(1)

Podjetja in investicijski skladi Unije imajo pogosto poslovne interese v tujini, zaradi katerih so izpostavljeni valutnemu tveganju. Zato se lahko zgodi, da se morajo varovati pred neugodnim gibanjem tujih valut. Kadar valute niso prosto zamenljive, se za varovanje lahko uporabijo terminske pogodbe brez dejanske poravnave, ki se sklicujejo na referenčni promptni menjalni tečaj.

(2)

Upravljavci referenčnih promptnih menjalnih tečajev s sedežem zunaj Unije pogosto niso regulirani, kar Komisiji preprečuje sprejetje sklepa o enakovrednosti na podlagi člena 30 Uredbe (EU) 2016/1011. Ti upravljavci morda nimajo zadostnih gospodarskih spodbud za dostop do trga Unije na podlagi priznanja, kot je določeno v členu 32 Uredbe (EU) 2016/1011, ali odobritve, kot je določeno v členu 33 navedene uredbe, saj je za obe možnosti potrebna znatna naložba upravljavca. Ker je za ta podjetja in investicijske sklade Unije kljub temu morda lahko potrebno, da so sposobni varovati svoje izpostavljenosti valutnemu tveganju, je bil člen 2(2) Uredbe (EU) 2016/1011 spremenjen z Uredbo (EU) 2021/168 Evropskega parlamenta in Sveta (2), da bi se s področja uporabe Uredbe (EU) 2016/1011 izvzeli referenčni promptni menjalni tečaji, ki jih Komisija določi v skladu z zahtevami iz člena 18a Uredbe (EU) 2016/1011. Z Uredbo (EU) 2025/914 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je bil navedeni člen 18a Uredbe (EU) 2016/1011 spremenjen tako, da so bile obstoječe zahteve nadomeščene z novimi zahtevami. Komisija je med 9. majem in 4. julijem 2025 izvedla javno posvetovanje, da bi identificirala referenčne promptne menjalne tečaje, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 18a(1) Uredbe (EU) 2016/1011, kot se zahteva v členu 18a(2) navedene uredbe. To posvetovanje je Komisiji omogočilo, da je identificirala naslednje referenčne promptne menjalne tečaje, za katere naj se določbe Uredbe (EU) 2016/1011 ne bi uporabljale: referenčni tečaj med ameriškim dolarjem in indijsko rupijo (USDINR), referenčni tečaj med ameriškim dolarjem in južnokorejskim wonom (USDKRW), referenčni tečaj med ameriškim dolarjem in tajvanskim dolarjem (USDTWD) ter referenčni tečaj med ameriškim dolarjem in filipinskim pesom (USDPHP).

(3)

Sodelujoči v javnem posvetovanju so predložili podatke, ki so pokazali, da je v šestmesečnem obdobju, ki zajema drugo polovico leta 2024, skupna povprečna vrednost valutnih terminskih poslov in valutnih zamenjav brez dejanske poravnave, ki se sklicujejo na USDINR, USDKRW in USDTWD, v Uniji presegla prag 50 milijard EUR za pomembne referenčne vrednosti iz člena 24(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011. Čeprav je bila sporočena skupna povprečna vrednost valutnih terminskih poslov in valutnih zamenjav brez dejanske poravnave, ki se sklicujejo na USDPHP, v istem obdobju nižja od 50 milijard EUR, je glede na splošen trend na trgu tujih valut (4) ta prag od takrat verjetno presegla ali pa ga bo kmalu. Zato je verjetno, da bodo za te referenčne vrednosti veljali naslov II, naslov III, razen členov 23a, 23b in 23c, naslov IV, naslov V in naslov VI Uredbe (EU) 2016/1011, če Komisija za njih ne določi izvzetja.

(4)

Komisija se je pri oceni obstoja valutnega nadzora za vsako od zadevnih valut, kot se zahteva v členu 18a(1), točka (a), Uredbe (EU) 2016/1011, oprla na informacije iz letnega poročila o valutnih dogovorih in valutnih omejitvah za leto 2023, ki ga je Mednarodni denarni sklad objavil 19. decembra 2024 (5), in dodatne dokaze, ki so jih predložili sodelujoči v javnem posvetovanju. Te informacije in dokazi kažejo na dejstvo, da (i) je bil indijski zakon o upravljanju tujih valut iz leta 1999 sprejet za urejanje toka tujih valut čez indijske meje in med drugim omejuje zmožnost indijskih rezidentov, da posedujejo tuje valute zunaj Indije; (ii) za plačila iz Republike Koreje v tuje države ali nerezidentom veljajo omejitve, pri čemer lahko ministrstvo za gospodarstvo in finance naloži obveznost pridobitve dovoljenja; (iii) za menjavo novega tajvanskega dolarja (TWD) obstajajo omejitve, pri čemer TWD ni mogoče prenesti iz Tajvana, ne da bi se ga zamenjalo v tujo valuto; in (iv) v zvezi z uporabo filipinskega pesa (PHP) za mednarodna plačila veljajo omejitve, pri čemer je za zneske, ki presegajo 50 000 PHP, potrebno predhodno pisno dovoljenje filipinske centralne banke (Bangko Sentral ng Pilipinas).

(5)

Odzivi na javno posvetovanje kažejo, da se USDINR, USDKRW, USDTWD in USDPHP pogosto, sistematično in redno uporabljajo za varovanje pred neugodnimi gibanji menjalnih tečajev v Uniji. Približno 70 %–80 % nominalne vrednosti poslov z valutnimi terminskimi pogodbami in valutnimi zamenjavami, ki se sklicujejo na USDINR, USDKRW, USDTWD in USDPHP, je povezane z dejavnostmi varovanja pred lokalno izpostavljenostjo valutnemu tveganju v Uniji. Ti referenčni promptni menjalni tečaji torej izpolnjujejo pogoj iz člena 18a(1), točka (b)(i), Uredbe (EU) 2016/1011. Iz navedenih odzivov je razvidno tudi, da nobeden od teh referenčnih promptnih menjalnih tečajev nima enakovredne alternativne referenčne vrednosti, ki jo zagotavlja upravljavec s sedežem v Uniji, in zato vsi izpolnjujejo zahtevo iz člena 18a(1), točka (b)(ii), Uredbe (EU) 2016/1011. Te referenčne promptne menjalne tečaje bi bilo zato treba določiti za referenčne promptne menjalne tečaje, ki izpolnjujejo merila iz člena 18a(1) Uredbe (EU) 2016/1011.

(6)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –