingshuiyuan Technology (65), tj. skupine, ki ima v lasti družbo Jiyuan Qingyuan Water Treatment Co., Ltd., je tudi vodja generalne partijske podružnice skupine (66).

(91)

Podobno predsednik in namestnik predsednika družbe Nantong Jiangshan Agrochemicals and Chemicals Co., Ltd. zasedata položaja namestnika sekretarja oziroma sekretarja partijskega odbora (67).

(92)

Poleg tega člen 13 statuta družbe Shandong Taihe Technologies Co., Ltd. (68) določa: „V skladu z določbami statuta Komunistične partije Kitajske družba ustanovi organizacijo komunistične partije in izvaja dejavnosti partije. Družba zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije.“

(93)

Vmešavanje KKP v industrijo višje v verigi je razvidno iz razpoložljivih uradnih dokumentov podjetij. V letnem poročilu družbe Hubei Xingfa Chemicals Group Co., Ltd. za leto 2024 je navedeno, da so predsednik, generalni direktor in več direktorjev te družbe hkrati sekretar oziroma namestniki sekretarja partijskega odbora holdinga Yichang Xingfa Group Co., Ltd (69). Komisija je med preiskavo ugotovila, da družba Yichang Xingfa Group Co., Ltd. aktivno sodeluje pri ukrepih za usklajevanje industrije (70), ki jih organizira in nadzoruje KKP.

(94)

Prisotnost in poseganje države na finančnih trgih ter pri zagotavljanju surovin in vložkov imata še dodaten učinek izkrivljanja na trgu (71). Prisotnost države v družbah v sektorju PBTC in drugih sektorjih (kot sta finančni sektor in sektor vložkov) kitajski vladi tako omogoča, da vpliva na cene in stroške.

(95)

Usmeritev kitajskega gospodarstva je v veliki meri določena z izpopolnjenim sistemom načrtovanja, v okviru katerega so opredeljene prednostne naloge in predpisani cilji, na katere se morajo osredotočiti centralni, provincialni in lokalni organi. Ustrezni načrti so na voljo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje. Cilji, določeni v instrumentih načrtovanja, so zavezujoči, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja.

(96)

Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (72).

(97)

Kitajski organi so sprejeli številne politike, ki usmerjajo delovanje sektorja zadevnega izdelka.

(98)

Cilj 14. petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj ter obete do leta 2035 (73) je „nadgraditi tradicionalne industrije, spodbujati optimizacijo in strukturno prilagajanje industrij surovin, kot so petrokemijska industrija, jeklarstvo ter industriji neželeznih kovin in gradbenih materialov, razširiti ponudbo visokokakovostnih izdelkov v sektorjih, kot sta lahka industrija in tekstilna industrija, pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo podjetij v ključnih industrijah, kot sta kemijska in papirna industrija, ter izboljšati zeleni proizvodni sistem“ (74).

(99)

V skladu s 14. petletnim načrtom za industrijo surovin (75) se bo Kitajska „osredotočila na podpodročja ali ključne izdelke s trdnimi industrijskimi temelji, pomembnimi primerjalnimi prednostmi in vodilnimi tehnologijami, da bi v celoti izkoristila vodilno vlogo vodilnih podjetij v industrijski verigi […] in razvila skupino industrijskih grozdov v petrokemijski industriji. […] V sektorjih, vključno s petrokemijskim in kemijskim sektorjem, jeklarskim sektorjem, sektorjem neželeznih kovin in sektorjem gradbenih materialov, bomo spodbujali več pionirskih podjetij, ki bi lahko vodila ekosistem industrijske verige s ključno konkurenčnostjo“ (76).

(100)

Natančneje, v 14. petletnem načrtu za zeleni razvoj industrije (77) je določeno, da bi bilo treba „[v] industrijah, kot je […] industrija rumenega fosforja, […] uvesti strog nadzor nad novimi zmogljivostmi“ (78).

(101)

Poleg tega usmerjevalno mnenje o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije (79) določa, da je treba „okrepiti sektorske politike in znanstveno regulirati obseg industrije: […] povečati zmogljivost oskrbe z visokokakovostnimi polimeri, specialnimi kemikalijami in drugimi izdelki“, […] ter „[i]zboljšati podporne politike: okrepiti usklajevanje fiskalne, finančne, regionalne, naložbene, uvozne in izvozne, energetske, okoljske, cenovne in drugih politik z industrijsko politiko. V celoti izkoristiti vlogo nacionalne platforme za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem […].“

(102)

Poleg tega je izvedbeni načrt za vire fosforja (80) namenjen „povečanju konkurenčne prednosti celotne industrijske verige [fosforja]“ in določa, da je treba „pospešiti preobrazbo in nadgradnjo tradicionalnih industrij, kot sta industriji fosfatnih gnojil in rumenega fosforja, odločno razvijati nastajajoče industrije, na primer visokokakovostnih fosforjevih kemikalij, pospeševati razvoj naprednih proizvodnih grozdov ter vzpostaviti visokokakovosten, inteligenten, zelen, integriran in koncentriran sistem industrije fosfornih kemikalij, da se zagotovi močna podpora za spodbujanje nove industrializacije in pospešitev gradnje proizvodne moči“.

(103)

Na ravni provinc je treba v skladu s 14. petletnim načrtom province Henan za visokokakovostni razvoj proizvodne industrije „vzpostaviti nacionalno bazo solne industrije [in] pospešiti preoblikovanje kemijske industrije v smeri finih kemikalij in novih kemičnih snovi (81)“. Natančneje, provinca Henan je leta 2017 objavila izvedbeni načrt za tehnološke inovacije (82), katerega namen je „spodbujati in nadgrajevati tradicionalne industrije [ter se osredotočiti na] razvoj ključnih tehnologij in učinkovite celostne opreme za napredno čiščenje industrijskih odpadnih voda“.

(104)

Družba Jiyuan Qingyuan Water Treatment Co., Ltd. ima sedež v provinci Henan.

(105)

Poleg tega so v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije (83) lokalni organi pozvani, naj „[o]krepijo tehnološko preoblikovanje obstoječih podjetij, izboljšajo učinkovitost izkoriščanja energije in virov ter povečajo ključno konkurenčnost podjetij [in] vzpostavijo mehanizem za umik podjetij iz tehnoloških parkov, odločno odpravijo zastarele proizvodne zmogljivosti, strogo nadzorujejo omejene proizvodne zmogljivosti ter izvajajo diferencirane politike in ukrepe za razporejanje virov, kot so zemljišča, električna energija in voda, da bi podjetja prisilili k preoblikovanju in razvoju“. V njem je določeno tudi naslednje: „Povečanje finančne podpore. Okrepitev spodbud fiskalne politike, usklajevanje in vključevanje posebnih skladov, podpora kemičnim podjetjem pri pospeševanju tehnološke preobrazbe, inteligentne preobrazbe, prenosa industrije, selitve v tehnološke parke, odprave zastarele opreme itd. ter izvajanje oprostitev davka za uvoz pomembne tehnične opreme, vračila DDV, raziskovalnih in razvojnih politik, kot sta dodaten odbitek stroškov in zavarovalno nadomestilo za prvi sklop tehnične opreme. Aktivno usmerjanje različnih finančnih institucij in družbenega kapitala k naložbam v kemijsko industrijo, izkoriščanje prednosti financiranja na podlagi politike, razvojnega financiranja in komercialnega financiranja ter povečanje finančne podpore ključnim področjem kemijske tehnologije.“ Natančneje, cilj načrta je „voditi in razvijati industrijo kemijske soli v smeri strateških nastajajočih industrij, kot so novi materiali, novo varstvo okolja in nova energija“.

(106)

Poleg tega je v triletnem akcijskem načrtu province Šandong za visokokakovostni razvoj ekološke in okoljevarstvene industrije za obdobje 2023–2025 (84) določeno, da mora občina Zaozhuang „razširiti in okrepiti industrijo novih kemičnih materialov, osredotočeno predvsem na visokokakovostna sredstva za čiščenje vode, prilagoditi industrijsko strukturo in strukturo oskrbe z energijo za sredstva za čiščenje vode, optimizirati industrijsko razporeditev, vzpostaviti industrijsko verigo visokokakovostnih novih okoljevarstvenih materialov in si prizadevati za vzpostavitev pomembne domače industrijske baze za nove okoljevarstvene materiale (sredstva za čiščenje vode)“. V akcijskem načrtu je določeno tudi, da mora „[občina Zaozhuang] na podlagi obstoječih projektov in temeljev industrijske verige, kot sta Shandong Taihe Technologies Co., Ltd. in Xintai Water Treatment, pripraviti več kot deset ključnih projektov, vključno s širitvijo industrijske verige sredstev za čiščenje vode, razviti nove vrste sredstev za čiščenje vode ter povečati delež okolju prijaznih in zelenih sredstev za čiščenje voda. Do leta 2025 bo proizvodna zmogljivost različnih novih okoljevarstvenih materialov (sredstev za čiščenje vode) dosegla 1 milijon ton.“

(107)

Kitajska vlada torej tako in na druge načine vodi in nadzoruje skoraj vse vidike razvoja in delovanja sektorja ter vložke višje v verigi.

(108)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v zvezi s sektorjem. Taki ukrepi preprečujejo prosto delovanje tržnih sil.

(109)

Glede na informacije v dokumentaciji kitajski stečajni sistem ne izpolnjuje ustrezno svojih glavnih ciljev, kot sta pravična poravnava terjatev in dolgov ter varstvo zakonitih pravic in interesov upnikov in dolžnikov. Zdi se, da to izhaja iz dejstva, da je za kitajski sistem značilno sistematično nezadostno izvrševanje, čeprav kitajsko stečajno pravo formalno temelji na podobnih načelih, ki se uporabljajo v sorodnem pravu v drugih državah poleg Kitajske.

(110)

Število stečajev je še vedno izjemno majhno glede na velikost gospodarstva države, med drugim tudi zato, ker so postopki v primeru insolventnosti polni pomanjkljivosti, ki dejansko odvračajo od vložitve predloga za stečaj. Poleg tega ima država še vedno močno in dejavno vlogo v postopkih v primeru insolventnosti ter pogosto neposredno vpliva na njihov izid (85).

(111)

Pomanjkljivosti sistema lastninskih pravic so poleg tega posebno očitne v zvezi z lastništvom zemljišč in pravicami do rabe zemljišč na Kitajskem (86). Vsa zemljišča so v lasti države (kmetijska zemljišča so v skupni lasti, mestna zemljišča pa v lasti države), za njihovo dodelitev pa je še vedno pristojna izključno država. Obstajajo pravne določbe, katerih cilj je dodeljevanje pravic do rabe zemljišč pregledno in po tržnih cenah, na primer z uvedbo razpisnih postopkov. Vendar se te določbe skoraj nikoli ne upoštevajo in nekateri kupci pridobijo zemljišča brezplačno ali po ceni, nižji od tržne (87). Poleg tega si organi pri dodeljevanju zemljišč pogosto prizadevajo uresničiti posebne politične cilje, vključno z izvajanjem gospodarskih načrtov (88).

(112)

Podobno kot za druge sektorje kitajskega gospodarstva tudi za proizvajalce zadevnega izdelka veljajo splošna pravila kitajske zakonodaje o stečaju, družbah in lastninskih razmerjih. To pomeni, da tudi na te družbe vpliva izkrivljanje od zgoraj navzdol, ki izvira iz diskriminatorne uporabe ali nezadostnega izvrševanja zakonodaje o stečaju in lastninskih razmerjih. Na podlagi razpoložljivih dokazov se zdi, da navedeni premisleki v celoti veljajo tudi za sektor PBTC in PBTC-Na4. Ta preiskava ni razkrila ničesar, kar bi lahko omajalo navedene ugotovitve.

(113)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da je bila uporaba zakonodaje o stečaju in lastninskih razmerjih v sektorju zadevnega izdelka diskriminatorna oziroma je bilo njeno izvrševanje nezadostno.

(114)

Sistem tržno določenih plač se na Kitajskem ne more v celoti razviti, saj delavci in delodajalci ne morejo uveljavljati svoje pravice do kolektivne organizacije. Kitajska še ni ratificirala več temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti konvencij o sindikalni svobodi in kolektivnih pogajanjih (89).

(115)

Na podlagi nacionalne zakonodaje je dejavna samo ena sindikalna organizacija. Vendar ni neodvisna od državnih organov, zato njeno sodelovanje pri kolektivnih pogajanjih in varstvu pravic delavcev ostaja na osnovni ravni (90). Poleg tega je mobilnost kitajske delovne sile omejena s sistemom prijave gospodinjstev, zaradi katerega je dostop do celotnega nabora socialnovarstvenih in drugih prejemkov omejen na lokalne prebivalce na določenem upravnem območju.

(116)

Delavci, ki nimajo prijavljenega lokalnega prebivališča, so zato običajno v ranljivem položaju na področju zaposlovanja in prejemajo nižji dohodek kot tisti, ki imajo prijavljeno prebivališče (91). Navedene ugotovitve kažejo na izkrivljanje stroškov plač na Kitajskem.

(117)

Predložen ni bil noben dokaz o tem, da opisani kitajski sistem delovnega prava ne velja za sektor PBTC in PBTC-Na4. Tako je izkrivljanje stroškov plač ta sektor prizadelo neposredno (pri proizvodnji zadevnega izdelka ali glavne surovine za njegovo proizvodnjo) in posredno (pri dostopu do kapitala ali vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava na Kitajskem).

(118)

Za dostop družb do kapitala na Kitajskem so značilna različna izkrivljanja.

(119)

Prvič, za kitajski finančni sistem je značilen močan položaj bank v državni lasti (92), ki pri zagotavljanju dostopa do financiranja upoštevajo tudi druga merila poleg ekonomske uspešnosti projekta. Banke so podobno kot nefinančna podjetja v državni lasti še vedno povezane z državo, in sicer ne samo v okviru lastništva, temveč tudi prek osebnih odnosov (glavne vodstvene delavce velikih finančnih institucij v državni lasti imenuje KKP) (93), in redno izvajajo javne politike, ki jih oblikuje kitajska vlada.

(120)

Pri tem banke upoštevajo izrecno pravno obveznost opravljanja svojih poslov v skladu s potrebami nacionalnega gospodarskega in družbenega razvoja ter v skladu s smernicami industrijskih politik države (94). Čeprav se priznava, da se različne pravne določbe nanašajo na potrebo po spoštovanju običajnega bančnega poslovanja ter pravil skrbnega in varnega poslovanja, kot je potreba po preučitvi kreditne sposobnosti posojilojemalca, prepričljivi dokazi, vključno z ugotovitvami iz preiskav o trgovinski zaščiti, kažejo, da imajo te določbe pri uporabi različnih pravnih instrumentov le drugotno vlogo.

(121)

Nedavni dogodki nadalje ponazarjajo obseg vpliva vlade na finančne institucije na Kitajskem. Kitajska vlada je marca 2025 napovedala izdajo državnih obveznic v vrednosti 500 milijard RMB, da bi zagotovila znatno finančno podporo večjim bankam, vključno z Bank of China, China Construction Bank, Bank of Communications, in Postal Savings Bank of China. Ta poseg je bil namenjen stabilizaciji teh institucij ob upadanju dobičkonosnosti in rekordno nizkih neto obrestnih maržah, pri čemer so bili poudarjeni proaktivni ukrepi, ki jih je država sprejela za ohranitev gospodarske stabilnosti (95).

(122)

Ob tem je kitajska vlada pojasnila, da mora KKP nadzorovati celo odločitve zasebnega poslovnega bančništva, te pa morajo biti skladne z nacionalnimi politikami. Eden od treh glavnih ciljev države v zvezi z upravljanjem bančništva je zdaj okrepiti vodilno vlogo partije v bančnem in zavarovalniškem sektorju, tudi glede vprašanj poslovanja in upravljanja (96). Poleg tega je zdaj treba pri merilih za ocenjevanje uspešnosti poslovnih bank upoštevati zlasti to, kako subjekti „prispevajo k doseganju nacionalnih razvojnih ciljev in realnemu gospodarstvu“, predvsem pa, kako „prispevajo k strateškim in nastajajočim industrijam“ (97).

(123)

Poleg tega si kitajska vlada na ravni dodeljevanja finančnih sredstev z več ukrepi za nadaljnje spodbujanje razvoja zasebnih naložb (98) prizadeva „povečati sredstva iz centralnega proračuna za podporo upravičenim zasebnim naložbenim projektom ter dejavno prevzeti vodilno in usmerjevalno vlogo“. Namerava tudi „izkoristiti nove finančne instrumente politike [in] podpreti več upravičenih zasebnih naložbenih projektov v pomembnih industrijah in na ključnih področjih“ (99).

(124)

Poleg tega so bonitetne ocene v zvezi z obveznicami in posojili pogosto izkrivljene iz različnih razlogov, vključno s tem, da na oceno tveganja vplivata strateški pomen podjetja za kitajsko vlado in trdnost implicitnega jamstva vlade (100). To stanje še poslabšujejo veljavna pravila, ki usmerjajo finančna sredstva v sektorje, za katere vlada odloči, da se spodbujajo ali so kako drugače pomembni (101). Posledica tega je, da se posojila pristransko podeljujejo podjetjem v državni lasti, velikim dobro povezanim zasebnim podjetjem in podjetjem v ključnih industrijskih sektorjih, kar pomeni, da razpoložljivost in stroški kapitala niso enaki za vse subjekte na trgu.

(125)

Drugič, stroški izposojanja se umetno ohranjajo na nizki ravni, da bi se spodbudila rast naložb. To je povzročilo čezmerno uporabo kapitalskih naložb z vse nižjo donosnostjo naložb. To ponazarja porast korporativnega vzvoda v državnem sektorju kljub velikemu padcu dobičkonosnosti, kar kaže, da mehanizmi v bančnem sistemu ne upoštevajo normalnih komercialnih odzivov.

(126)

Tretjič, čeprav je bila oktobra 2015 dosežena liberalizacija nominalne obrestne mere, cenovni signali še vedno niso rezultat sil prostega trga, temveč nanje vplivajo izkrivljanja, ki jih povzroča vlada. Delež posojil, danih po referenčni ali nižji obrestni meri, je konec leta 2018 še vedno znašal najmanj eno tretjino vseh posojil (102). Uradni mediji na Kitajskem so pred kratkim poročali o tem, da je KKP pozvala k „znižanju obrestne mere na trgu posojil“ (103). Posledica umetno nizkih obrestnih mer so prenizke cene in s tem čezmerna uporaba kapitala.

(127)

Splošna rast posojil na Kitajskem kaže na poslabšanje učinkovitosti dodeljevanja kapitala brez kakršnih koli znakov omejevanja kreditiranja, ki bi bilo pričakovano v neizkrivljenem tržnem okolju. Zato se je obseg slabih posojil hitro povečal, kitajska vlada pa se velikokrat odloči, da se izogne neplačilom, s čimer se ustvarjajo t. i. zombijevska podjetja, ali da prenese lastništvo terjatve (npr. z združevanji ali zamenjavami terjatev v lastniške deleže), ne da bi se pri tem nujno odpravila splošna težava terjatev ali obravnavali njeni glavni vzroki.

(128)

Znatno izkrivljanje, ki je rezultat stalne vseprisotne vloge države na kapitalskih trgih, dejansko vpliva na korporativni sistem posojil na Kitajskem kljub sprejetim ukrepom za liberalizacijo trga. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(129)

V tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe ne vpliva na sektor zadevnega izdelka. Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(130)

Komisija je ugotovila, da je izkrivljanje, opisano v posodobljenem poročilu, značilno za kitajsko gospodarstvo. Razpoložljivi dokazi namreč kažejo, da so dejstva in značilnosti kitajskega sistema, kot so opisani zgoraj in v delu I posodobljenega poročila, značilni za celotno državo in vse sektorje gospodarstva. Enako velja tudi za opis proizvodnih dejavnikov, kot so navedeni zgoraj in v delu II posodobljenega poročila.

(131)

Komisija opozarja, da so za proizvodnjo zadevnega izdelka potrebni nekateri vložki. Ko proizvajalci zadevnega izdelka kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih. To izkrivljanje je bilo podrobno opisano zgoraj. Komisija je poudarila, da se regulativna ureditev, na kateri temelji navedeno izkrivljanje, splošno uporablja, ta pravila pa veljajo za proizvajalce PBTC in PBTC-Na4 enako kot za vse druge gospodarske subjekte na Kitajskem. Izkrivljanje zato neposredno vpliva na strukturo stroškov zadevnega izdelka.

(132)

Posledica tega je, da domače prodajne cene zadevnega izdelka niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanje pa vpliva tudi na vse vhodne stroške (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II posodobljenega poročila.

(133)

Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(134)

Kitajska vlada in proizvajalci izvozniki v tej preiskavi niso predložili nobenih protidokazov ali nasprotnih argumentov.

(135)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe:

(136)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33, je Komisija 13. marca 2026 izdala obvestilo k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti. V obvestilu so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, hkrati pa je Komisija v njem zainteresirane strani obvestila, da namerava kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi izbrati Brazilijo, če bo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe potrjen obstoj znatnih izkrivljanj.

(137)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih pojasnila, da se zunaj Kitajske izdelek v preiskavi očitno proizvaja le v Evropski uniji (Nemčija) in Indiji, pri čemer nobena od njiju ni država s stopnjo gospodarske razvitosti, ki bi bila glede na merila iz uvodne izjave 135 podobna stopnji Kitajske.

(138)

Ker imajo vse države s proizvodnjo PBTC (Nemčija in Indija) drugačno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, je Komisija upoštevala proizvodnjo izdelka, ki spada v isto splošno kategorijo in/ali sektor kot izdelek v preiskavi. Zato je navedla, da bo za določitev primerne reprezentativne države za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe kot splošno kategorijo izdelkov, v katero spada PBTC, uporabila „druge organsko-anorganske spojine“.

(139)

Komisija je v obvestilu o proizvodnih dejavnikih opredelila Brazilijo, Kolumbijo, Indonezijo in Malezijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, če se upošteva proizvodnja izdelka v isti splošni kategoriji in/ali sektorju izdelka v preiskavi.

(140)

V zvezi s stopnjo gospodarske razvitosti opredeljenih držav ni bila prejeta nobena pripomba.

(141)

Družba Taihe se je v pripombah k obvestilu strinjala s Komisijo, da se izdelek v preiskavi proizvaja le v EU, Indiji in na Kitajskem ter da bi morala biti splošna kategorija izdelkov, v katero spada PBTC, „druge organsko-anorganske spojine“.

(142)

Komisija je v obvestilu opredelila države, v katerih so se proizvajale „druge organsko-anorganske spojine“, tj. Brazilijo, Kolumbijo, Indonezijo in Malezijo. Poleg tega je ugotovila, da imajo vse štiri potencialne reprezentativne države zadostno število dobičkonosnih družb, ki proizvajajo „druge organsko-anorganske spojine“, kar bi ji omogočilo, da določi neizkrivljen in razumen znesek za PSU-stroške in dobiček.

(143)

Komisija je analizirala tudi uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v Brazilijo, Kolumbijo, Indonezijo in Malezijo.

(144)

Komisija je ugotovila, da nobena od teh držav ni uvažala DMPI, glavne surovine za proizvodnjo PBTC. Preverila je druge potencialne države, vendar je ugotovila, da v države z višjim srednjim dohodkom skoraj ni bilo uvoza DMPI. Zato se je odločila, da bo za določitev neizkrivljene mednarodne referenčne vrednosti za DMPI uporabila podatke iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (v nadaljnjem besedilu: GTA) o uvozu iz vseh držav v vse države. Ker je ugotovila, da so bile cene uvoza DMPI iz Kitajske veliko nižje od cen uvoza iz drugih virov (in so zato nanje verjetno vplivala izkrivljanja, ugotovljena v tej zadevi), je iz izračuna referenčne vrednosti izključila uvoz DMPI s poreklom iz Kitajske.

(145)

Nato je Komisija preučila uvoz metilakrilata (AM), anhidrida maleinske kisline (MA), metanola (MeOH), sodov IBC in plastičnih veder v Brazilijo, Kolumbijo, Indonezijo in Malezijo. Analiza podatkov o uvozu je pokazala, da uvoz nekaterih glavnih proizvodnih dejavnikov iz virov, ki niso Kitajska, v Kolumbijo, Indonezijo in Malezijo ni bil zadosten, zato Kolumbije, Indonezije in Malezije ni bilo mogoče šteti za primerne reprezentativne države. Analiza je zlasti pokazala, da je za Kolumbijo delež uvoza metilakrilata iz Kitajske predstavljal 77 % celotnega uvoza. Cene tega uvoza so bile v povprečju za 20 % nižje kot cene uvoza iz drugih virov, ki niso Kitajska (in so zato nanje verjetno vplivala izkrivljanja, ugotovljena na Kitajskem). Poleg tega je bilo 62 % uvoza sodov IBC iz Kitajske, pri čemer so bile cene za 44 % nižje kot iz drugih virov. V zvezi z Indonezijo je uvoz anhidrida maleinske kisline iz Kitajske predstavljal 91 % celotnega uvoza in je bil v povprečju za 22 % cenejši od uvoza iz virov, ki niso Kitajska, uvoz sodov IBC in plastičnih veder iz Kitajske pa je predstavljal 84 % oziroma 61 % celotnega uvoza ter je bil v povprečju za 44 % oziroma 26 % cenejši od uvoza iz virov, ki niso Kitajska. Za Malezijo je delež uvoza metilakrilata iz Kitajske predstavljal 87 % celotnega uvoza in je bil v povprečju za 36 % cenejši od uvoza iz virov, ki niso Kitajska. Poleg tega je uvoz anhidrida maleinske kisline in plastičnih veder iz Kitajske predstavljal 73 % celotnega uvoza ter je bil v povprečju za 73 % oziroma 18 % cenejši od uvoza iz drugih virov, ki niso Kitajska. Nasprotno je bila za Brazilijo edina glavna surovina, pri kateri je bil pomemben vir uvoz iz Kitajske (58 %), anhidrid maleinske kisline. Povprečna uvozna cena iz Kitajske je bila primerljiva s cenami iz drugih virov (dejansko za 3,6 % višja), zato je malo verjetno, da bi nanjo vplivala izkrivljanja.

(146)

Analiza je torej pokazala, da bi se lahko kot primerna reprezentativna država uporabila Brazilija, saj je bil uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov količinsko zadosten in nanj ni pomembno vplival uvoz iz Kitajske ali katere koli od držav, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (105). Uvoz v Brazilijo iz drugih virov, ki niso Kitajska, je namreč predstavljal 71 % za metil akrilat, 100 % za metanol, 85 % za sode ICB in 57 % za plastična vedra.

(147)

Glede na navedeno je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe kot primerno reprezentativno državo uporabiti Brazilijo ter družbe Unipar Carbocloro S.A, Videolar-Innova S/A, Sika S A, Braskem Green S.A, Basequimica S.A. in Birla Carbon Brasil LTDA, da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe.

