Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32026R0877

Uredba Komisije (EU) 2026/877 z dne 16. aprila 2026 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije

C/2026/2477

UL L, 2026/877, 21.4.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/877/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/877/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L


2026/877

21.4.2026

UREDBA KOMISIJE (EU) 2026/877

z dne 16. aprila 2026

o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj (1) ter zlasti člena 1 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije in ustrezna usklajena ravnanja, zajeta v členu 101(1) Pogodbe, v katerih sta udeleženi samo dve podjetji.

(2)

V skladu z Uredbo št. 19/65/EGS je Komisija sprejela zlasti Uredbo Komisije (EU) št. 316/2014 (2). Uredba (EU) št. 316/2014 opredeljuje skupine sporazumov o prenosu tehnologije, za katere je Komisija menila, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Glede na splošne pozitivne izkušnje z uporabo Uredbe (EU) št. 316/2014, ki preneha veljati 30. aprila 2026, ter rezultate ocene navedene uredbe je primerno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(3)

Ta uredba bi morala omogočati učinkovito varstvo konkurence in zagotavljati ustrezno pravno varnost za podjetja. Pri uresničevanju navedenih ciljev bi bilo treba upoštevati potrebo po čim večji možni poenostavitvi upravnega nadzora in zakonodajnega okvira.

(4)

Sporazumi o prenosu tehnologije zadevajo licenciranje tehnoloških pravic. Taki sporazumi običajno izboljšujejo gospodarsko učinkovitost in spodbujajo konkurenco, ker lahko zmanjšajo podvajanje raziskav in razvoja, spodbujajo začetne raziskave in razvoj ter inovacije, omogočajo razširjanje tehnologije in ustvarjajo konkurenco na proizvodnem trgu.

(5)

Verjetnost, da bodo taki učinki, ki povečujejo učinkovitost in konkurenčnost, prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki, ki izhajajo iz omejitev, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije, je odvisna od stopnje tržne moči zadevnih podjetij in zato od obsega, v katerem se ta podjetja soočajo s konkurenco podjetij, ki imajo v lasti nadomestne tehnologije, ali podjetij, ki proizvajajo nadomestne izdelke.

(6)

Ta uredba bi se morala uporabljati samo za sporazume o prenosu tehnologije med dajalcem in pridobiteljem licence. Take sporazume bi morala urejati tudi, če sporazum vsebuje pogoje glede več kot ene ravni menjave, na primer zahtevo, da pridobitelj licence vzpostavi poseben sistem distribucije, in izpolnitev obveznosti, ki jih pridobitelj licence mora zahtevati oziroma lahko zahteva od prodajnih posrednikov za izdelke, proizvedene na podlagi licence. Vendar pa bi morali biti taki pogoji in obveznosti skladni s pravili o konkurenci, ki se uporabljajo za sporazume o dobavi in distribuciji, kot so določena v Uredbi Komisije (EU) 2022/720 (3) in pojasnjena v Smernicah Komisije o vertikalnih omejitvah (4). Sporazumi o dobavi in distribuciji, sklenjeni med pridobiteljem licence in kupci njegovih pogodbenih izdelkov, ne bi smeli biti izvzeti s to uredbo.

(7)

Ta uredba bi se morala uporabljati samo za sporazume, s katerimi dajalec licence dovoljuje pridobitelju licence in/ali enemu ali več njegovim podizvajalcem, da izkoriščajo licenčne tehnološke pravice, po možnosti po nadaljnjih raziskavah in razvoju, ki jih opravijo pridobitelj licence in/ali njegovi podizvajalci, za proizvodnjo blaga ali storitev. Ne bi se smela uporabljati za podeljevanje licenc v okviru sporazumov o raziskavah in razvoju, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2023/1066 (5), ali za podeljevanje licenc v okviru sporazumov o specializaciji , ki jih zajema Uredba Komisije (EU) 2023/1067 (6). Nadalje se ne bi smela uporabljati za sporazume, katerih glavni namen je zgolj nadaljnja prodaja ali distribucija programske opreme, bodisi prek fizičnih ali digitalnih kanalov, saj taki sporazumi ne zadevajo licenciranja tehnologije za namene proizvodnje, ampak so sorodnejši sporazumom o distribuciji.

(8)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati za sporazume za ustanovitev tehnoloških združenj, torej sporazume za združevanje tehnologij z namenom podeljevanja licenc zanje članom združenja ali tretjim osebam, ali za sporazume, s katerimi se za združene tehnologije podeljuje licence tem tretjim osebam. Niti se ne bi smela uporabljati za dogovore, s katerimi se potencialni pridobitelji licence za tehnologijo dogovorijo, da se bodo skupaj pogajali o pogojih sporazumov o prenosu tehnologije (skupine za pogajanje o licencah).

(9)

Za uporabo člena 101(3) Pogodbe z uredbo ni potrebna opredelitev sporazumov o prenosu tehnologije, ki so lahko zajeti v členu 101(1) Pogodbe. Pri posamični presoji sporazumov na podlagi člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo in dinamiko upoštevnih tehnoloških in proizvodnih trgov.

(10)

Ugodnost skupinske izjeme iz te uredbe bi morala biti omejena na tiste sporazume, za katere se lahko dovolj gotovo domneva, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Za uresničitev koristi in izpolnitev ciljev prenosa tehnologije ta uredba ne bi smela pokrivati le prenosa tehnologije kot take, temveč tudi druge določbe v sporazumih o prenosu tehnologije, če in kolikor navedene določbe neposredno zadevajo proizvodnjo ali prodajo pogodbenih izdelkov.

(11)

Za sporazume o prenosu tehnologije med konkurenti je mogoče domnevati, da imajo – kadar skupni delež na upoštevnih trgih, ki ga imajo pogodbenice, ne presega 20 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev – na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.

(12)

Za sporazume o prenosu tehnologije med nekonkurenti je mogoče domnevati, da imajo – kadar posamični delež na upoštevnih trgih, ki ga ima vsaka od pogodbenic, ne presega 30 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev – na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.

(13)

Za uporabo te uredbe bi se morali tržni deleži na upoštevnih tehnoloških trgih izračunati na podlagi prisotnosti licenčnih tehnoloških pravic na upoštevnih proizvodnih in geografskih trgih, na katerih se prodajajo pogodbeni izdelki, torej na podlagi prodaje pogodbenih izdelkov, ki jih proizvedejo dajalec licence in vsi njegovi pridobitelji licence skupaj. Zato bi se moralo za uporabo te uredbe za tehnologije, ki še niso ustvarile prodaje pogodbenih izdelkov, šteti, da imajo tržni delež, ki je enak nič.

(14)

Določbe te uredbe v zvezi z uporabo pragov tržnih deležev ne bi smele vplivati na izračun tržnih deležev za presojanje sporazumov, ki ne spadajo na področje uporabe skupinske izjeme iz te uredbe. Uporaba te uredbe ne vpliva na uporabo člena 102 Pogodbe.

(15)

Če je veljavni prag tržnega deleža presežen na enem ali več proizvodnih ali tehnoloških trgih, se skupinska izjema ne bi smela uporabljati za sporazum na teh upoštevnih trgih.

(16)

Ni mogoče domnevati, da sporazumi o prenosu tehnologije, ki dosegajo tržne deleže nad navedenimi pragovi, spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Na primer, sporazumi o podeljevanju izključne licence med nekonkurenčnimi podjetji pogosto ne spadajo na področje uporabe člena 101(1). Prav tako ni mogoče domnevati, da sporazumi o prenosu tehnologije, ki dosegajo tržne deleže nad navedenimi pragovi in spadajo na področje uporabe člena 101(1), ne izpolnjujejo pogojev za izjemo iz člena 101(3). Prav tako tudi ni mogoče domnevati, da bodo imeli običajno za posledico objektivne prednosti takšnih značilnosti in velikosti, da se bodo izravnali neugodni učinki na konkurenco.

(17)

Ta uredba ne bi smela izvzeti sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo omejitve, ki niso nujne za izboljšanje proizvodnje ali distribucije. Zlasti bi bilo treba sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo nekatere strogo protikonkurenčne omejitve, kot je določanje cen, ki se zaračunavajo tretjim osebam, izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme, ki jo določa ta uredba, ne glede na tržne deleže zadevnih podjetij. Kadar sporazum vsebuje takšne najresnejše omejitve, bi bilo treba iz ugodnosti skupinske izjeme izključiti celoten sporazum.

(18)

Zaradi zaščite spodbud za inovacije in ustrezno uporabo pravic intelektualne lastnine bi bilo treba nekatere omejitve izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme. Zlasti bi bilo treba izključiti nekatere obveznosti povratnega odstopa licence in klavzule o neizpodbijanju. Kadar so take omejitve vključene v sporazum o prenosu tehnologije, bi bilo treba iz ugodnosti skupinske izjeme izključiti samo zadevno omejitev.

(19)

Pragovi tržnih deležev, neizvzetje sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo strogo protikonkurenčne omejitve, in izključene omejitve, ki jih določa ta uredba, običajno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih izdelkov.

(20)

V tej uredbi bi bilo treba navesti značilne situacije, v katerih se lahko odvzem ugodnosti izvzetja, določenega s to uredbo, v skladu s členom 29 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (7) šteje za primernega.

(21)

Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami sporazumov o prenosu tehnologije, ki imajo podobne omejevalne učinke in pokrivajo več kot 50 % danega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vključujejo posebne omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 101 Pogodbe za take sporazume –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„sporazum“ pomeni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajeno ravnanje;

(b)

„tehnološke pravice“ pomenijo tehnično znanje in izkušnje ter naslednje pravice oziroma kombinacijo obojega, vključno z vlogami za te pravice ali vlogami za registracijo teh pravic:

(i)

patenti;

(ii)

uporabni modeli;

(iii)

pravice iz modela;

(iv)

topografije polprevodniških izdelkov;

(v)

dodatni varstveni certifikati za zdravila ali druge izdelke, za katere je mogoče pridobiti take dodatne varstvene certifikate;

(vi)

potrdila žlahtniteljev rastlin in

(vii)

avtorske pravice na programski opremi;

(c)

„sporazum o prenosu tehnologije“ pomeni:

(i)

sporazum o licenciranju tehnoloških pravic, sklenjen med dvema podjetjema za namene proizvodnje pogodbenih izdelkov s strani pridobitelja licence in/ali njegovih podizvajalcev;

(ii)

sporazum o odstopu tehnoloških pravic, sklenjen med dvema podjetjema z namenom izdelave pogodbenega izdelka, pri katerem odstopnik ostane deloma izpostavljen tveganju v zvezi z izkoriščanjem tehnologije;

(d)

„vzajemni sporazum“ pomeni sporazum o prenosu tehnologije, pri katerem si dve podjetji z isto pogodbo ali z ločenimi pogodbami podelita licenco za tehnološke pravice in kadar te licence zadevajo konkurenčne tehnologije ali se lahko uporabijo za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov;

(e)

„nevzajemni sporazum“ pomeni sporazum o prenosu tehnologije, pri katerem eno podjetje drugemu podeli licenco za tehnološke pravice ali kadar si dve podjetji podelita tako licenco, vendar navedene licence ne zadevajo konkurenčnih tehnologij in jih ni mogoče uporabiti za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov;

(f)

„izdelek“ pomeni blago ali storitve, vključno z vmesnim blagom in storitvami ter končanim blagom in storitvami;

(g)

„pogodbeni izdelek“ pomeni izdelek, proizveden, neposredno ali posredno, na podlagi licenčnih tehnoloških pravic;

(h)

„pravice intelektualne lastnine“ vključujejo pravice industrijske lastnine, zlasti patente in blagovne znamke ter avtorsko in sorodne pravice;

(i)

„tehnično znanje in izkušnje“ pomeni skupek praktičnih informacij, ki izhajajo iz izkušenj in preizkušanja, ki so:

(i)

tajne, tj. niso splošno znane ali zlahka dostopne;

(ii)

bistvene, tj. pomembne in uporabne pri proizvodnji pogodbenih izdelkov, ter

(iii)

določene, tj. dovolj razumljivo opisane, da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merili tajnosti in bistvenosti;

(j)

„upoštevni proizvodni trg“ pomeni trg za pogodbene izdelke in njihove nadomestke, torej vse tiste izdelke, ki jih kupci zaradi njihovih značilnosti, cen in predvidene uporabe štejejo za zamenljive ali nadomestljive s pogodbenimi izdelki;

(k)

„upoštevni tehnološki trg“ pomeni trg za licenčne tehnološke pravice in njihove nadomestke, torej vse tiste tehnološke pravice, ki jih pridobitelj licence zaradi njihovih značilnosti, licenčnin, ki se plačujejo za navedene pravice, in predvidene uporabe šteje za zamenljive ali nadomestljive z licenčnimi tehnološkimi pravicami;

(l)

„upoštevni geografski trg“ pomeni območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo proizvodov in povpraševanje po njih ali licenciranje tehnoloških pravic, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni ter ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na teh območjih občutno drugačni;

(m)

„upoštevni trg“ pomeni kombinacijo upoštevnega proizvodnega ali tehnološkega trga in upoštevnega geografskega trga;

(n)

„konkurenčna podjetja“ pomenijo podjetja, ki si konkurirajo na upoštevnem trgu, torej:

(i)

konkurenčna podjetja na upoštevnem trgu licenčnih tehnoloških pravic, torej tista podjetja, ki licencirajo konkurenčnotehnološke pravice (dejanski konkurenti na upoštevnem trgu);

(ii)

konkurenčna podjetja na upoštevnem trgu, na katerem se prodajajo pogodbeni izdelki, torej tista podjetja, ki bi bila v odsotnosti sporazuma o prenosu tehnologije dejavna na upoštevnih trgih, na katerih se prodajajo pogodbeni izdelki (dejanski konkurenti na upoštevnem trgu), ali tista podjetja, ki bi ob odsotnosti sporazuma o prenosu tehnologije dejansko in ne le v teoriji verjetno izvedla potrebne dodatne naložbe ali prevzela druge potrebne stroške za vstop na upoštevne trge v časovnem okviru, ki je dovolj kratek, da se ustvari konkurenčni pritisk na podjetja, ki so že dejavna na upoštevnem trgu (potencialni konkurenti na upoštevnem trgu);

(o)

„sistem selektivne distribucije“ pomeni sistem distribucije, v okviru katerega se dajalec licence zavezuje, da bo neposredno ali posredno licenciral proizvodnjo pogodbenih izdelkov samo pridobiteljem licence, izbranim na podlagi določenih meril, in v okviru katerega se ti pridobitelji licence zavežejo, da pogodbenih izdelkov ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem na ozemlju, ki ga je dajalec licence predvidel za navedeni sistem;

(p)

„izključna licenca“ pomeni licenco, v skladu s katero dajalcu licence na splošno ali za določeno uporabo ni dovoljeno proizvajati na podlagi licenčnih tehnoloških pravic ali podeliti licenčnih tehnoloških pravic tretjim osebam na določenem ozemlju;

(q)

„izključno ozemlje“ pomeni določeno ozemlje, na katerem ima samo eno podjetje dovoljenje za proizvodnjo pogodbenih izdelkov, a je na njem vendarle mogoče dovoliti drugemu pridobitelju licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega kupca, če je bila druga licenca podeljena za vzpostavitev alternativnega vira dobave temu kupcu;

(r)

„izključna skupina kupcev“ pomeni skupino kupcev, ki ji lahko samo ena pogodbenica sporazuma o prenosu tehnologije aktivno prodaja pogodbene izdelke, proizvedene na podlagi licenčne tehnologije;

(s)

„aktivna prodaja“ pomeni aktivno nagovarjanje kupcev prek obiskov, dopisov, e-pošte, klicev ali drugih sredstev neposrednega komuniciranja ali prek ciljnega oglaševanja in promocije, nespletne ali spletne, na primer prek tiskanih ali digitalnih medijev, tudi spletnih, storitev primerjave cen ali oglaševanja na iskalnikih, namenjenega kupcem na določenih ozemljih ali določenim skupinam kupcev, upravljanja spletišča z vrhnjo domeno, ki ustreza določenim ozemljem, ali ponujanja jezikov, ki se običajno uporabljajo na določenih ozemljih, na spletišču, če ti jeziki niso tisti, ki se običajno uporabljajo na ozemlju, na katerem ima kupec sedež;

(t)

„pasivna prodaja“ pomeni prodajo na podlagi spontanega povpraševanja posamičnih kupcev, vključno z dobavo blaga ali storitev kupcu, ne da bi prodajo sprožilo aktivno nagovarjanje določenega kupca, skupine kupcev ali kupcev na določenem ozemlju, in vključuje prodajo, ki je posledica sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali prijave na zasebna povabila k predložitvi ponudb.

2.   V tej uredbi pojmi „podjetje“, „dajalec licence“ in „pridobitelj licence“ vključujejo povezana podjetja vsakega od njih.