(148)

Družba Taihe je trdila, da bi bilo treba namesto Brazilije kot reprezentativno državo uporabiti Turčijo. Trdila je, da je Turčija pri nekaterih proizvodnih dejavnikih, in sicer anhidridu maleinske kisline, plastičnih vedrih in sodih IBC (zadnja proizvodna dejavnika se uporabljata kot embalažni material), iz Kitajske uvažala manj kot Brazilija.

(149)

Čeprav je pri nekaterih proizvodnih dejavnikih Turčija iz Kitajske uvažala manj kot Brazilija, je Komisija ugotovila, da je iz javno dostopnih podatkov (Orbis) za turške proizvajalce „drugih organsko-anorganskih spojin“ razvidna nerazumno visoka stopnja PSU-stroškov (59 %). Zato se Turčija ni štela za primerno reprezentativno državo.

(150)

Družba Taihe je poleg tega trdila, da Komisija za določitev mednarodne tržne cene DMPI ne bi smela uporabiti podatkov iz podatkovne zbirke GTA o uvozu iz vseh držav v vse države, temveč bi morala uporabiti izključno izvozno ceno iz Malezije.

(151)

Komisija se s to trditvijo ni strinjala. Ker je ugotovila, da nobena država z višjim srednjim dohodkom ni uvažala DMPI, je sklenila, da je v tem primeru primerneje uporabiti neizkrivljeno mednarodno referenčno vrednost kot izvoz iz Malezije, za katero je bilo ugotovljeno, da v tem primeru ni primerna reprezentativna država. Poleg tega je ugotovila, da so bile količine, izvožene iz Malezije, majhne (50 400 ton od skupno 867 115 ton celotnega svetovnega izvoza brez Kitajske), kar je dodatno potrdilo, da je mednarodna referenčna vrednost v tem primeru primernejša. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(152)

Nazadnje je družba Taihe trdila, da se tri od šestih brazilskih družb, izbranih za izračun neizkrivljene referenčne vrednosti za PSU-stroške in dobiček, ne bi smele uporabiti, ker njihova glavna poslovna dejavnost ni povezana z „drugimi organsko-anorganskimi spojinami“. Te družbe so: UNIPAR CARBOCLORO S.A, SIKA S A in BIRLA CARBON BRASIL LTDA. Komisija je to trditev analizirala in potrdila, da glavna poslovna dejavnost dveh od družb (SIKA S A in BIRLA CARBON BRASIL LTDA) ni povezana z „drugimi organsko-anorganskimi spojinami“. Vendar takih dokazov ni našla za tretjo družbo, UNIPAR CARBOCLORO S.A.

(153)

Komisija je te informacije upoštevala pri določitvi seznama družb, katerih finančni podatki so bili uporabljeni za določitev neizkrivljenih referenčnih vrednosti za PSU-stroške in dobiček, ter revidirala seznam družb v Braziliji s finančnimi podatki za leto 2024, ki kažejo pozitivno dobičkonosnost:

(154)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Brazilija primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(155)

Glede na zgornjo analizo Brazilija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(156)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki PBTC

(157)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je splošne stroške proizvodnje, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki imeli pri proizvodnji izdelka v preiskavi, izrazila kot odstotek dejanskih stroškov uporabljenih surovin, nato pa je isti odstotek aplicirala na neizkrivljene stroške teh istih surovin, da bi dobila neizkrivljene splošne stroške proizvodnje. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi splošnimi stroški lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih splošnih stroškov proizvodnje.

(158)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi I k Uredbi (EU) 2015/755 (112). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 132 in 133 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(159)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pomenili zanemarljiv delež (manj kot 2 %) celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago.

(160)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila vrednost CIF, zabeleženo v statističnih podatkih o uvozu reprezentativne države, kot so na voljo v podatkovni zbirki GTA. Vrednosti CIF je prištela ustrezne uvozne dajatve, ki so na voljo v podatkovni zbirki MacMap.

(161)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(162)

Mednarodna organizacija dela (MOD) objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Braziliji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2024 za povprečne stroške dela v proizvodnem sektorju v Braziliji iz podatkovne zbirke ILOSTAT, kar ustreza statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti, splošno znani kot NACE, ki vključuje stroške dela pri proizvodnji drugih organskih osnovnih kemikalij (113).

(163)

Po obvestilu je družba Lanxess trdila, da bi bilo treba za referenčno vrednost za delo v Braziliji namesto podatkov ILOSTAT uporabiti uradne brazilske nacionalne statistične podatke, ki jih je objavil inštitut Instituto Brasileiro de Geografia e Estatística (IBGE). Komisija je preučila podatke, ki jih je predložila družba Lanxess, in ugotovila, da se razpoložljive statistične informacije inštituta IBGE ne prekrivajo z obdobjem preiskave, zato jih je štela za manj primerne od podatkov ILOSTAT iz leta 2024, ki zajemajo vsaj polovico obdobja preiskave. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(164)

Ceno električne energije za družbe (industrijske uporabnike) v Braziliji objavlja Ministério de Minas e Energia (brazilsko ministrstvo za rudarstvo in energijo). Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe v BRL/kWh, kot so bili objavljeni 14. julija 2025 in ki zajemajo leto 2024 (114).

(165)

Komisija je uporabila povprečne stroške vode v Braziliji, kot jih je zaračunavala družba Sanel Brazil (115) v letu 2025, tj. 13,36 CNY/m3.

(166)

Komisija je ceno pare v Braziliji za obdobje preiskave izračunala z metodologijo, ki jo je predlagalo ministrstvo ZDA za energijo (116) na podlagi stroškov plina, potrebnega za njeno proizvodnjo. Dobljena povprečna cena za obdobje preiskave je znašala 206–252 CNY/tono.

(167)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stranske proizvode uporabila razmerje med vrednostjo stranskih proizvodov in vrednostjo prvotne surovine, kot je evidentirana v računovodskem sistemu proizvajalcev izvoznikov, ter to razmerje aplicirala na referenčno vrednost, pridobljeno iz podatkovne zbirke GTA.

(168)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(169)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(170)

Komisija je neizkrivljen in razumen znesek PSU-stroškov in dobička določila na podlagi finančnih podatkov za leto 2024 za družbe iz uvodne izjave 153, kot so bili pridobljeni iz podatkovne zbirke Orbis.

(171)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(172)

Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.2.5.3.

(173)

Ko so bili neizkrivljeni stroški proizvodnje določeni, je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške, dobiček in amortizacijo, kot so navedeni v uvodnih izjavah 169 do 170.

(174)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 21,0 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 20,0 %.

(175)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(176)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice.

(177)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(178)

Za proizvajalca izvoznika, ki je zadevni izdelek izvažal v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za nastali dobiček (4,6 %), ki je predstavljal dobiček sodelujočega nepovezanega uvoznika.

(179)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(180)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 171, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(181)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja.

(182)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in bančni stroški.

(183)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(184)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(185)

Za nevzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike je Komisija v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe izračunala tehtano povprečno stopnjo dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(186)

Na podlagi tega začasna stopnja dampinga nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov znaša 210,4 %.

(187)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, kot je bil določen na podlagi informacij, ki jih je predložil pritožnik.

(188)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal več kot 80 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni sodelujoče vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga, tj. 219,4 %.

(189)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(190)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdeloval en sam proizvajalec, in sicer družba Lanxess. Ta družba zato predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(191)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno [7 200–9 600] ton. Komisija je to količino določila na podlagi preverjenega izpolnjenega vprašalnika pritožnika.

(192)

Komisija je to količino utemeljila na preverjenem izpolnjenem vprašalniku, ki ga je predložil pritožnik, in izpolnjenih vprašalnikih za vzorčenje, ki so jih predložili sodelujoči kitajski proizvajalci, ki so v obravnavanem obdobju predstavljali celoten kitajski uvoz.

(193)

Potrošnja Unije (117) se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(194)

Potrošnja Unije se je med letoma 2022 in 2023 zmanjšala za 5 % ter se do leta 2024 vrnila na raven, ki je bila skoraj enaka ravni iz leta 2022. Nato se je v obdobju preiskave zmanjšala na raven iz leta 2023. Nihanje v letih 2022 in 2023 je posledica vpliva motenj v trgovini po pandemiji COVID-19. Uporabniki PBTC v Uniji so v letu 2022 ustvarili zaloge, da bi se pripravili na pomanjkanje dobave, kar je povzročilo umetno in začasno povečanje potrošnje.

(195)

Čeprav se je potrošnja PBTC v Uniji v obdobju preiskave zmanjšala za 7 % pod raven iz leta 2022, ta razvoj v obdobju preiskave kaže prej na ponovno vzpostavitev normalnih razmer, saj so ravni potrošnje v letu 2022 posledica povečanega kopičenja zalog zaradi COVID-19.

(196)

Vsekakor splošna slika za obravnavano obdobje kaže, da je potrošnja Unije ostala razmeroma stabilna, nihanja med posameznimi leti pa so bila v veliki meri povezana s povečanjem ali zmanjšanjem zalog materiala.

(197)

Uvoz zadevnega izdelka se uvršča pod oznako KN 2931 49 80 . Vendar je to preostala oznaka za „druge organsko-anorganske spojine“, ki vključuje najrazličnejše kemijske spojine, ki v veliki meri presegajo obseg zadevnega izdelka v tej preiskavi. Ker ni bilo na voljo razčlenjenih statističnih podatkov ali druge zanesljive referenčne vrednosti za oceno obsega kitajskega uvoza, je Komisija kot podlago za obseg uvoza uporabila podatke o izvozu za obravnavano obdobje, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih za vzorčenje predložili kitajski proizvajalci izvozniki, ki so sodelovali v preiskavi. Ugotovila je, da je bila raven sodelovanja v tem primeru visoka, saj so bile sporočene količine večje od obsega uvoza, ki ga je ocenil pritožnik.

(198)

Tržni delež kitajskega uvoza je bil določen na isti podlagi kot obseg uvoza.

(199)

Uvoz v Unijo iz Kitajske se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Količina uvoza in tržni delež

(200)

V absolutnem smislu se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju povečal za več kot 2 500 ton, kar je [18–20] % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave. Skupni tržni delež kitajskega uvoza se je z že visokih [38–51] % v letu 2022 povečal na izjemnih [57–76] % v obdobju preiskave. Na splošno se je uvoz iz Kitajske v obdobju preiskave povečal za 38 % v primerjavi z letom 2022.

(201)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov za vzorčenje kitajskih proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza v obdobju preiskave je bilo ugotovljeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in proizvajalec Unije, ter izpolnjenih vprašalnikov nepovezanih uvoznikov (za stroške po uvozu).

(202)

Tehtana povprečna cena uvoza iz Kitajske v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(203)

Povprečna cena kitajskega uvoza se je močno znižala, in sicer z 2 134 EUR/tono v letu 2022 na 1 229 EUR/tono v letu 2023, nato pa se je v letu 2024 in obdobju preiskave še dodatno znižala, in sicer na 1 011 EUR/tono oziroma 976 EUR/tono.

(204)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena dampinškega uvoza iz Kitajske na enoto znižala za 54 %. Cene uvoza iz Kitajske so bile že na začetku obravnavanega obdobja nižje od ugotovljenih prodajnih cen Unije, kot je prikazano v preglednicah 4 in 8. Vendar se je od leta 2023 in neprekinjeno do konca obravnavanega obdobja cenovna vrzel še povečala (v obdobju preiskave so bile na primer kitajske cene za [35–45] % nižje od prodajnih cen Unije).

(205)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(206)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje proizvajalca Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz Kitajske na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 20 % in 40 %.

(207)

Poleg tega je Komisija ugotovila, da je dampinški uvoz povzročil tudi znatno znižanje cen (kot se je odražalo v manjši dobičkonosnosti) v obdobju preiskave, ko je industrija Unije PBTC prodajala pod stroški njene proizvodnje.

(208)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(209)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz preverjenega izpolnjenega vprašalnika, ki ga je predložil edini proizvajalec Unije. Ocenila je tudi mikroekonomske kazalnike, in sicer na podlagi podatkov iz izpolnjenega vprašalnika edinega proizvajalca Unije.

(210)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(211)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(212)

Celotna proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(213)

Proizvodnja podobnega izdelka v Uniji se je ob primerjavi leta 2022 s preostalim obravnavanim obdobjem očitno zmanjševala, pri čemer se je med letom 2023 in obdobjem preiskave zmanjšala za približno 30–45 %. Čeprav se je raven proizvodnje med letom 2024 in obdobjem preiskave v primerjavi z letom 2023 izboljšala, je to mogoče pripisati dejstvu, da se je potrošnja povečala, potem ko so uporabniki v letu 2023 porabili velik del zalog, ki so jih ustvarili v letu 2022. Vsekakor je raven proizvodnje industrije Unije med letom 2024 in obdobjem preiskave dosegla le približno 70 % obsega proizvodnje, ugotovljenega na začetku obravnavanega obdobja.

(214)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala stabilna, pri čemer se je med letom 2023 in obdobjem preiskave zmanjšala le za 1–2 %, kar kaže na to, da edini proizvajalec Unije ni niti ustavil obratovanja niti namestil dodatnih zmogljivosti.

(215)

Izkoriščenost zmogljivosti se je v skladu z razvojem proizvodnje (glej uvodno izjavo 213) po letu 2022 znatno zmanjšala in je do obdobja preiskave ostala stalno nizka. V letu 2023 se je zmanjšala precej pod 50 % in v obdobju preiskave ostala le pri [38–48] %.

(216)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(217)

Obseg prodaje proizvajalca Unije se je med začetkom obravnavanega obdobja (2022) in preostalim obravnavanim obdobjem (v letu 2023 in obdobju preiskave) znatno zmanjšal. Čeprav je obseg prodaje v letu 2022 znašal [6 500–8 700] ton, se je v naslednjih letih močno zmanjšal, pri čemer je v obdobju preiskave znašal le približno polovico količin, ki jih je proizvajalec Unije prodal v letu 2022.

(218)

Kar zadeva razvoj tržnega deleža industrije Unije, je bil splošen negativen trend jasno viden v celotnem obravnavanem obdobju, izguba tržnega deleža pa je bila najbolj izrazita na letni ravni med letom 2022 in preostalim obravnavanim obdobjem, ko se je tržni delež industrije Unije zmanjšal s [45–60] % (v letu 2022) na [27–35] % v obdobju med letom 2023 in obdobjem preiskave.

(219)

Izguba tržnega deleža, ki jo je spremljalo znižanje ravni proizvodnje in stopnje poslovanja, je bila posledica dampinškega uvoza PBTC iz Kitajske, ki je pridobil tržni delež (glej uvodno izjavo 200) na račun edinega proizvajalca Unije.

(220)

Medtem ko se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju zmanjšala za 7 %, se je obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije zmanjšal za veliko več, in sicer za 46 %. Industrija Unije je zato izgubila tržni delež v korist zdaj prevladujočega kitajskega uvoza.

(221)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(222)

Zaposlenost v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 30 %, produktivnost pa le za 3 %, saj je znižanje stopenj zaposlenosti v bistvu sovpadalo z zmanjšanjem proizvodnje v tem obdobju (razen v letu 2023, ko strmega upada proizvodnje še ni spremljalo zmanjšanje števila zaposlenih).

(223)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz Kitajske je bil znaten.

(224)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(225)

Tehtane povprečne prodajne cene proizvajalca Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(226)

V zgornji preglednici je prikazano gibanje prodajnih cen na enoto na trgu Unije v primerjavi z ustreznimi stroški proizvodnje.

(227)

Povprečne prodajne cene so bile že v letu 2022 nižje od povprečnih stroškov proizvodnje na enoto. Po zmanjšanju zalog v uporabniški industriji in nadaljnjem pritisku dampinškega uvoza se je položaj proizvajalca Unije še poslabšal. To poslabšanje je povzročilo znižanje prodajnih cen proizvajalca Unije, pri čemer so bile cene precej nižje od stroškov proizvodnje, zlasti med letom 2023 in obdobjem preiskave.

(228)

Do tega znižanja cen je prišlo v okoliščinah, ko so se stroški proizvodnje po letu 2023, ko se je energetska kriza umirila, sicer popravili, vendar so se prodajne cene še bolj znižale, kot je prikazano v preglednici 8. Na splošno so se v obdobju preiskave in v primerjavi z letom 2022 stroški proizvodnje znižali za 12 %, povprečna prodajna cena pa se je znižala še bolj, in sicer za 38 %. Zato je proizvajalec Unije v obdobju med letom 2023 in obdobjem preiskave posloval z znatno izgubo.

(229)

Povprečni stroški dela proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(230)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so bili v celotnem obravnavanem obdobju razmeroma stabilni, saj so se v letih 2023 in 2024 v primerjavi z letom 2022 znižali za 5 % oziroma 2 %, nato pa so se v obdobju preiskave dejansko vrnili na raven iz leta 2022.

(231)

Ravni zalog proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(232)

Končne zaloge ob koncu leta kot delež proizvodnje so se s 5 % leta 2022 povečale na 13 % leta 2023 in celo na 14 % v obdobju preiskave, ko je bil učinek dampinškega uvoza iz Kitajske v obravnavanem obdobju najbolj občuten.

(233)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb proizvajalca Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(234)

Komisija je dobičkonosnost edinega proizvajalca Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. V letu 2022 so motnje v dobavnih verigah vplivale na kitajski izvoz in omejile dobavo PBTC. Družba Lanxess, ki se je že soočala z znatnim obsegom uvoza iz Kitajske, je imela v letu 2022 le majhen dobiček. Nato je zanjo kot proizvajalca Unije položaj od leta 2023 postal nevzdržen, saj se je obseg prodaje zmanjšal, cene pa znižale precej pod stroške proizvodnje, kar je v obdobju med letom 2023 in obdobjem preiskave privedlo do zelo velike izgube.