„Povezana podjetja“ pomenijo:

(a)

podjetja, v katerih ima pogodbenica sporazuma o prenosu tehnologije neposredno ali posredno eno ali več naslednjih pravic ali pooblastil:

(i)

lahko uveljavlja več kot polovico glasovalnih pravic;

(ii)

lahko imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje;

(iii)

ima pravico upravljati posle podjetja;

(b)

podjetja, ki imajo nad pogodbenico sporazuma o prenosu tehnologije neposredno ali posredno eno ali več pravic ali pooblastil iz točke (a);

(c)

podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno eno ali več pravic ali pooblastil iz točke (a);

(d)

podjetja, v katerih ima pogodbenica sporazuma o prenosu tehnologije skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c) ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj eno ali več pravic ali pooblastil iz točke (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo eno ali več pravic ali pooblastil iz točke (a) skupaj:

(i)

pogodbenice sporazuma o prenosu tehnologije ali povezana podjetja vsake od njih iz točk (a) do (d), ali

(ii)

ena ali več pogodbenic sporazuma o prenosu tehnologije ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) in ena ali več tretjih oseb.

Člen 2

Izjema

1.   V skladu s členom 101(3) Pogodbe in ob upoštevanju določb te uredbe se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije.

2.   Izjema, določena v odstavku 1, se uporablja, kolikor sporazumi o prenosu tehnologije vsebujejo omejitve konkurence, ki jih zajema člen 101(1) Pogodbe. Izjema se uporablja vse do izteka zapadlosti ali razglasitve neveljavnosti licenčnih tehnoloških pravic ali, pri tehničnem znanju in izkušnjah, vse dokler tehnično znanje in izkušnje ostanejo tajni. Vendar če tehnično znanje in izkušnje postanejo javno znani kot posledica dejanja pridobitelja licence, se izjema uporablja ves čas trajanja sporazuma.

3.   Izjema, določena v odstavku 1, se uporablja tudi za določbe sporazumov o prenosu tehnologije, ki se nanašajo na nakup izdelkov, ki ga izvede pridobitelj licence, ali na izdajo dovoljenj ali odstop drugih pravic intelektualne lastnine ali tehničnega znanja in izkušenj pridobitelju licence, če in kolikor so navedene določbe neposredno povezane s proizvodnjo ali prodajo pogodbenih izdelkov.

Člen 3

Pragovi tržnih deležev

1.   Kadar so pogodbenice sporazuma konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da skupni tržni delež pogodbenic ne presega 20 % na katerem koli upoštevnem trgu.

2.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da tržni delež vsake od pogodbenic ne presega 30 % na katerem koli upoštevnem trgu.

Člen 4

Najresnejše omejitve

1.   Kadar so pogodbenice sporazuma konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo pogodbenice nadzor, za cilj kar koli od spodaj navedenega:

(a)

omejevanje možnosti pogodbenice, da določa svoje cene pri prodaji izdelkov tretjim osebam;

(b)

omejevanje obsega proizvodnje, razen omejevanja obsega proizvodnje pogodbenih izdelkov, ki se naloži pridobitelju licence v nevzajemnem sporazumu ali samo enemu od pridobiteljev licence v vzajemnem sporazumu;

(c)

razdelitev trgov ali kupcev, razen:

(i)

obveznosti dajalca in/ali pridobitelja licence na podlagi nevzajemnega sporazuma, da z licenčnimi tehnološkimi pravicami ne bosta proizvajala na izključnem ozemlju, rezerviranem za drugo pogodbenico sporazuma, in/ali aktivno in/ali pasivno prodajala pogodbene izdelke na izključnem ozemlju ali izključni skupini kupcev, rezervirani za drugo pogodbenico sporazuma;

(ii)

omejevanja, na podlagi nevzajemnega sporazuma, aktivne prodaje pogodbenih izdelkov s strani pridobitelja licence na izključnem ozemlju ali izključni skupini kupcev, ki jo je dajalec licence dodelil drugemu pridobitelju licence, pod pogojem, da slednji ni konkurenčno podjetje dajalca licence v času sklenitve njegove lastne licence;

(iii)

obveznosti pridobitelja licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za lastno uporabo pod pogojem, da za pridobitelja licence ni omejitve aktivne in pasivne prodaje pogodbenih izdelkov kot rezervnih delov za njegove lastne izdelke, kadar pogodbene izdelke vključi v svoje lastne izdelke;

(iv)

obveznosti pridobitelja licence na podlagi nevzajemnega sporazuma, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega kupca, kadar je bila licenca podeljena zaradi oblikovanja alternativnega vira dobave za tega kupca;

(d)

omejevanje sposobnosti pridobitelja licence za izkoriščanje lastnih tehnoloških pravic ali omejevanje sposobnosti katere koli od pogodbenic sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če ta omejitev ni nujno potrebna za preprečitev razkritja licenčnega tehničnega znanja in izkušenj tretjim osebam.