(235)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalca Unije, da sam financira svoje dejavnosti. Analiza neto denarnega toka je pokazala znaten upad v letu 2023, ki je trajal do konca obravnavanega obdobja, kar je v skladu s trendom, ugotovljenim pri drugih glavnih kazalnikih škode.

(236)

Tudi naložbe so se od leta 2023 zmanjševale. Na splošno so se naložbe družbe Lanxess v celotnem obravnavanem obdobju močno zmanjšale (za 84 %) in so bile povezane predvsem z vzdrževanjem strojev. Izrazito zmanjšanje naložb v obdobju med letom 2023 in obdobjem preiskave je odražalo razvoj prodaje PBTC v Uniji, ki je ustvarjala izgubo.

(237)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Glede na opisani razvoj se je od leta 2022 do konca obravnavanega obdobja nenehno zmanjševala.

(238)

Kar zadeva zmožnost zbiranja kapitala, je zbiranje kapitala zaradi slabšanja poslovnega okolja za industrijo Unije postalo znatno dražje in težavno. Komisija vsekakor meni, da zmožnost zbiranja kapitala nikakor ne bi vplivala na oceno škode v tej zadevi.

(239)

Glavni makrokazalniki so v obravnavanem obdobju kazali negativen trend. Obseg proizvodnje Unije se je zmanjšal za 32 %, izkoriščenost zmogljivosti za 31 %, obseg prodaje Unije za 46 % in zaposlenost za 30 %. Navedeni kazalniki so se močno poslabšali predvsem od leta 2023, ta negativni trend pa se je nadaljeval tudi v preostanku obravnavanega obdobja.

(240)

Podobno velja tudi za mikrokazalnike. Dobičkonosnost prodaje v Uniji je bila (rahlo) pozitivna šele v letu 2022, vendar se je nato zmanjšala in industrija Unije je leta 2023 začela ustvarjati izgubo. Podobno je denarni tok, ki je bil na začetku obravnavanega obdobja pozitiven, od leta 2023 negativen. Končne zaloge ob koncu leta kot delež proizvodnje so se od leta 2023, ko je vpliv naraščajočega uvoza iz Kitajske za industrijo Unije postajal nevzdržen, povečale za več kot 10 %.

(241)

Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 38 %. Ob zmanjšanju letne potrošnje za več kot 1 000 ton v obravnavanem obdobju se je letni uvoz iz Kitajske v istem obdobju povečal za več kot 2 500 ton, zaradi česar se je ustrezno povečal delež izvoza iz Kitajske na trgu (ki zajema družbo Lanxess in kitajske izvoznike), saj so kitajske cene v obravnavanem obdobju znatno nelojalno nižale prodajne cene industrije Unije. V obdobju preiskave so bile stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen izvoznikov iz zadevne države znatne in so se gibale med 20 % in 40 % (kot je opisano v uvodni izjavi 206).

(242)

Dampinški uvoz po nizkih cenah iz Kitajske je povzročil tudi znatno znižanje cen industrije Unije. Zato industrija Unije ni mogla prodajati niti po cenah, s katerimi bi se pokrili njeni stroški proizvodnje (kljub trendu zniževanja stroškov po letu 2023), in je leta 2023 začela ustvarjati izgubo.

(243)

V celotnem obravnavanem obdobju so se neto naložbe zmanjšale za neverjetnih 84 %, donosnost naložb in denarni tok pa sta od leta 2023 negativna, medtem ko se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 30 %. Iz tega sledi, da se industrija Unije sooča z eksistencialno grožnjo zaradi vse večjega obsega dampinškega uvoza, saj je družba Lanxess že znatno zmanjšala število zaposlenih.

(244)

Negativno gibanje finančnih kazalnikov, kot so dobiček, denarni tok in donosnost naložb, je vplivalo na zmožnost industrije Unije, da izvede kakršne koli znatne naložbe, to pa je oviralo njeno rast.

(245)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(246)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so bili uvoz iz drugih tretjih držav, izvozna učinkovitost proizvajalca Unije, učinki sprememb stroškov surovin in povpraševanje na trgu Unije.

(247)

Količine uvoza iz Kitajske so se v obravnavanem obdobju povečale za 38 %, in sicer s 6 742 ton v letu 2022 na 9 290 ton v obdobju preiskave. To znatno povečanje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 200, je sovpadlo s 7-odstotnim zmanjšanjem domače potrošnje, medtem ko se je domača prodaja proizvajalca Unije v istem obdobju zmanjšala za 46 %.

(248)

Posledično se je kitajski tržni delež v obravnavanem obdobju povečal z [38–51] % na [57–76] %. Medtem se je tržni delež industrije Unije zmanjšal v enakem obsegu (glede na to, da trg Unije v bistvu oskrbujejo le družba Lanxess in kitajski proizvajalci izvozniki), in sicer s [45–60] % na zgolj [26–35] % v obdobju preiskave.

(249)

Proizvajalec Unije se je moral že na začetku obravnavanega obdobja kljub motnjam v dobavnih verigah in izrednemu kopičenju zalog pri kupcih soočiti z znatnim kitajskim uvozom. Učinki dampinškega uvoza so od leta 2023 postali še izrazitejši, saj je ta uvoz še naprej povečeval svoj tržni delež in vse bolj povzročal cenovni pritisk na industrijo Unije, ki se je spopadala s težavami. Čeprav je proizvajalcu Unije leta 2022 še vedno uspelo doseči skromen dobiček, je pritisk zaradi povečanja obsega uvoza po dampinških cenah, ki so bile precej nižje od proizvodnih stroškov proizvajalca Unije, v poznejšem obdobju za industrijo Unije postal nevzdržen. Industrija Unije ni mogla zvišati svoje prodajne cene, da bi pokrila stroške proizvodnje, saj se je spoprijemala z nelojalno konkurenco zaradi uvoza PBTC iz Kitajske. Da bi proizvajalec Unije ublažil izgube obsega proizvodnje in tržnega deleža, je bil prisiljen znižati cene na račun svoje dobičkonosnosti. Industrija Unije je leta 2023 začela ustvarjati veliko izgubo. Dampinški uvoz iz Kitajske je torej pritiskal na znižanje cen industrije Unije v smislu člena 3(3) osnovne uredbe.

(250)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz Kitajske. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene.

(251)

Glede na pritožbo je bil v obdobju preiskave poleg uvoza iz Kitajske zabeležen tudi nepomemben uvoz (približno 0,1 % potrošnje Uniji) iz Indije. Zato je kitajski uvoz v bistvu edini alternativni vir dobave izdelka v preiskavi v Uniji. Ker uvoza iz drugih tretjih držav skorajda ni, ta verjetno ni mogel vplivati na vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, povzročeno industriji Unije.

(252)

Obseg izvoza proizvajalca Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Izvozna učinkovitost proizvajalca Unije

(253)

Podobno kot obseg proizvodnje in domača prodaja se je tudi obseg izvoza industrije Unije v obravnavanem obdobju in predvsem od leta 2023 precej zmanjšal. Poleg tega so se izvozne cene gibale enako kot cene na trgu Unije.

(254)

Vendar je izvoz nepovezanim strankam predstavljal le približno [7–10] % celotne prodaje industrije Unije, kar je predstavljalo približno 5 % njene proizvodnje v obravnavanem obdobju. Zato je Komisija začasno sklenila, da je izvozna učinkovitost industrije Unije sicer prispevala k znatni škodi, vendar ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in ugotovljeno škodo.

(255)

Trg Unije se je v obravnavanem obdobju dejansko skrčil za 7 %, čeprav je bil v letih pred obdobjem preiskave v glavnem stabilen. V normalnih pogojih konkurence bi se na vse manjšem trgu obseg prodaje vseh udeležencev na trgu zmanjšal bolj ali manj enako. Vendar je v tem primeru kitajski uvoz v obravnavanem obdobju pridobil dodatnih [20–25] odstotnih točk tržnega deleža na trgu Unije v škodo industrije Unije, katere tržni delež se je v istem obdobju zmanjšal v enakem obsegu. Zato je bilo ugotovljeno, da zmanjšanje povpraševanja v tem primeru ni povzročilo znatne škode industriji Unije.

(256)

Cene surovin neizogibno vplivajo na oblikovanje cen vsakega izdelka. V tem primeru je proizvajalec Unije na začetku obravnavanega obdobja lahko zvišal prodajne cene, da bi absorbiral naraščajoče stroške proizvodnje in dosegel določeno raven dobička. Vendar je bila družba Lanxess od leta 2023 in kljub postopnemu zniževanju cen surovin prisiljena prodajati PBTC po cenah, nižjih od stroškov, zaradi povečanega uvoza kitajske PBTC po agresivnih cenah. Nezmožnost prenosa zvišanih stroškov in strmo padajoča dobičkonosnost sta bili zgolj izraz škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in ne posledica samopovzročenega zmanjšanja uspešnosti. Nihanja stroškov surovin v obravnavanem obdobju zato ni mogoče šteti za dejavnik, ki zmanjšuje vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(257)

Ugotovljena je bila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Kitajske na eni strani in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, na drugi strani. Znatno povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza ter poslabšanje uspešnosti industrije Unije, ki je opazno zlasti od leta 2023, sta časovno sovpadala. Na trgu z zmanjšanim povpraševanjem so se zaradi povečanega obsega dampinškega uvoza močno znižale stopnje poslovanja industrije Unije in njena zmožnost določanja cen na ravni, ki bi lahko absorbirala stroške proizvodnje, kar jasno kaže na znižanje cen. Zaradi tega je proizvajalec Unije leta 2023 začel ustvarjali izgubo.

(258)

Komisija je preučila še druge možne dejavnike, ki bi lahko vplivali na položaj industrije Unije. Komisija je opredelila učinke teh dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(259)

V zvezi z učinki uvoza iz drugih tretjih držav je Komisija sklenila, da razen nepomembnega uvoza iz Indije uvoza iz drugih tretjih držav ni bilo (glej uvodno izjavo 251). Zato ta dejavnik verjetno ni mogel povzročiti škode industriji Unije. Podobno je izvoz nepovezanim strankam predstavljal le omejen del celotne prodaje industrije Unije (glej uvodno izjavo 254) in čeprav je izvozna učinkovitost industrije Unije morda prispevala k znatni škodi, ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in ugotovljeno škodo.

(260)

Niti nihanje cen surovin niti rahlo zmanjšanje potrošnje Unije v obravnavanem obdobju nista povzročila znatne škode. Pritisk dampinškega uvoza na prodajne cene se je odražal v nezmožnosti industrije Unije, da bi prenesla vsaj vse nižje stroške proizvodnje. Poleg tega je znatna izguba tržnega deleža industrije Unije na trgu Unije kljub le zmernemu upadu povpraševanja prej dokaz znižanja cen zaradi vse večjega obsega poceni kitajskega uvoza in škode, ki je nastala zaradi tega dampinškega uvoza.

(261)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da je dampinški uvoz iz Kitajske znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki (uvoz iz drugih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije, nihanje stroškov surovin in zmanjšanje povpraševanja), obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali ali prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je posledica zmanjšanega tržnega deleža, proizvodnje, izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, stopnje zaposlenosti, dobičkonosnosti, končnih zalog, denarnega toka in donosnosti naložb. Poleg tega je industrija Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 249, utrpela znižanje cen zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske.

(262)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(263)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(264)

Dobiček edinega proizvajalca Unije je bil v celotnem obravnavanem obdobju nižji od 6 %, za obdobje pred tem pa ni bila predložena nobena utemeljena ocena dobičkonosnosti. Zato v nobenem od teh let niso bili izpolnjeni pogoji za zagotavljanje ciljnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Poleg tega proizvajalec Unije ni podal utemeljene trditve o izpadu naložb ali stroških razvoja in raziskav ter inovacij. Glede na navedeno je Komisija uporabila minimalni 6-odstotni ciljni dobiček, ki je bil prištet dejanskim proizvodnim stroškom industrije Unije, da bi se določila neškodljiva cena.

(265)

Poleg tega, ker v skladu s členom 7(2d) niso bile predložene nobene utemeljene trditve v zvezi s sedanjimi ali prihodnjimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov ali iz navedenih konvencij MOD, se niso neškodljivi ceni, kot je bila oblikovana, prišteli nobeni dodatni stroški.

(266)

Nato je določila raven stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Kitajske, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je proizvajalec Unije v obdobju preiskave prodajal na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(267)

Stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen za „druge sodelujoče družbe“ in za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz v oddelku 3.5.

(268)

V tej zadevi je pritožnik trdil, da obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je torej, da bi ocenila ustrezno stopnjo ukrepov, najprej določila znesek dajatve, ki je potreben za odpravo škode, povzročene industriji Unije, če ni izkrivljanja iz člena 7(2a) osnovne uredbe. Nato je preučila, ali bi bila stopnja dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov višja od njihove stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(269)

Pritožnik je v pritožbi predložil zadostne dokaze, da v zvezi z zadevnim izdelkom na Kitajskem obstaja izkrivljanje na trgu surovin v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Glede na dokaze v pritožbi za fosforjev triklorid (v nadaljnjem besedilu: PCl3), ki predstavlja več kot 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka, na Kitajskem velja 0-odstotno vračilo DDV.

(270)

Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je zato Komisija v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe preučila domnevno izkrivljanje in morebitna druga izkrivljanja na Kitajskem iz navedenega člena.

(271)

Komisija je najprej za vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov opredelila glavne surovine, uporabljene pri proizvodnji zadevnega izdelka. Zadevni trije vzorčeni proizvajalci izvozniki PCl3 ne uporabljajo kot surovine za proizvodnjo PBTC. Namesto tega kupujejo DMPI, ki je kemikalija, proizvedena iz PCl3 in metanola. PCl3 je torej surovina višje v verigi za PBTC, saj ga vsebuje DMPI, ki je glavna surovina za PBTC. Zato imajo vzorčeni proizvajalci izvozniki, tudi če ne kupujejo PCl3, koristi od morebitnega izkrivljanja na trgu surovin, ki vpliva na PCl3.

(272)

Surovine, na katere se nanašajo izkrivljanja iz člena 7(2a), so bile opredeljene kot surovine, ki predstavljajo vsaj 17 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka. Komisija je za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika najprej opredelila njegove proizvodne dejavnike. Najprej je določila, koliko PCl3 je potrebnega za proizvodnjo ene tone DMPI, pri čemer je uporabila podatke, ki jih je predložil pritožnik o svojem proizvodnem procesu DMPI, vključno s surovinami, energijo, delom in režijskimi stroški. Nato je na podlagi deležev porabe, ki so jih navedli vzorčeni proizvajalci izvozniki, in z uporabo neizkrivljenih cen v Braziliji za vsak proizvodni dejavnik določila, kakšen delež je predstavljal DMPI v stroških proizvodnje PBTC za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika. Nazadnje je odstotek PCL3 v stroških proizvodnje DMPI aplicirala na odstotek DMPI v stroških proizvodnje PBTC. Ugotovila je, da PCl3 pri vseh treh vzorčenih proizvajalcih izvoznikih predstavlja več kot 17 % stroškov proizvodnje PBTC.

(273)

Komisija je nato preučila, ali je cena PCl3 izkrivljena zaradi enega od ukrepov iz člena 7(2a) osnovne uredbe: sistema dvojnih cen, izvoznih davkov, dodatnega izvoznega davka, izvoznih kvot, prepovedi izvoza, fiskalnega davka na izvoz, zahtev po dovoljenjih, minimalne izvozne cene, znižanja ali preklica vračila davka na dodano vrednost (DDV), omejitve carinskih uradov za izvoznike, seznama kvalificiranih izvoznikov, obveznosti domačega trga, rudarskih pravic za lastno uporabo. V ta namen je uporabila spletišče o kitajskih stopnjah DDV (118), iz katerega je razvidno, da je za PCl3 v obdobju preiskave veljala 13-odstotna stopnja DDV, vračilo izvoznega DDV pa je bilo 0-odstotno.

(274)

Nato je Komisija ceno PCl3 primerjala s cenami na reprezentativnem mednarodnem trgu. Ker nobeden od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni kupoval PCl3, je uporabila javno dostopne podatke o kitajskih cenah kemikalij (119), ki so pokazali, da so kitajske cene za PCl3 v obdobju preiskave v povprečju znašale 5 714 CNY. To ceno je primerjala s statističnimi podatki iz podatkovne zbirke GTA o uvozu PCl3 iz vseh držav v vse države v obdobju preiskave, ki so pokazali tehtano povprečno ceno v višini 11 136 CNY. Ker so kitajske cene za PCl3 znašale 51 % mednarodnih uvoznih cen, je Komisija sklenila, da so bile cene na Kitajskem znatno nižje od cen na reprezentativnem mednarodnem trgu.

(275)

Komisija je sklenila, da je bil PCl3 izpostavljen izkrivljanju v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe.

(276)

Komisija je v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe preučila, ali lahko nedvoumno sklene, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi vseh ustreznih informacij za to preiskavo, vključno z informacijami o prostih zmogljivostih v državi izvoznici, konkurenci na področju surovin in učinku na dobavne verige za družbe Unije.

(277)

Komisija si je dejavno prizadevala pridobiti informacije od zainteresiranih strani, na podlagi katerih bi lahko določila, ali se uporablja odstavek 2 ali 2a tega člena. Vse zainteresirane strani so bile v obvestilu o začetku pozvane, naj predložijo ustrezne informacije. Kitajski vladi je bil poslan poseben vprašalnik, informacije pa so se zahtevale tudi z vprašalniki, ki so bili ob začetku postopka na voljo vsem zainteresiranim stranem.

(278)

Proizvajalci izvozniki imajo prosto zmogljivost za PBTC, ki presega 25 kt, kar je skoraj dvakrat več od potrošnje Unije v obdobju preiskave. Zato obstajata možnost in spodbuda, da bo dampinški uvoz PBTC iz Kitajske še naprej vstopal na trg Unije v znatnih količinah, tudi če se stopnja dajatev določi v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe.