2.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo pogodbenice nadzor, za cilj kar koli od spodaj navedenega:

(a)

omejevanje sposobnosti pogodbenice za določanje cen pri prodaji izdelkov tretjim osebam, ne da bi to posegalo v možnost določanja najvišje prodajne cene ali priporočanja prodajne cene, pod pogojem, da to nima za posledico fiksne ali najnižje prodajne cene zaradi pritiskov ali spodbud katere koli od pogodbenic sporazuma;

(b)

omejevanje ozemlja, na katerem pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, ali kupcev, ki jim pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, razen:

(i)

omejevanja pasivne prodaje na izključnem ozemlju ali izključni skupini kupcev, rezerviranima za dajalca licence;

(ii)

obveznosti, da proizvaja pogodbene izdelke samo za lastno uporabo pod pogojem, da za pridobitelja licence ni omejitve aktivne in pasivne prodaje pogodbenih izdelkov kot rezervnih delov za njegove lastne izdelke, kadar pogodbene izdelke vključi v svoje lastne izdelke;

(iii)

obveznosti, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega kupca, kadar je bila licenca podeljena zaradi oblikovanja alternativnega vira dobave za tega kupca;

(iv)

omejevanja prodaje končnim uporabnikom s strani pridobitelja licence, ki se ukvarja z veleprodajo;

(v)

omejevanja prodaje nepooblaščenim distributerjem, ki se nahajajo na ozemlju, na katerem dajalec licence izvaja sistem selektivne distribucije za pogodbene izdelke;

(c)

omejevanje aktivne ali pasivne prodaje končnim uporabnikom s strani pridobitelja licence, ki je član sistema selektivne distribucije in ki se ukvarja z maloprodajo, ne da bi to posegalo v možnost prepovedi članu sistema, da posluje iz nepooblaščene poslovne enote.

3.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja v času sklenitve sporazuma, temveč to postanejo pozneje, se za ves čas trajanja sporazuma uporablja odstavek 2 in ne odstavek 1, razen če se pozneje vsebina sporazuma bistveno spremeni. Taka sprememba vključuje sklenitev novega sporazuma o prenosu tehnologije med pogodbenicama, ki zadeva konkurenčnotehnološke pravice.

Člen 5

Izključene omejitve

1.   Izjema iz člena 2 se ne uporablja za nobeno od naslednjih obveznosti, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije:

(a)

kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pridobitelja licence za podelitev izključne licence ali odstop pravic, delno ali v celoti, dajalcu licence ali tretji osebi, ki jo določi dajalec licence, v zvezi z lastnimi izboljšavami ali lastnimi novimi načini uporabe licenčne tehnologije;

(b)

kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pogodbenice, da ne izpodbija veljavnosti pravic intelektualne lastnine, katerih imetnik v Uniji je druga pogodbenica, ne da bi to, v primeru izključne licence, posegalo v možnost zagotavljanja prenehanja veljavnosti sporazuma o prenosu tehnologije, če pridobitelj licence izpodbija veljavnost kakršnih koli licenčnih tehnoloških pravic.

2.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za nobene neposredne ali posredne obveznosti, ki omejujejo sposobnost pridobitelja licence za izkoriščanje njegovih lastnih tehnoloških pravic ali sposobnost katere koli pogodbenice sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če je slednja omejitev nujna za preprečitev razkritja licenčnega tehničnega znanja in izkušenj tretjim osebam.

Člen 6

Odvzem v posameznih primerih

1.   Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum o prenosu tehnologije, za katerega se uporablja izjema iz člena 2 te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, zlasti kadar:

(a)

je za tehnologije tretjih oseb dostop na trg omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež podobnih omejevalnih sporazumov, ki pridobiteljem licenc prepovedujejo uporabo tehnologij tretjih oseb;

(b)

je dostop na trg potencialnim pridobiteljem licenc omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež podobnih omejevalnih sporazumov, ki dajalcem licenc prepovedujejo podeljevanje licenc drugim pridobiteljem licenc, ali če edini lastnik tehnologije, ki podeljuje licenco za upoštevne tehnološke pravice, sklene dogovor o izključni licenci s pridobiteljem licence, ki je že dejaven na proizvodnem trgu na podlagi nadomestnotehnoloških pravic.

2.   Kadar ima, v katerem koli določenem primeru, sporazum o prenosu tehnologije, za katerega se uporablja izjema iz člena 2 te uredbe, učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe na ozemlju države članice ali na njegovem delu, ki ima vse lastnosti posebnega geografskega trga, lahko organ te države članice, pristojen za konkurenco, odvzame ugodnosti te uredbe na podlagi člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 za to ozemlje, v enakih okoliščinah, kot so določene v odstavku 1 tega člena.

Člen 7

Neuporaba te uredbe

1.   V skladu s členom 1a Uredbe št. 19/65/EGS lahko Komisija z uredbo razglasi, da se, kadar vzporedne mreže podobnih sporazumov o prenosu tehnologije pokrivajo več kot 50 % upoštevnega trga, ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo posebne omejitve za navedeni trg.

2.   Uredba iz odstavka 1 se ne začne uporabljati prej kot šest mesecev po njenem sprejetju.

Člen 8

Uporaba pragov tržnih deležev

Za namene uporabe pragov tržnih deležev iz člena 3 se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

tržni delež se izračuna na podlagi vrednosti prodaje na trgu; če podatki o vrednosti prodaje na trgu niso na voljo, je mogoče za določitev tržnega deleža zadevnega podjetja uporabiti ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno z obsegom prodaje na trgu;

(b)

tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za predhodno koledarsko leto; če predhodno koledarsko leto ni reprezentativno za položaj pogodbenic na upoštevnem trgu ali upoštevnih trgih, se tržni delež izračuna kot povprečje tržnih deležev pogodbenic v treh predhodnih koledarskih letih;

(c)

tržni delež podjetij iz člena 1(2), drugi pododstavek, točka (e), se enakomerno porazdeli med vsa podjetja, ki imajo pravice ali pooblastila iz člena 1(2), drugi pododstavek, točka (a);

(d)

tržni delež pogodbenice, ki je dejavna na upoštevnem tehnološkem trgu, se izračuna na podlagi prisotnosti tehnoloških pravic te pogodbenice na upoštevnih trgih (tj. proizvodnih in geografskih trgih), na katerih se prodajajo pogodbeni izdelki, torej na podlagi skupne prodaje te pogodbenice in njenih pridobiteljev licence za izdelke, ki vključujejo licenčne tehnološke pravice te pogodbenice;

(e)

če tržni delež iz člena 3(1) ali (2) na začetku ni večji od 20 % oziroma 30 %, pozneje pa preseže omenjeni vrednosti, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja v obdobju treh zaporednih koledarskih let, ki sledijo letu, v katerem je bil 20-odstotni ali 30-odstotni prag prvič presežen.

Člen 9

Razmerje do drugih uredb o skupinskih izjemah

Ta uredba se ne uporablja za licenčne ureditve v sporazumih o raziskavah in razvoju, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2023/1066, ali v sporazumih o specializaciji, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) 2023/1067.

Člen 10

Prehodno obdobje

Prepoved iz člena 101(1) Pogodbe se od 1. maja 2026 do 30. aprila 2027 ne uporablja za sporazume, že veljavne na dan 30. aprila 2026, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme iz te uredbe, vendar pa so 30. aprila 2026 izpolnjevali pogoje za uporabo izjeme iz Uredbe (EU) št. 316/2014.

Člen 11

Obdobje veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. maja 2026.

Veljati preneha 30. aprila 2038.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. aprila 2026

Za Komisijo

predsednica

Ursula VON DER LEYEN


(1)   UL 36, 6.3.1965, str. 533/65, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1965/19/oj.

(2)  Uredba Komisije (EU) št. 316/2014 z dne 21. marca 2014 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije (UL L 93, 28.3.2014, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/316/oj).

(3)  Uredba Komisije (EU) 2022/720 z dne 10. maja 2022 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 134, 11.5.2022, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/720/oj).

(4)  Sporočilo Komisije – Obvestilo Komisije: Smernice o vertikalnih omejitvah (UL C 248, 30.6.2022, str. 1).

(5)  Uredba Komisije (EU) 2023/1066 z dne 1. junija 2023 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 143, 2.6.2023, str. 9, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1066/oj).

(6)  Uredba Komisije (EU) 2023/1067 z dne 1. junija 2023 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji (UL L 143, 2.6.2023, str. 20, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1067/oj).

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1/oj).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/877/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)


Top