(279)

Ocena konkurence na področju surovin je bila osredotočena na fosforjev triklorid (PCl3). Surovini, potrebni za proizvodnjo PCl3, sta rumeni fosfor (P4) in klor (CL2). Ključni vložek, ki se uporablja pri proizvodnji PCl3, je rumeni fosfor, ki je vložek višje v proizvodni verigi PBTC tako v Uniji kot tudi na Kitajskem. Dejansko obstaja močna konkurenca za surovine na ravni rumenega fosforja. Rumeni fosfor se proizvaja le v nekaj regijah po svetu, kjer so na voljo zaloge fosfatov, tj. na Kitajskem, v Kazahstanu in Združenih državah Amerike.

(280)

Fosfor je na voljo na Kitajskem, proizvajalci Unije pa nimajo domačega vira in ga uvažajo iz tretjih držav, predvsem iz Kazahstana in Kitajske, ter ga kupujejo na odprtem trgu, kjer so cene odvisne od svetovne dinamike ponudbe in povpraševanja, stroškov energije in geopolitičnih dejavnikov. Za razliko od kitajskih proizvajalcev proizvajalci Unije nimajo koristi od izvoznih omejitev, ki bi jih zaščitile pred nestanovitnostjo cen. Zaradi te strukturne pomanjkljivosti pri oskrbi so uporabniki fosforja v Uniji, ki so nižje v verigi, vključno s pritožnikom, v bistveno manj ugodnem položaju kot kitajski proizvajalci izvozniki. To velja tudi, kadar kitajski proizvajalci rumenega fosforja ne kupujejo neposredno, temveč ga pridobivajo posredno – vsebuje ga že PCL3, pa tudi dimetilfosfit, ki je neposredni vložek višje v verigi za proizvodnjo PBTC.

(281)

Ker informacije o dobavni verigi fosforja za družbe Unije niso bile na voljo, je bil morebitni učinek ukrepov na ravni stopnje dampinga analiziran izključno za spodnji del dobavne verige, tj. uporabniško industrijo PBTC.

(282)

Vseh 25 znanih uporabnikov je bilo pozvanih, naj predložijo informacije, vključno z oceno učinka na dobavne verige v primeru uvedbe ukrepov. Glede na zelo omejeno sodelovanje uporabniške industrije (manj kot 10 % trga PBTC v Uniji) je mogoče sklepati, da ne pričakuje znatnih motenj zaradi uvedbe dajatev, čeprav sodelujoča uporabnika pričakujeta manjšo razpoložljivost PBTC, višjo ceno in morebitno potrebo po prehodu na alternativno kemikalijo v svojem proizvodnem procesu.

(283)

Šteje se, da zadostna neizkoriščena zmogljivost industrije Unije, ki lahko pokrije celotno potrošnjo Unije, dolgoročno zagotavlja zanesljivost oskrbe s PBTC.

(284)

V odsotnosti dampinškega uvoza bi se pričakovalo, da bo industrija Unije povečala proizvodnjo in izboljšala izkoriščenost zmogljivosti, s čimer bi se znižali stroški na enoto, industrija pa bi ohranila dobičkonosnost po nižjih prodajnih cenah. S tem bi se povečala razpoložljivost lokalno pridobljene surovine za nadaljnje uporabnike, zmanjšala njihova odvisnost od dobavnih verig tretjih držav in okrepila njihova odpornost pri oskrbi.

(285)

Komisija je po oceni vseh ustreznih informacij v tej preiskavi sklenila, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije.

(286)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(287)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2a) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe tudi preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(288)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 190, je PBTC v obdobju preiskave v Uniji proizvajal en sam proizvajalec, in sicer družba Lanxess.

(289)

Glede na to, da sta se obseg proizvodnje in prodaja Unije v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala ter da je industrija Unije utrpela velike izgube, hkrati pa se je soočala s pritokom dampinškega uvoza PBTC iz Kitajske, se pričakuje, da se bodo z uvedbo protidampinških dajatev ponovno vzpostavili pošteni tržni pogoji na trgu Unije za PBTC. S ponovno vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev bi se odpravilo oviranje dviga cen, kar bi industriji Unije omogočilo, da bi okrevala, izboljšala dobičkonosnost in ohranila delovno silo.

(290)

Če ukrepi ne bodo sprejeti, je zelo verjetno, da se bo gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal. Brez učinkovitih popravnih ukrepov namreč edinemu proizvajalcu Unije resno grozi, da bo moral proizvodnjo v celoti opustiti. To pa bi uporabnikom PBTC v Uniji pustilo le eno možnost, in sicer popolno odvisnost od uvoza iz Kitajske.

(291)

Poleg tega bi bil morebitni negativni učinek ukrepov na uvoznike ali uporabnike omejen (glej oddelka 7.2 in 7.3 v nadaljevanju), pri čemer bi v tem primeru prevladal interes industrije Unije.

(292)

Komisija je zato sklenila, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(293)

Kar zadeva nepovezane uvoznike, je v tej preiskavi sodelovala skupina družb (Connect Chemicals), ki jo sestavljajo trije uvozniki, in sicer s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika Komisije. Skupina Connect Chemicals je izrazila nasprotovanje morebitnim protidampinškim ukrepom. Za tega uvoznika nadaljnja prodaja PBTC predstavlja le [0–10] % celotnega prihodka od prodaje. Tudi v primeru uvedbe ukrepov za PBTC bi bil torej vpliv na njegovo poslovanje zanemarljiv. Opozoriti je treba, da je cilj ukrepov ponovna vzpostavitev poštenih pogojev trgovanja med PBTC, proizvedeno v Uniji, in kitajsko PBTC ter da uvoznikom ne bo preprečeno, da bi še naprej uvažali kitajsko PBTC.

(294)

Glavni področji uporabe PBTC sta (i) industrijsko in profesionalno čiščenje ter (ii) čiščenje industrijskih in odpadnih voda. V obravnavanem primeru so se javili uporabniki, dejavni v obeh segmentih.

(295)

Vendar sta samo dva uporabnika (Hypred in Kurita) z bolj specializiranim področjem uporabe PBTC (ki sta dejavna predvsem na področju čiščenja v kmetijstvu/prehrambni industriji oziroma čiščenja industrijskih voda) izpolnila vprašalnik za uporabnike, ki je bil na voljo na začetku preiskave. Drugi uporabniki so v preiskavi sodelovali, ne da bi izpolnili namenski vprašalnik za uporabnike.

(296)

Iz izkazov poslovnega izida družb Hypred in Kurita je razvidno, da sta družbi imeli zdravo stopnjo dobička v višini [2–10] %. Poleg tega sta ta uporabnika v svojih stališčih navedla, da je delež stroškov PBTC v njunih stroških proizvodnje omejen in na splošno ne presega 10 % stroškov proizvodnje. Ob tem njuni prihodki od prodaje izdelkov, ki vsebujejo PBTC, niso presegli 10–25 % skupnih prihodkov družbe. Poleg tega je del PBTC, ki so ga kupili uporabniki, ki so se javili, izviral tudi iz industrije Unije (15–35 %). V primeru uvedbe predlaganih ukrepov se pričakuje, da bo vpliv na celotno dobičkonosnost uporabnikov omejen (in nikakor višji od 1 odstotne točke).

(297)

Poleg tega je treba v okviru analize interesa uporabnikov opozoriti, da je družba Kurita priznala, da se zdi, da je glavni vzrok škode uvoz PBTC iz Kitajske.

(298)

Družbi Kurita in Hypred sta trdili, da industrija Unije v primeru prehoda na druge vire dobave, ki niso kitajski uvoz, ne bi mogla zadovoljiti povpraševanja po PBTC.

(299)

Strani niso predložile nobenih utemeljenih dokazov, da edini proizvajalec Unije ne bi mogel zadostiti povpraševanju uporabnikov Unije. Čeprav se je na upadajočem trgu stopnja poslovanja proizvajalca Unije morda znižala, kot je navedeno v uvodni izjavi 215, je njegova proizvodna zmogljivost v celotnem obravnavanem obdobju ostala stabilna in zadostna. Proizvodna zmogljivost družbe Lanxess je namreč potrošnjo Unije presegla za več kot 5 000 ton. Zato lahko proizvajalec Unije pokrije potrebe uporabniških industrij po dobavi, ne glede na uvozne tokove iz Kitajske.

(300)

Glede na navedene elemente, ki dokazujejo omejen učinek morebitnih ukrepov na uporabnike PBTC, se sklene, da morebitne koristi za uporabnike brez ukrepov proti uvozu PBTC iz Kitajske ne morejo odtehtati negativnih posledic (ki bi v skrajnem primeru privedle do uničenja industrije PBTC), ki bi jih imelo sedanje stanje za industrijo Unije.

(301)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz PBTC s poreklom iz Kitajske ne bi bila v interesu Unije.

(302)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(303)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz PBTC s poreklom iz Kitajske v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je v uvodni izjavi 285 sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(304)

Na podlagi navedenega bi morali biti stopnji začasne protidampinške dajatve, izraženi kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednji:

(305)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(306)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1 te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“.

(307)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1 te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(308)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(309)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(310)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza opustiti.

(311)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(312)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene.

(313)

Glede točnosti izračunov ni bilo nobenih pripomb.

(314)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(315)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –