(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 29. julija 2025 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom preje iz poliamida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 16. junija 2025 vložila ad hoc koalicija evropskih proizvajalcev poliamidne preje (v nadaljnjem besedilu: pritožniki ali koalicija). Pritožba je bila vložena v imenu industrije preje iz poliamida v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1984 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in kitajske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Komisija je prejela pripombe glede začetka preiskave dveh zainteresiranih strani: enega od uporabnikov izdelka v preiskavi (družba Spitfil) in združenja, ki zastopa evropske proizvajalce vlaken in preje iz organskih polimerov (združenje CIRFS).

(7)

Družba Spitfil je v svojih pripombah glede začetka preiskave (4) na splošno ugotovila, da se nekatere vrste poliamidne preje, uvožene iz Kitajske, ki se uporabljajo izključno za postopke razcepljanja preje za po osnovi pletene tkanine, v Uniji ne proizvajajo. Družba je pozneje predložila uradni zahtevek za izključitev iz obsega izdelka, kot je opisano v oddelku 2.4 spodaj.

(8)

Združenje CIRFS je v svojih pripombah glede začetka preiskave (5) podprlo dokaze, predložene v pritožbi glede znatne škode, ki zaradi poceni in domnevno dampinškega uvoza iz Kitajske ogroža sam obstoj sektorja Unije za proizvodnjo poliamidne preje. Združenje je Komisijo pozvalo, naj zagotovi, da bo raven morebitnega protidampinškega ukrepa zadostovala za popolno nevtralizacijo dampinških praks in ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev.

(9)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Izbrala ga je na podlagi obsega proizvodnje in prodaje. Ta vzorec so sestavljali trije proizvajalci Unije ter je predstavljal 44,4 % ocenjene celotne proizvodnje Unije in 37,4 % ocenjenega celotnega obsega prodaje izdelka v preiskavi. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu.

(11)

Po začasni izbiri vzorca je pritožnik predlagal, da se vzorec zmanjša na samo dva proizvajalca, katerih obseg proizvodnje in prodaje bi bil še vedno dovolj reprezentativen. Vendar se je Komisija odločila, da ohrani začasni izbor, pri čemer je upoštevala tudi geografsko razpršenost vzorčenih družb in širšo pokritost vrst izdelka, ki se proizvajajo. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(13)

Noben nepovezan uvoznik ni predložil zahtevanih informacij oziroma se ni strinjal z vključitvijo v vzorec. Komisija zato ni izbrala vzorca uvoznikov.

(14)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz LRK pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(15)

Osemnajst proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav je zagotovilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh kitajskih proizvajalcev izvoznikov na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevne države opravljena posvetovanja o izbiri vzorca. Glede dokončnega vzorca ni bila prejeta nobena pripomba.

(16)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj v LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(17)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze prima facie o izkrivljanju na trgu surovin v LRK. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za LRK uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato kitajski vladi poslala dodatne vprašalnike v zvezi s tem.

(18)

Komisija je vprašalnike poslala tudi proizvajalcem Unije in kitajskim proizvajalcem izvoznikom. Enaki vprašalniki ter vprašalniki za uvoznike Unije in uporabnike Unije so bili na dan začetka preiskave na voljo na spletu (6).

(19)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev o obstoju dampinga in nastali škodi ter za opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije:

Proizvajalci izvozniki iz LRK:

(20)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. julija 2024 do 30. junija 2025 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2022 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(21)

Izdelek v tej preiskavi so sintetične filamentne preje iz alifatskih poliamidov, nepripravljene za prodajo na drobno, vključno s sintetičnimi monofilamenti številke manj kot 67 deciteksov. Izdelek v preiskavi vključuje vse vrste preje iz najlona ali drugih alifatskih poliamidov, teksturirane, številke ne več kot 50 teksov na eno prejo, ali ne teksturirane, enojne, dvojne, večnitne ali pramenske, sukane ali nesukane (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

(22)

Preja visoke trdnosti iz poliamida, ki se uvršča pod oznako KN 5402 19 00 , ne spada v obseg izdelka v preiskavi.

(23)

Poliamidne preje se zaradi svoje vsestranskosti in visokozmogljivih lastnosti obširno uporabljajo v različnih industrijah. To vključuje:

(24)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz LRK, ki se trenutno uvršča pod oznake KN 5402 31 00 , 5402 45 00 , 5402 51 00 in 5402 61 00 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(25)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(26)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(27)

Eden od uporabnikov izdelka v preiskavi, in sicer družba Spitfil, je zahtevala izključitev tako imenovanih „matičnih prej iz poliamida“, ki se uporabljajo za proizvodnjo monofilamentne preje, iz obsega izdelka, pri čemer je trdila, da se matične preje ne proizvajajo v Uniji. Uporabnik je svojo zahtevo ponovil v dodatnih pripombah, poslanih precej po roku za pripombe, kot je bil določen v oddelku 2 obvestila o začetku preiskave.

(28)

Vendar je Komisija ugotovila, da matična preja ni končni izdelek, temveč vmesna preja, ki se nadalje predeluje za proizvodnjo monofilamentne preje iz poliamida. Monofilamentna preja, proizvedena iz matične preje, ima enake fizikalne, kemične in tehnične lastnosti kot monofilamentna preja, ki jo proizvaja industrija Unije, tudi če je pridobljena z drugačno metodo proizvodnje. Obe vrsti izdelka sta zamenljivi in se enako uporabljata v spodnjem delu verige, tj. v industriji pletenja po osnovi. Zato je Komisija začasno zavrnila zgoraj navedeni zahtevek za izključitev iz obsega izdelka. Kar zadeva druge pripombe družbe, predložene po roku, bodo te obravnavane po začasnem razkritju.

(29)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi z LRK v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(30)

Da bi Komisija zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, je v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo preje iz poliamida. Ustrezne informacije je predložilo enajst proizvajalcev izvoznikov.

(31)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni poslala izpolnjenega vprašalnika, prav tako Komisija v roku ni prejela nobenega dopisa v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj v LRK uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe.

(32)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(33)

Komisija je 10. oktobra 2025 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji preje iz poliamida. Poleg tega je Komisija na podlagi meril, ki vplivajo na izbiro neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila Turčijo kot možno primerno reprezentativno državo. Komisija je prejela pripombe k prvemu obvestilu, kot je navedeno v oddelkih 3.2.4 in 3.2.5 spodaj.

(34)

Komisija je 13. januarja 2026 z drugim obvestilom zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti, pri čemer je kot reprezentativno državo izbrala Turčijo. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi razpoložljivih informacij za družbo SASA Polyester Sanayi S.A., proizvajalca poliestrske preje v Turčiji. Komisija je prejela pripombe k drugemu obvestilu, kot je navedeno v oddelkih 3.2.4 in 3.2.5 spodaj.

(35)

Komisija je po analizi prejetih pripomb in informacij sklenila, da je Turčija primerna reprezentativna država, katere neizkrivljene cene in stroški bodo uporabljeni za določitev normalne vrednosti. Kadar reprezentativne uvozne cene za določen dejavnik proizvodnje niso bile na voljo, je Komisija uporabila ustrezno mednarodno referenčno vrednost. Temeljni razlogi za pristop Komisije so podrobneje pojasnjeni v oddelku 3.2.4 spodaj.

(36)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „[n]ormalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(37)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „[č]e se [...] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(38)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze ter zaradi nesodelovanja kitajske vlade in proizvajalcev izvoznikov uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(39)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede kemijskega sektorja v LRK (7) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(40)

Komisija je v navedenih preiskavah ugotovila, da v LRK obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje virov v skladu s tržnimi načeli (8). Sklenila je zlasti, da kitajska vlada v kemijskem sektorju ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (9) ter da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (10). Nadalje je Komisija ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja v LRK na splošno dejansko prispeva k temu, da se viri usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (11). Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč v LRK (12). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v kemijskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (13) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala v LRK (14).

(41)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s kemijskim sektorjem v LRK, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške v LRK ali ne, ker obstajajo znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi iz pritožbe in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (15) (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo LRK na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj v LRK, kot je bilo ugotovljeno tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(42)

Pritožnik je trdil, da v kitajskem sektorju poliamidne preje obstajajo znatna izkrivljanja. Skliceval se je na poročilo in zlasti na to, da je gospodarski sistem LRK „socialistično tržno gospodarstvo“, ter na dejavno vlogo KKP v javnem in zasebnem sektorju v LRK (16).

(43)

Natančneje, v pritožbi je bilo poudarjeno, da:

(44)

V pritožbi je bilo skratka izraženo stališče, da cene ali stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe niso rezultat sil prostega trga. Kot je navedeno v pritožbi, zato za določitev normalne vrednosti v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(45)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno ter posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom.

(46)

V zvezi s tem je Komisija najprej ocenila, ali sektor poliamidne preje v LRK v veliki meri oskrbujejo podjetja, ki delujejo v okviru lastništva, pod nadzorom ali pod nadzorom politik ali po navodilih kitajskih organov, v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe. Sektor zadevnega izdelka oskrbujejo tako zasebne družbe, kot so Fujian Eversun Jinjiang Co. Ltd (26)., Highsun Holding Group (27), Yiwu Huading Nylon Co. Ltd. (28), kot tudi podjetja v državni lasti, kot so Shenma Industrial Co. Ltd. (29), Hubei Sanning Chemical Co. Ltd. (30) ali Sinopec (31). Natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci in proizvajalci v državni lasti na trgu poliamidne preje ni bilo mogoče določiti. Vendar je Komisija ugotovila, da je več proizvajalcev pod neposrednim nadzorom države. Med njimi je na primer podjetje v državni lasti Shenma Industrial Co. Ltd (32), ki je pod končnim nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti vlade province Henan (33) in je največji kitajski proizvajalec najlona 66 (34), polimera, ki se uporablja za proizvodnjo poliamidne preje. Drug primer je družba Hubei Sanning Chemical Industry Co. Ltd., ki je pod končnim nadzorom komisije za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti province Shanxi (35). Družba Sinopec je prav tako podjetje v državni lasti, ki je pod nadzorom komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (36).

(47)

Poleg tega so posegi KKP v operativno odločanje postali pravilo ne le v podjetjih v državni lasti, ampak tudi v družbah v zasebni lasti (37), pri čemer je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politik.

(48)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je nacionalno industrijsko združenje, ki pokriva kemijski sektor, kitajska zveza naftne in kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: CPCIF). Zveza CPCIF upošteva splošno vodstvo KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij (38). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (39), zastopniki zveze CPCIF pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti (40).

(49)

Eversun Holding Group Co. Ltd., ki je matična družba družbe Fujian Eversun Jinjiang Co. Ltd., je članica zveze CPCIF (41) in ima predstavnika v njenem upravnem odboru. Poleg tega so nekateri subjekti pod nadzorom družbe Sinopec prav tako člani zveze CPCIF (42).

(50)

Natančneje, preiskava je pokazala, da je nacionalno industrijsko združenje, ki zastopa proizvajalce poliamidne preje, CCFA. Združenje CCFA upošteva splošno vodstvo KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij (43). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (44), zastopniki združenja CCFA pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti (45).

(51)

Družbe Fujian Eversun Jinjiang Co., Ltd., Fujian Highsun Synthetic Fiber (ki je v lasti skupine Highsun Holding Group), Yiwu Huading Nylon Co., Ltd., Sinopec in Shenma Industrial Co., Ltd. so vse članice združenja CCFA (46).

(52)

Javna in zasebna podjetja v kemijskem sektorju so pod nadzorom politik in morajo delovati po navodilih. Najnovejši kitajski dokumenti politike o kemijskem in petrokemijskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje tema sektorjema, in namero o poseganju v ta sektorja za njuno oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz kataloga smernic za prestrukturiranje industrije, v katerem so poliamidi navedeni kot industrijski sektor, ki ga spodbuja kitajska vlada (47). Poleg tega je adipinska kislina, vhodna surovina za proizvodnjo poliamidne preje, navedena kot spodbujan sektor tako v katalogu smernic za prestrukturiranje industrije (48) kot tudi v katalogu spodbujanih industrij v zahodnih regijah (49). Kar zadeva kaprolaktam, še eno vhodno surovino za proizvodnjo poliamidne preje, ima kitajska vlada omejevalno politiko glede proizvodnih enot s proizvodno zmogljivostjo manj kot 100 000 ton na leto (50).

(53)

Poleg tega namerava kitajska vlada v skladu s 14. petletnim načrtom za gospodarski in socialni razvoj ter obete do leta 2035 „pospešiti preoblikovanje in nadgradnjo ključnih industrij, kot je kemijska industrija“ (51).

(54)

Poleg tega je v usmerjevalnem mnenju o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije v obdobju 14. petletnega načrta (52) (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalno mnenje) določeno tudi, da bo kitajska vlada „pospešila preobrazbo in nadgradnjo tradicionalnih industrij, odločno razvijala nove kemične snovi in fine kemikalije […] ter spodbujala prehod Kitajske iz velike petrokemijske in kemijske države v močno petrokemijsko in kemijsko silo. Do leta 2025 […] se bo koncentracija proizvodnje kemikalij v rinfuzi še izboljšala, stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pa bo dosegla več kot 80 %; zanesljivost oskrbe z novimi kemičnimi snovmi bo presegla 75 %“ (53). Poleg tega bo kitajska vlada „[p]ospešila razvoj vrhunskih poliolefinov, elektronskih kemikalij, industrijskih specialnih plinov, visokozmogljivih gumijastih in plastičnih materialov ter visokozmogljivih vlaken“, v zvezi z industrijami poliamidne preje v spodnjem delu verige pa namerava „razširiti raznolikost in specifikacije materialov, kot so […] poliuretani in poliamidi“ (54). Poleg tega bo kitajska vlada „[s]podbujala prilagajanje industrijske strukture: krepila bo posebne ukrepe in znanstveno regulirala obseg industrije“ (55) .

(55)

Natančneje, v usmerjevalnem mnenju o visokokakovostnem razvoju industrije kemičnih vlaken (56) je določeno, da kitajska vlada „[s]podbuja razvoj inovacijske platforme za visokozmogljiva vlakna in kompozitne materiale […], katere cilj je vzpostaviti celovito industrijsko verigo, ki bo zajemala osnovne kemične surovine, visokozmogljiva vlakna/visokozmogljive polimere, kompozitne materiale ter oblikovanje in predelavo izdelkov, preskušanje in ocenjevanje izdelkov ter uporabo izdelkov“ (57).

(56)

Podobni primeri namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja poliamidne preje, so na voljo na ravni provinc, na primer v 14. petletnem načrtu province Šandong za razvoj kemijske industrije (58), ki si prizadeva za „[c]elovito spodbujanje nadgradnje industrijskih temeljev in posodobitev industrijske verige, pospeševanje umika zaostalih in neučinkovitih proizvodnih zmogljivosti ter spodbujanje razvoja kemičnih izdelkov v smeri funkcionalizacije, izboljšanja in diferenciacije [in za] usmerjanje podjetij, da se združijo in reorganizirajo, optimizirajo dodeljevanje virov in strukturo industrijske verige ter izboljšajo učinkovitost proizvodnje in dobičkonosnost“ (59).

(57)

Ta 14. petletni načrt province Shandong posebej zajema tudi industrijske sektorje v zgornjem in spodnjem delu verige, povezane s poliamidno prejo, in zahteva, „da se poudari vodilna vloga kemičnih parkov in vodilnih podjetij, pospeši razvoj celotne industrijske verige od osnovnih kemičnih surovin do vrhunskih novih kemičnih materialov […] [ter] osredotoči na razvoj vrhunskih poliolefinov, poliuretanov in poliamidov ter visokotehnoloških izdelkov iz novih materialov z visoko dodano vrednostjo“ (60) .

(58)

Drug primer namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja poliamidne preje na ravni provinc, je mogoče najti v 14. petletnem načrtu province Henan za razvoj strateških in nastajajočih industrij ter industrij prihodnosti (61), katerega namen je „[p]ospešiti razvoj industrije novih najlonskih materialov ter na podlagi celovite ocene virov in okoljske zmogljivosti racionalno razširiti proizvodnjo surovin v zgornjem delu verige, kot so adipinska kislina, kaprolaktam in polimer najlona 66“ (62).

(59)

Podobno si 14. petletni načrt province Chongqing za visokokakovostni razvoj proizvodne industrije prizadeva „na podlagi lokalnih prednosti proizvodnih zmogljivosti adipinske kisline […] okrepiti načrtovanje in proizvodnjo izdelkov, kot sta […] sol najlona 66 (sol heksametilendiamin adipinske kisline) in najlon 66 (poliheksametilen adipamid), ter aktivno privabljati in razvijati podjetja na področju dolgoverižnega najlona in najlona, odpornega proti visokim temperaturam, za vzpostavitev industrijske verige poliamidov“ (63).

(60)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih vpliva na cene in stroške v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe, je Komisija ugotovila, da je matična družba Eversun Corp. družbe Fujian Eversun Jinjiang Co., Ltd., „od svoje ustanovitve pripisovala velik pomen krepitvi partije. Partijski odbor družbe ima že od svoje ustanovitve vodilno vlogo in nenehno spodbuja razvoj družbe“ (64) . Poleg tega je predsednik družbe Eversun Corp. prav tako član KKP (65).

(61)

Poleg tega skupina Highsun Holding Group „spodbuja globoko povezovanje dela na področju krepitve partije z razvojem skupine“. (66) Generalni direktor skupine Highsun Holding Group je prav tako član KKP (67).

(62)

Predsednik družbe Shenma Industrial Co. Ltd. je hkrati tudi sekretar partijskega odbora (68).

(63)

Družba Hubei Sanning Chemical Co., Ltd. je leta 2020 razvila načrt za „nadaljnjo krepitev dela na področju krepitve partije in prizadevanje, da postane vodilno demonstracijsko podjetje partije […] na ravni province“. Poleg tega je družba „v statut vključila delo na področju krepitve partije ter vztrajala, da je visokokakovostna krepitev partije ‚temelj‘ in ‚duša‘, ki vodi razvoj podjetja“ (69). Namestnik generalnega direktorja družbe opravlja tudi funkcijo sekretarja partijskega odbora družbe (70).

(64)

Podobno je predsednik upravnega odbora skupine Sinopec Group sekretar partijskega odbora, več članov odbora pa opravlja funkcijo namestnika sekretarja partijskega odbora (71). Skupina Sinopec Group je navedla, da se namerava „osredotočiti […] na novo poslanstvo podjetja in nove naloge na novi poti, negovati samorevolucionarni duh partije, okrepiti vodilno vlogo partije in krepitev partije na vsestranski in celovit način ter sistematično spodbujati celovito in strogo upravljanje s strani partije, da se zagotovi trdno jamstvo za pisanje novega poglavja sodobne petrokemijske industrije na Kitajskem“ (72).

(65)

Obstoja osebnih povezav med vsemi kitajskimi proizvajalci poliamidne preje in KKP ni bilo mogoče sistematično ugotoviti. Ker pa izdelek v preiskavi predstavlja podsektor kemijskega sektorja, je Komisija menila, da so informacije iz nedavnih preiskav v zvezi s kemijskim sektorjem, kot je navedeno v uvodni izjavi 40, pomembne tudi za izdelek v preiskavi.

(66)

Poleg tega so v sektorju poliamidne preje vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Komisija je opredelila več dokumentov, ki dokazujejo, da ima industrija poliamidne preje koristi od vladnih smernic in poseganja države v kemijski sektor, saj je sektor poliamidne preje podsektor kemijskega sektorja. Poleg tega je Komisija našla tudi dokumente, ki se posebej nanašajo na sektor poliamidne preje.

(67)

Kitajska vlada kemijsko industrijo vedno obravnava kot ključno (73). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o kemikalijah, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela optimizacijo in nadgradnjo kemijske industrije (74). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin navedeno, da bo kitajska vlada „optimizirala organizacijsko strukturo: povečala in okrepila bo vodilna podjetja; […] podpirala [bo] podjetja pri pospeševanju medregionalnih in medlastniških združitev in reorganizacij, povečevanju industrijske koncentracije in izvajanju mednarodnih operacij; v industriji neželeznih kovin ter kemijski, petrokemijski, jeklarski, gradbeni in drugih industrijah [bo] krepila skupino vodilnih podjetij v industrijski verigi z ekološko prevlado in ključno konkurenčnostjo“ (75).

(68)

Natančneje, okrožje Changle, ki se nahaja v občini Fuzhou (Fujian), je razvilo grozd industrije kemičnih vlaken: „Soočeno s konkurenčnim okoljem nacionalne industrije najlona je okrožje Changle v celoti uvedlo razvojno strategijo ‚vodja verige + grozd verige‘. Z vodilnimi podjetji, kot so Highsun Holding Group, Eversun Holding Group Co. Ltd. in Jinlun High Fiber, ki spodbujajo usklajen razvoj industrijskih verig v zgornjem in spodnjem delu verige, je okrožje nenehno utrjevalo svoje prednosti v tekstilni industriji in oblikovalo najpopolnejšo tekstilno industrijsko verigo v državi, od petrokemičnih surovin do kemičnih vlaken“ (76).

(69)

Poleg tega ta razvojna strategija izhaja iz različnih shem podpore, kot je „močna podpora okrožja Changle za razvoj grozdov tradicionalnih proizvodnih industrijskih verig. V zadnjih letih je okrožje Changle izvajalo [projekte], ki spodbujajo vodilna podjetja […], da pospešijo širitev svojih industrijskih verig v zgornjem in spodnjem delu verige. Trenutno je v okrožju 282 tekstilnih podjetij nad določeno velikostjo z razmeroma popolno industrijsko verigo. Zgornji del verige zajema proizvodnjo petrokemičnih surovin, spodnji del pa industrijo pletenja po osnovi (čipke), s čimer se oblikuje sistem tekstilne industrije, ki vključuje surovine za kemična vlakna, kemična vlakna, predenje, pletenje, barvanje in dodelavo ter oblačila. Letos se okrožje Changle osredotoča na ‚podporo vodilnim podjetjem, ustvarjanje velikih grozdov in razvoj velikih industrij‘, pri čemer uporablja […] posebne ukrepe kot ključne pobude za pomoč skupinama Highsun Holding Group, Eversun Holding Group, […] pri doseganju proizvodne vrednosti 100 milijard RMB“ (77).

(70)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(71)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v kemijskem sektorju v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi.

(72)

Poleg tega v primerih, ko se uporablja stečajno pravo, postopki niso pregledni in vodijo do diskriminatornih praks (78).

(73)

Na izdelek v preiskavi vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi 40. Navedeno izkrivljanje vpliva na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere velja isti sistem delovnega prava v LRK).

(74)

Poleg tega v tej preiskavi niso bili predloženi dokazi o tem, da na sektor poliamidne preje ne vpliva poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe. Tovrstno poseganje države zelo dobro ponazarja tudi zgoraj navedeno usmerjevalno mnenje, v katerem se zahteva „izboljšanje podpornih politik, krepitev usklajevanja med davčno, finančno, regionalno, naložbeno, uvozno in izvozno […] politiko ter industrijskimi politikami, [da] se v celoti izkoristi nacionalna platforma za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter [da] se spodbudi povezava med podjetji in bankami“ (79).

(75)

Poleg tega si kitajska vlada na ravni dodeljevanja finančnih sredstev z več ukrepi za nadaljnje spodbujanje razvoja zasebnih naložb (80)prizadeva „povečati sredstva iz centralnega proračuna za podporo upravičenim zasebnim naložbenim projektom ter dejavno prevzeti vodilno in usmerjevalno vlogo“. Kitajska vlada namerava tudi „dobro izkoristiti nove finančne instrumente politike [in] podpreti številne upravičene zasebne naložbene projekte v pomembnih industrijah in na ključnih področjih“ (81).

(76)

Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(77)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(78)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem, delom itd.), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II poročila. Opisano poseganje države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, energijo in surovinami je dejansko prisotno po vsej LRK. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden v LRK, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(79)

Razpoložljivi dokazi so skratka pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, zemljišč, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(80)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v dokumentaciji zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnega izkrivljanja in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(81)

Komisija v začasni fazi od nobenega kitajskega proizvajalca izvoznika ni prejela pripomb v zvezi z znatnimi izkrivljanji, ki vplivajo na industrijo poliamidne preje.

(82)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Normalno vrednost je zato skonstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(83)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(84)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 33 in 34, je Komisija izdala dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti, in sicer prvo obvestilo 10. oktobra 2025 in drugo obvestilo 13. januarja 2026. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Turčijo kot primerno reprezentativno državo v tej zadevi, če bo potrjen obstoj znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(85)

V prvem obvestilu je Komisija opredelila Argentino, Brazilijo, Kolumbijo, Indonezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot LRK, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(86)

V okviru tega merila je skupina Eversun Group predložila pripombe glede tega, da je Komisija opredelila Turčijo kot potencialno primerno reprezentativno državo. Trdila je, da Turčija ni primerna reprezentativna država zaradi visokih stopenj inflacije v primerjavi z Indonezijo, katere gospodarstvo je bilo večje, stopnja inflacije pa stabilnejša. Poleg tega je navedla indonezijsko družbo PT. Ever Shine Tex Tbk, ki je proizvajala izdelek v preiskavi in za katero so bili računovodski izkazi takoj na voljo. Skupina Eversun Group je Komisijo pozvala, naj Indonezijo šteje za primerno reprezentativno državo.

(87)

Da bi Komisija v vsakem primeru opredelila, katere države so dosegale podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot država izvoznica, je uporabila države, ki jih Svetovna banka uvršča v isto kategorijo dohodka. Ta podatkovna zbirka je Komisiji zagotovila zadostno število potencialno primernih držav s podobno stopnjo razvitosti, da lahko izbere primerno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe. Komisija je opozorila, da v osnovni uredbi obstoj inflacije ni določen kot ustrezno merilo za izbiro reprezentativne države. Prav tako je opozorila, da dejstvo, da je bilo indonezijsko gospodarstvo večje od turškega in zato bližje kitajskemu gospodarstvu, ni vplivalo na izbiro primerne reprezentativne države v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe. Ustrezna kategorija Svetovne banke je bila kategorija držav z višjim srednjim dohodkom, v katero je bila uvrščena Kitajska. V zvezi s trditvijo o stopnji inflacije v Turčiji je Komisija opozorila, da skupina Eversun Group ni predložila nobenih dokazov, da bi bila zaradi inflacije določitev referenčnih vrednosti nezanesljiva. Poleg tega je opozorila, da so uvozne cene, ki so bile podlaga za določitev referenčnih vrednosti za večino proizvodnih dejavnikov, temeljile na čezmejnih transakcijah, ki so bile običajno opravljene v drugih valutah in ne v valuti države uvoznice, zato inflacija nanje ni vplivala. Poleg tega bi se referenčne vrednosti pretvorile v valuto zadevne države, pri čemer vpliv inflacije, ki je pogosto povezan z devalvacijo valute, ne bi bil znaten. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(88)

Komisija je v prvem obvestilu navedla seznam proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, energija in delo, ki se uporabljajo pri proizvodnji poliamidne preje. Komisija je tudi ugotovila, da so bila zrna najlona 6 glavna surovina, ki se uporablja pri proizvodnji poliamidne preje. Njihova poraba je znašala med [55 %–70 %] vseh porabljenih materialov, v primerjavi z [20 %–35 %] porabe kaprolaktama.

(89)

Komisija je nato analizirala uvoz glavnih proizvodnih dejavnikov v sedem potencialnih reprezentativnih držav, tj. Argentino, Brazilijo, Kolumbijo, Indonezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo. V zvezi z Argentino je ugotovila, da je bila raven uvoza kaprolaktama, zrn najlona 6 ter preje POY/FDY/HOY (83) in preje DTY/ACY/ATY/TDY/TTY (84) nizka. V zvezi z Brazilijo, Mehiko in Tajsko je ugotovila, da je bila raven uvoza kaprolaktama nizka. V zvezi s Kolumbijo je ugotovila, da je bil obseg uvoza zrn najlona 6 ter preje POY in DTY v Kolumbijo nezadosten ter da je kitajski uvoz vplival na povprečno uvozno ceno kaprolaktama. V zvezi z Indonezijo je ugotovila, da je kitajski uvoz vplival na uvozno ceno zrn najlona 6, ki so glavna surovina.

(90)

Poleg tega je Komisija preučila, kateri finančni podatki so bili takoj na voljo za sedem opredeljenih držav, tj. Argentino, Brazilijo, Kolumbijo, Indonezijo, Mehiko, Tajsko in Turčijo, ter ugotovila, da čeprav so v vsaki od potencialnih reprezentativnih držav obstajali proizvajalci poliamidne preje, ni mogla opredeliti nobene družbe s takoj dostopnimi finančnimi podatki za določitev splošnih stroškov proizvodnje, PSU-stroškov in dobička.

(91)

Vendar je Komisija kot primerno družbo za izračun PSU-stroškov in dobička določila družbo SASA Polyester Sanayi A.Ş, proizvajalca poliestrske preje, tj. izdelka iz iste splošne kategorije in sektorja kot izdelek v preiskavi. Komisija je prejela pripombe skupine Eversun Group in pritožnikov.

(92)

Skupina Eversun Group je v odgovor na prvo obvestilo je predložila takoj dostopne finančne informacije za indonezijskega proizvajalca poliamidne preje PT Ever Shine Tex (85). Komisija je ugotovila, da je bil PT Ever Shine Tex proizvajalec filamentne preje iz najlona 6, teksturirane in neteksturirane preje iz najlona 6 ter poliestrskih tkanin.

(93)

Pritožniki so navedli, da podpirajo izbiro računovodskih izkazov družbe SASA Polyester Sanayi A.Ş, pri čemer so menili, da je to razumen približek, ker je ta turški proizvajalec proizvajal neteksturirano in teksturirano poliestrsko prejo, ki se je uporabljala v tekstilnem sektorju. Trdili so, da je proizvodni postopek podoben postopku proizvodnje poliamidne preje.

(94)

Komisija je v drugem obvestilu analizirala finančne podatke družbe PT Ever Shine Tex in ugotovila, da je družba načeloma primerna za konstruiranje PSU-stroškov in dobička. Vendar je v zvezi s primernostjo Indonezije kot reprezentativne države ugotovila pomembne ovire, navedene v uvodni izjavi 95 spodaj, zaradi katerih Indonezija ni bila izbrana kot primerna reprezentativna država.

(95)

Glede zrn najlona 6 je Komisija ugotovila, da so bile v Indonezijo uvožene zadostne količine, od tega jih je 48 % izviralo iz Kitajske. Ugotovila je, da je bila povprečna kitajska uvozna cena 16 % nižja od povprečne uvozne cene iz preostalega sveta. Komisija je sklenila, da je na uvozno ceno zrn najlona 6 iz „preostalega sveta“ verjetno vplival uvoz iz Kitajske in zato ni bila primerna za uporabo kot referenčna vrednost v skladu s členom 2(6), točka (a), osnovne uredbe. Poleg tega je Komisija analizirala uvozne cene na novo dodanih proizvodnih dejavnikov (navedenih v uvodni izjavi 126) v Indonezijo in ugotovila, da je bilo 87 % prečiščene tereftalne kisline (PTA) v Indonezijo uvoženih iz Kitajske. Povprečna kitajska uvozna cena je bila 9 % nižja od povprečne uvozne cene iz „preostalega sveta“. Komisija je nato ugotovila, da je na uvozno ceno prečiščene tereftalne kisline iz „preostalega sveta“ v Indonezijo verjetno vplival uvoz iz Kitajske. Primernost Indonezije kot reprezentativne države je bila v drugem obvestilu zavrnjena.

(96)

Kar zadeva Turčijo, kljub obstoju več proizvajalcev poliamidne preje v Turčiji noben od njih ni imel takoj dostopnih finančnih informacij ali bil dobičkonosen v obdobju preiskave. Komisija je zato uporabila analizo turških družb s takoj dostopnimi finančnimi informacijami v celotni splošni kategoriji izdelka v preiskavi, da bi izračunala povprečje vseh dobičkonosnih družb v sektorju z razumnim dobičkom in PSU-stroški. Ugotovila je, da so bili proizvajalci umetnih filamentov, kot so poliamidna preja, poliestrska preja ali akrilna preja, uvrščeni pod oznako NACE 1310 „Priprava in predenje tekstilnih vlaken“. Navedla je, da je glavna razlika med proizvodnim postopkom poliestrske, akrilne in poliamidne preje v polimeru, uporabljenem v proizvodnem postopku, bistveni proizvodni koraki pa so primerljivi. Komisija je v okviru oznake NACE 1310 opredelila 26 turških družb, ki so bile v obdobju preiskave dobičkonosne. Vendar je imela samo ena družba iz oznake NACE 1310, in sicer SASA Polyester Sanayi A.Ş, takoj dostopne finančne informacije. Da bi Komisija upoštevala najširšo in najustreznejšo celotno splošno kategorijo izdelka v preiskavi, je analizirala tudi, ali obstajajo turške družbe s takoj dostopnimi finančnimi informacijami v okviru oznak NACE 1399 „Proizvodnja tekstilij, d. n.“ in NACE 2016 „Proizvodnja plastike v primarni obliki“, vendar je ti oznaki izključila, saj bodisi ni bilo dobičkonosnih turških družb bodisi so te družbe proizvajale neprimerljive izdelke, kot so tekstil, oblačila ali tkanine.

(97)

V drugem obvestilu je Komisija potrdila, da je družba SASA Polyester Sanayi A.Ş ostala ustrezen proizvajalec v celotni splošni kategoriji izdelka v preiskavi za namen izračuna PSU-stroškov in dobička.

(98)

Skupina Eversun Group je trdila, da sta proizvodni postopek in stroškovna struktura poliamidne preje in poliestrske preje značilna za različni industriji, saj proizvodnja poliamidne preje temelji na zrnih najlona (ki predstavljajo 55–70 % celotne porabe materiala), glavna surovina za poliestrsko prejo pa je prečiščena tereftalna kislina. Trdila je, da se stroški nabave, kompleksnost predelave in poraba energije za ti surovini bistveno razlikujejo, kar posledično vpliva na stopnje dobička.

(99)

V zvezi z neprimernostjo referenčnih vrednosti v Indoneziji je skupina Eversun Group trdila, da je bil vpliv nihanja cen surovin zanemarljiv v primerjavi s temeljnimi razlikami v stopnjah dobička med industrijo poliamidne preje in industrijo poliestrske preje. Komisijo je pozvala, naj kot veljavno podlago za izračun stopnje dobička izdelka v preiskavi uporabi finančne podatke indonezijske družbe PT Ever Shine Tex in ne družbe SASA Polyester Sanayi A.Ş.

(100)

Poleg trditev, navedenih v uvodni izjavi 95, je Komisija ponovila, da je bila uvozna cena zrn najlona 6, tj. glavne surovine, v Indonezijo izkrivljena in da zainteresirane strani tega dejstva niso izpodbijale. Ker je bilo ugotovljeno, da Indonezija ni primerna kot reprezentativna država, Komisija ni mogla uporabiti razpoložljivih finančnih informacij družbe PT Ever Shine Tex. Komisija je vztrajala, da sta proizvodna postopka poliestrske in poliamidne preje podobna, kot dokazujejo proizvajalci Unije, in da je družba SASA Polyester Sanayi A.Ş ostala ustrezen proizvajalec v celotni splošni kategoriji izdelka v preiskavi za namen izračuna PSU-stroškov in dobička. Trditev je bila zavrnjena.

(101)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Turčija edina razpoložljiva primerna reprezentativna država, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe.

(102)

Glede na zgornjo analizo Turčija izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(103)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in javno dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(104)

Komisija je prejela pripombe skupin Eversun Group in Highsun Group ter pritožnikov.

(105)

V zvezi z referenčno vrednostjo za kaprolaktam je Komisija ugotovila, da se je uvoz ruskega kaprolaktama v Unijo leta 2023 ustavil zaradi režima sankcij na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 (86), hkrati pa se je uvoz ruskega kaprolaktama v Turčijo od leta 2023 znatno povečal. Komisija je v prvem obvestilu navedla, da je 52 % uvoza kaprolaktama v Turčijo izviralo iz Rusije in da je bila povprečna ruska uvozna cena le 4 % nižja od povprečne cene iz „preostalega sveta“. Komisija je sklenila, da je na uvozno ceno kaprolaktama iz „preostalega sveta“ verjetno vplival uvoz iz Rusije.

(106)

Pritožniki so se strinjali z metodologijo Komisije in predložili dodatne dokaze, ki kažejo, da se je ruski uvoz kaprolaktama v Turčijo od leta 2022 znatno povečal, uvozne cene pa so ostale na nizki ravni, medtem ko se je uvoz Unije iz Rusije od leta 2023 popolnoma ustavil.

(107)

Komisija je za določitev ustrezne in neizkrivljene referenčne vrednosti za kaprolaktam uporabila povprečno uvozno ceno iz vseh držav v vse države, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, pridobljeno iz podatkovne zbirke GTA. Ugotovila je, da so nekatere transakcije vsebovale vrednosti v RMB, vendar brez prijavljenih količin. Teh transakcij ni upoštevala, saj bi umetno povečale vrednost. Komisija je določila povprečno uvozno ceno iz vseh držav v vse države (razen Kitajske in držav, ki niso članice STO) in prištela tehtane povprečne uvozne dajatve, ki jih je zaračunalo dvanajst največjih držav uvoznic, ki pokrivajo 95,49 % svetovnega uvoza, v višini 4,69 %.

(108)

Skupina Eversun Group je nasprotovala podlagi Komisije za ugotovitev, da je na uvozno ceno kaprolaktama iz „preostalega sveta“ verjetno vplival uvoz iz Rusije. Trdila je, da je Komisija domnevala, da je bila cena iz preostalega sveta popolnoma nezanesljiva, ker ni bilo bistvene razlike med uvozno ceno iz Rusije in preostalega sveta (4 %). Komisijo je pozvala, naj predloži dokaze v podporo ugotovitvi, da uvozna cena kaprolaktama ni bila zanesljiva.

(109)

Komisija je v drugem obvestilu objavila statistične podatke o uvozu kaprolaktama iz Rusije v Turčijo, pridobljene iz podatkovne zbirke GTA, in ugotovila, da v letih 2020 in 2021 ni bilo uvoza ruskega kaprolaktama v Turčijo. Med letoma 2022 in 2023 se je uvoz povečal s 5 678 ton na 12 779 ton, povprečna cena na enoto pa se je znižala z 2,09 EUR/kg na 1,52 EUR/kg. V obdobju preiskave se je uvoz zmanjšal na 9 775 ton, povprečna cena na enoto pa se je prav tako znižala na 1,48 EUR/kg. Poleg tega je Komisija ugotovila, da se je cena ruskega kaprolaktama na enoto po obdobju preiskave še naprej zniževala, pri čemer je cena na enoto leta 2025 znašala 1,28 EUR/kg. Hkrati se je povprečna uvozna cena iz drugih držav zvišala. Zato je Komisija na podlagi dinamične analize obsega in cen skozi čas ter prevladujočega deleža ruskega uvoza v višini 52 % sklenila, da je na uvozne cene iz drugih držav v Turčijo vplival ruski uvoz. Zato je bila trditev skupine Eversun Group zavrnjena.

(110)

Pritožniki so opozorili, da se izdelek v preiskavi proizvaja iz najlona 6,6, najlona 5,6, najlona 5,10 ali najlona 11. Navedli, da imajo različne vrste poliamidov nekoliko različne molekulske strukture in različne stroške. Trdili so, da bi morala Komisija navesti tudi druge vrste poliamidnih polimerov, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, bodisi tako, da bi druge vrste poliamidnih polimerov posamezno vključila na seznam proizvodnih dejavnikov, bodisi z upoštevanjem širše kategorije „poliamidnih polimerov“, ki zajema najlon 6, najlon 6,6 in druge ustrezne vrste (npr. najlon 5,6).

(111)

Komisija je ugotovila, da struktura oznak HS v Turčiji ni razlikovala med različnimi vrstami zrn najlona. Najpodrobnejša oznaka v turški nomenklaturi je bila „39.08 Poliamidi v primarnih oblikah: 3908.10 – Poliamid-6, -11, -12, -6,6, -6,9, -6,10 ali -6,12“ (87). Zato so bile vse vrste zrn poliamida že zajete v referenčni vrednosti. Komisija je posodobila naslov referenčne vrednosti, da bi odražal, da so v referenčni vrednosti zajete vse vrste zrn najlona.

(112)

Skupina Highsun Group je trdila, da so bile referenčne vrednosti za zrna najlona v sedmih potencialnih reprezentativnih državah višje od razumne kitajske tržne cene zrn najlona 6, ki ga je skupina Highsun Group uporabila pri proizvodnji izdelka v preiskavi, izvoženega v EU. Nadalje je trdila, da so neobdelani podatki o zrnih najlona 6, objavljeni v prvem obvestilu, vključevali podatke za vložke, ki niso povezani z zrni najlona 6, kot so zrna najlona PA-9, PA-10, PA-11, PA-12 itd. Zahtevala je, da se podatki o uvozu takih vložkov izključijo.

(113)

Komisija je v uvodni izjavi 82 sklenila, da v tem primeru za določitev normalne vrednosti ni primerno uporabiti kitajskih domačih cen in stroškov. Zato je v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi. Trditev o razumnosti kitajske domače cene je bila zato zavrnjena. Komisija je nadalje ugotovila, da na ravni šestmestne ali osemmestne oznake HS ni bilo dovolj podrobnosti za razlikovanje med zrni najlona 6, zrni najlona 6,6 in drugimi vrstami zrn najlona. Ugotovila je, da so bile vse vrste zrn poliamida že vključene v referenčno vrednost, določeno v oddelku 3.2.5.5, in da ni bil predložen noben dokaz o tem, kako so na uporabo šest- ali osemmestnih podatkov vplivali drugi vložki do te mere, da bi bila referenčna vrednost neustrezna. Trditev je bila zavrnjena.

(114)

Pritožniki so v svojih pripombah k drugemu obvestilu navedli, da ruski uvoz zrn najlona, uvrščenih pod oznako HS 3908 10 , spada na področje uporabe Uredbe (EU) št. 833/2014, ter da je ruski uvoz zrn najlona v Turčijo z naraščajočim obsegom uvoza med letom 2022 in obdobjem preiskave ter ob padajočih povprečnih cenah na enoto negativno vplival na povprečno uvozno ceno zrn najlona iz „preostalega sveta“ v Turčijo. Koalicija je zahtevala, da se ruski uvoz izloči iz referenčne vrednosti za zrna najlona.

(115)

Komisija je v prvem obvestilu ugotovila, da je 18 % uvoza zrn najlona 6 v Turčijo izviralo iz Rusije in da je bila povprečna ruska uvozna cena 11,83 CNY/kg bistveno nižja od povprečne uvozne cene iz preostalega sveta (20,61 CNY/kg), brez Kitajske. Zato je sklenila, da glede na delež ruskega uvoza in razliko v ceni med ruskim uvozom in drugim uvozom na povprečno uvozno ceno zrn najlona 6 iz „preostalega sveta“ verjetno ni vplival uvoz iz Rusije, zato jih ni izključila iz statistike. Trditev je bila zavrnjena.

(116)

Pritožniki so v zvezi s prejami POY/FDY/HOY (88) in DTY/ACY/ATY/TDY/TTY (89) trdili, da bi bilo treba POY in DTY, proizvodna dejavnika, objavljena v prvem obvestilu, razčleniti na njune sestavne surovine, saj sta bila POY in DTY končna izdelka ali polizdelka, ki vstopata v neobvezne faze končne obdelave, pri čemer oba spadata v opredelitev izdelka v preiskavi, in ne surovini. Trdili so, da bi njuna obravnava kot posameznih proizvodnih dejavnikov pomenila tveganje dvojnega štetja faz obdelave v zgornjem in spodnjem delu verige ter napačnega prikazovanja dejanske stroškovne strukture proizvodnje poliamidne preje. Komisijo so pozvali, naj POY in DTY razčleni na njune sestavne proizvodne dejavnike, tj. poliamidna polimerna zrna, stroške energije in dela ter druge proizvodne stroške.

(117)

Komisija je navedla, da so bili, kjer je bilo mogoče, proizvodni stroški preje POY/FDY/HOY in DTY/ACY/ATY/TDY/TTY razčlenjeni na sestavne proizvodne dejavnike. Kadar to ni bilo mogoče zaradi pomanjkanja informacij o proizvodnji subjektov, ki niso predmet te preiskave, je Komisija uporabila referenčno vrednost za preje POY/FDY/HOY in DTY/ACY/ATY/TDY/TTY. Trditev je bila zato brezpredmetna za dele proizvodnih dejavnikov in zavrnjena za preostale proizvodne dejavnike.

(118)

Skupina Eversun Group je nadalje ugovarjala, da je skupina večinoma sama proizvajala štiri glavne surovine (kaprolaktam, zrna najlona 6, preji POY in DTY), zato bi morali biti stroški proizvodnje določeni na podlagi dejanskih stroškov, knjiženih v njenem sistemu stroškovnega računovodstva za te štiri proizvodne dejavnike.

(119)

Komisija je v zvezi s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe in kot je opisano v oddelku 3.2.1 sklenila, da zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v LRK ni bilo primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici. Navedla je, da namerava, kadar je to mogoče, proizvodnjo materialov razčleniti na porabo vhodnih surovin. Trditev o uporabi dejanskih stroškov, knjiženih v sistemu stroškovnega računovodstva, je bila zavrnjena.

(120)

V zvezi s papirnimi tulci so pritožniki navedli, da bi bilo treba mersko enoto spremeniti v število tulcev, potrebnih na tono proizvedene preje, namesto kilogramov, ki se uporabljajo pri proizvodnji poliamidne preje.

(121)

Komisija je navedla, da so bile referenčne vrednosti na šestmestni ravni, pridobljene iz podatkovne zbirke GTA pod oznakama HS 4822 10 in 4822 90 , izmerjene v kg. Pritožniki niso dokazali, da merska enota referenčne vrednosti za papirne tulce ni bila ustrezna. Komisija je zato trditev zavrnila.

(122)

Skupini Eversun Group in Highsun Group sta v svojih pripombah k prvemu in drugemu obvestilu navedli, da je bilo oljno sredstvo, ki se uporablja za proizvodnjo poliamidne preje, delno uvoženo iz tretjih držav in je odražalo mednarodne cene. Skupini Eversun Group in Highsun Group sta predložili dokaze o količinah te surovine, kupljene na mednarodnih trgih.

(123)

Komisija je v zvezi z uvozno ceno oljnega sredstva iz tretjih držav po mednarodnih cenah analizirala dokaze, ki sta jih med preverjanji na kraju samem predložili skupini Eversun Group in Highsun Group. Sklenila je, da se lahko mednarodne cene za količine oljnega sredstva, uvožene iz tretjih držav, upoštevajo pri konstruiranju normalne vrednosti. Trditev je bila sprejeta.

(124)

V zvezi z ohlajeno vodo in stisnjenim zrakom, proizvodnima dejavnikoma, objavljenima v prvem obvestilu, so pritožniki navedli, da bi bilo treba merske enote popraviti. Koalicija je v zvezi z ohlajeno vodo trdila, da bi bilo primerneje upoštevati vložek električne energije, potrebne za proizvodnjo ohlajene vode, namesto mase same vode. V zvezi s stisnjenim zrakom so pritožniki trdili, da so zračni kompresorji v celoti električno gnani, zato bi bilo mogoče ta dejavnik vključiti v porabo električne energije.

(125)

Komisija je po pripombah pritožnikov posodobila svojo metodologijo, v drugem obvestilu uvedla referenčno vrednost za vodo ter posodobila vrednosti porabe električne energije, da bi odražale proizvodnjo ohlajene vode in stisnjenega zraka. Opredelitev referenčne vrednosti za vodo je opisana v uvodni izjavi 143. Poleg tega sta bili referenčni vrednosti za stisnjen zrak in ohlajeno vodo umaknjeni. Trditev je bila sprejeta.

(126)

Po preverjanjih na kraju samem je Komisija opredelila štiri dodatne proizvodne dejavnike, ki so se uporabljali v omejenih količinah, vendar so bili neposredno uporabljeni v proizvodnem postopku. Ti dodatni materiali so bili pripravki za tekstilne izdelke (HS 3809 91 ), spandex preja (HS 5402 44 ), PTA (HS 2917 36 ) in titanov dioksid (HS 2823 00 ).

(127)

Pritožniki so v svojih pripombah k drugemu obvestilu zahtevali prilagoditve referenčne vrednosti za pripravke za tekstilne izdelke in masterbatch. V zvezi s pripravki za tekstilne izdelke so predlagali, da se pripravki za tekstilne izdelke omejijo na tarifno oznako 380991001011, saj druge tri oznake 380991001012, 380991009011 in 380991009019 niso bile relevantne za proizvodnjo poliamidov. V zvezi z masterbatchem so trdili, da se tarifna oznaka 320419000011 v turški tarifni nomenklaturi nanaša na žveplova barvila, ki se ne uporabljajo pri proizvodnji poliamidnih preje. Koalicija je zahtevala, da se te oznake odstranijo iz referenčnih vrednosti za pripravke za tekstilne izdelke in masterbatch. Poleg tega so pritožniki trdili, da se je prečiščena tereftalna kislina med proizvodnjo poliamidne preje uporabljala v zelo omejenih količinah, in dvomili, ali vključitev prečiščene tereftalne kisline na seznam proizvodnih dejavnikov odraža dejansko stroškovno strukturo kitajskih vzorčenih družb.

(128)

V zvezi s pripravki za tekstilne izdelke in masterbatchem je Komisija analizirala trditve, ki so jih predložili pritožniki, in ugotovila, da je dejansko ustrezneje dodatno zožiti oznake HS na HS 380991001011 za pripravke za tekstilne izdelke ter na HS 320419000012 in 320419000019, saj se ti materiali uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi. Trditev je bila sprejeta.

(129)

Kar zadeva prečiščeno tereftalno kislino, jo je Komisija ohranila na seznamu proizvodnih dejavnikov, ker so vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki to surovino dejansko uporabljali pri proizvodnji izdelka v preiskavi. Trditev je bila zavrnjena.

(130)

Komisija je nato v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila podatke turškega statističnega urada (90) ter da bo uporabila tudi preglednice tarif električne energije, ki temeljijo na računih za električno energijo in jih objavlja regulativni organ za trg energije (EMRA) (91), ter ceno plina za industrijske uporabnike v Turčiji, kot jo objavlja turški statistični urad (92).

(131)

Komisija je v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija zainteresirane strani obvestila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(132)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki poliamidne preje

(133)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Za določitev tega zneska je Komisija izrazila splošne stroške proizvodnje, ki jih je sodelujoči proizvajalec izvoznik imel pri proizvodnji izdelka v preiskavi, kot odstotek dejanskih stroškov uporabljenih surovin, nato pa je enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene splošne stroške proizvodnje. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi splošnimi stroški lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih splošnih stroškov proizvodnje ob dostavi v tovarno družbe.

(134)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen LRK in držav iz Priloge 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (93). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz LRK v reprezentativno državo, saj je v uvodnih izjavah 3.2.1 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v LRK zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja.

(135)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave pomenili zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin. Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago. Komisija je izračunala odstotek potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih cen.

(136)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(137)

Komisija je analizirala računovodske prakse vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov v zvezi s stranskimi proizvodi in odpadki. Posledično je uporabila količine prodanih odpadnih izdelkov in zmanjšala stroške proizvodnje, pri čemer je uporabila turške cene ustreznih oznak HS za odpadno najlonsko prejo in odpadna zrna najlona.

(138)

Turški statistični urad objavlja podrobne informacije o plačah v različnih gospodarskih sektorjih v Turčiji. Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke za leto 2022 za povprečne stroške dela za gospodarsko dejavnost z oznako NACE 1310 „Priprava in predenje tekstilnih vlaken“ v skladu s klasifikacijo NACE Rev.2. Povprečna mesečna vrednost za leto 2022 je bila ustrezno prilagojena inflaciji z uporabo domačega indeksa cen življenjskih potrebščin, kot ga je objavil turški statistični urad (94), da bi se prilagodila obdobju preiskave (1. julij 2024–30. junij 2025), in ustrezno prilagojena velikostnemu razredu podjetja glede na število zaposlenih. Zaradi prilagoditev so bile referenčne vrednosti 77,06 CNY/uro za podjetja z več kot 1 000 zaposlenimi.

(139)

Skupina Highsun Group je v svojih pripombah k drugemu obvestilu trdila, da je v skupini več oddelkov, plače pa so se razlikovale med oddelki, odvisno od velikosti in delovnega mesta. Zahtevala je, da se referenčna vrednost za stroške dela uporablja izključno za osebje v proizvodnji izdelka v preiskavi.

(140)

Komisija je navedla, da je upoštevala skupno število zaposlenih v posameznem podjetju, ki delajo pri proizvodnji, prodaji in upravljanju poliamidne preje. Ugotovila je, da vsi štirje proizvajalci poliamidne preje v skupini Highsun Group tvorijo en sam gospodarski subjekt in da je bilo preverjeno število zaposlenih, ki delajo pri proizvodnji, prodaji in upravljanju poliamidne preje, več kot 1 000. Komisija je vztrajala, da je bila referenčna vrednost pravilna. Trditev je bila zavrnjena.

(141)

Komisija je uporabila statistične podatke o cenah električne energije, ki jih je objavil turški regulativni organ za trg energije (EMRA) v svojih rednih sporočilih za javnost. Uporabila je podatke o cenah električne energije za industrijo v kWh za industrijski sektor v obdobju preiskave (od 1. julija 2024 do 30. junija 2025) (95).

(142)

Komisija je uporabila ceno plina za industrijske uporabnike v Turčiji, kot jo je objavil turški statistični urad (96) v svojih rednih sporočilih za javnost. Uporabila je podatke o cenah plina v ustrezni skupini porabe v turških lirah/m3, ustrezno prilagojene glede na inflacijo z uporabo indeksa cen proizvajalcev, ki ga je objavil turški statistični urad, da bi jih prilagodila obdobju preiskave (julij 2024–junij 2025), tj. 4,38 CNY/m3. Cena je prilagojena za DDV v višini 18 %, saj navedena cena vključuje DDV.

(143)

Komisija je uporabila tarifo za vodo, ki jo zaračunava urad predsedstva Republike Turčije za naložbe na podlagi virov iz uprav Istanbula, Eskisehirja in Antalye za vodo in kanalizacijo (97). Komisija je uporabila najnovejše razpoložljive statistične podatke, ki jih je objavila ta organizacija. Referenčna vrednost je temeljila na stroških vode in odpadne vode na podlagi m3.

(144)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „[r]ačunsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(145)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(146)

Komisija se je pri določitvi neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov, stroškov in dobička oprla na finančne podatke za leto 2024 za družbo SASA Polyester Sanayi A.Ş, ki so na voljo v podatkovni zbirki ORBIS in jih potrjujejo revidirani računovodski izkazi, objavljeni na spletišču družbe, prav tako za leto 2024.

(147)

Na tej podlagi so PSU-stroški, izraženi kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, znašali 7,15 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 14,35 %.

(148)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(149)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov vzorčenih sodelujočih proizvajalce izvoznikov je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.2.1.

(150)

Da bi Komisija določila neizkrivljene stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 145, je neizkrivljenim stroškom proizvodnje najprej prištela splošne stroške proizvodnje na podlagi razmerja med splošnimi stroški proizvodnje in stroški materiala, kot jih je sporočil vsak vzorčeni proizvajalec izvoznik.

(151)

Za stroške proizvodnje, določene, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, je uporabila PSU-stroške in dobiček, kot je navedeno v uvodnih izjavah 146 in 147.

(152)

PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 7,15 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 14,35 %.

(153)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(154)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam, prek povezanih proizvajalcev izvoznikov znotraj vzorčenih kitajskih družb ali prek povezanih družb, ki so delovale kot trgovci.

(155)

Za proizvajalce izvoznike, ki so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, prek povezanih proizvajalcev izvoznikov znotraj vzorčenih kitajskih družb ali prek povezanih trgovcev, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta izvozi v Unijo.

(156)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) pobotali nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(157)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 148, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(158)

Komisija ni našla razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih popravkov.

(159)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za: carine, druge uvozne dajatve, stroške prevoza, zavarovanje, manipulativne stroške ter stroške natovarjanja in dodatne stroške.

(160)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, bančni stroški, pristojbine za izvozne deklaracije in provizije.

(161)

Prilagoditev je bila opravljena tudi za provizije v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe za družbi INylon E-commerce Co., Ltd. in Hong Kong Jinjiang Group Co. Ltd., povezana trgovca skupine Eversun Group, ter družbo Xinhui Meida Nylon Co., Ltd. (HK), povezanega trgovca skupine Highsun Group. Preiskava je pokazala, da so funkcije povezanih trgovcev podobne funkcijam zastopnika, ki dela na podlagi provizije. Zadevne družbe so s svojimi storitvami dejansko ustvarile dobiček in trgovale s širokim naborom blaga, ki ni zadevni izdelek. Poleg tega so s svojim povezanim proizvajalcem izvoznikom sodelovale na podlagi pogodbe, ki je vključevala arbitražno klavzulo. Zato je Komisija menila, da je upravičena prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe za pribitek, ki so ga prejeli povezani trgovci.

(162)

Prilagoditev za konstruirano provizijo je vključevala PSU-stroške, ki so jih imeli povezani trgovci, in hipotetični dobiček glede na razmerje med proizvajalcem izvoznikom in trgovcem. Za slednjega je Komisija zaradi nesodelovanja nepovezanih uvoznikov v tej preiskavi uporabila 6,89-odstotni dobiček nepovezanih uvoznikov, ugotovljen v prejšnji preiskavi v zvezi z uvozom polivinil alkoholov (PVA) s poreklom iz Kitajske (98). Polivinil alkohol je petrokemični polimer, ki se med drugim uporablja pri določanju velikosti tekstilne osnove. Preja iz poliamida se proizvaja iz petrokemičnih polimerov, kot je kaprolaktam, in se uporablja v tekstilni industriji. Stopnja dobička v preiskavi v zvezi s polivinil alkoholi se je začasno štela za razumno v tem primeru, ker so jo dosegli nepovezani uvozniki, ki so bili vključeni tudi v trgovino s kemičnimi izdelki.

(163)

Komisija je za dve skupini vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(164)

Na tej podlagi sta začasni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 57,7 % za skupino Eversun Group in 90,1 % za skupino Highsun Group. Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila navedena stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(165)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 67,1 %.

(166)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na LRK je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi podatkov Eurostata.

(167)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal približno 87,5 % celotnega uvoza v obdobju preiskave. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(168)

Preostala stopnja dampinga je bila zato določena na 90,1 %.

(169)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(170)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo deset proizvajalcev (99). Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(171)

Ker so bili podatki o celotni industriji Unije ocenjeni na podlagi občutljivih poročil (100), so podatki o potrošnji in makrokazalnikih za analizo škode zaradi zaupnosti navedeni v razponih. V primeru mikrokazalnikov se razponi uporabljajo tudi zato, ker trije vzorčeni evropski proizvajalci pripadajo le dvema skupinama.

(172)

Celotna proizvodnja v Uniji je bila v obdobju preiskave določena v razponu od [66 000–74 000] ton. Komisija je ta podatek določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so izpolnjeni vprašalniki vzorčenih proizvajalcev in makro vprašalnik, ki ga je predložil pritožnik ter je vseboval podatke, ki so jih predložili nevzorčeni člani koalicije, in ocene na podlagi zgoraj navedenih poročil. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, so vzorčeni proizvajalci Unije predstavljali 44,4 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(173)

Komisija je ugotovila, da je neznaten del proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije namenjen uporabi za lastne potrebe. Glede na te neznatne količine [0,1 %– 0,6 % proizvodnje] se je štelo za malo verjetno, da bi lahko kakor koli vplivale na škodo ali vzročno zvezo. Zato Komisija ni opravila ločene analize zaprtega trga za različne kazalnike škode.

(174)

Komisija je nekatere gospodarske kazalnike, ki se nanašajo na industrijo Unije, preverila na podlagi podatkov za prosti trg. Ti kazalniki so: obseg prodaje in prodajne cene na trgu Unije, tržni delež, rast, obseg in cene izvoza, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok.

(175)

Drugi gospodarski kazalniki pa bi se lahko smiselno preučili le glede na celotno dejavnost, vključno za lastne potrebe industrije Unije. To so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, plače in zmožnost zbiranja kapitala. Ti kazalniki so odvisni od celotne dejavnosti, ne glede na to, ali gre za proizvodnjo za lastne potrebe ali prodajo na prostem trgu.

(176)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) podatkov Eurostata in (ii) preverjene prodaje industrije Unije.

(177)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(178)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije zmanjšala, in sicer za 15 % v obdobju preiskave v primerjavi z začetnim letom 2022. Največji upad je bil med letoma 2022 in 2023, nato se je trend zmanjševanja nadaljeval z rahlim povečanjem v drugi polovici obdobja preiskave.

(179)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Tržni delež uvoza je bil določen s primerjavo obsega uvoza s potrošnjo na prostem trgu Unije, kot je določena v oddelku 4.2.

(180)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza in tržni delež

(181)

Na trgu Unije, ki se krči, se je uvoz iz LRK v absolutnem smislu povečal za 14 %, kar je povzročilo povečanje kitajskega tržnega deleža na trgu Unije z [19–21] % na [25–29] % v obravnavanem obdobju, oziroma za približno tretjino.

(182)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi preverjenih informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v zadevni državi in vzorčeni proizvajalci Unije.

(183)

Tehtana povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(184)

Kitajske uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 20 %.

(185)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(186)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov, popustov in provizij. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za uvoz iz zadevne države na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 42,4 % in 48,2 %.

(187)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(188)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(189)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz makro vprašalnika. Podatki so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Podatki so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(190)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(191)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(192)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(193)

V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje zmanjšal za 25 %. Največji upad je bil med letoma 2022 in 2023. V naslednjih letih se je proizvodnja nekoliko povečala, vendar je ostala precej manjša kot na začetku obravnavanega obdobja. Znatno zmanjšanje proizvodnje je vplivalo tudi na proizvodno zmogljivost, ki se je v istem obdobju zmanjšala za 9 %. Izkoriščenost zmogljivosti se je prav tako zmanjšala za 18 %, in to celo ob zmanjšani zmogljivosti.

(194)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(195)

Tako kot pri razvoju obsega proizvodnje se obseg prodaje močno zmanjšal v letih 2022 in 2023. Ta negativni trend se je nadaljeval v letu 2024, sledilo pa je rahlo izboljšanje v obdobju preiskave. Na splošno pa je industrija Unije v obdobju preiskave izgubila 22 % prodaje v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja. To zmanjšanje je bilo večje od zmanjšanja potrošnje (–15 %).

(196)

V skladu s tem se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 4 odstotne točke z [61–68] % v letu 2022 na [57–64] % v obdobju preiskave.

(197)

Rast industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala, zlasti v letih 2023 in 2024 v primerjavi z letom 2022. Industrija Unije je v obdobju preiskave pokazala znake odpornosti, ko ji je na račun znižanja cen uspelo nekoliko povečati obseg prodaje v primerjavi s prejšnjimi leti.

(198)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(199)

Zaposlenost v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 10 %. Industrija Unije je poskušala ohraniti visoko usposobljeno in kvalificirano osebje, saj je pričakovala, da se bodo razmere na trgu normalizirale in da se bo lahko nadaljeval večji obseg proizvodnje.

(200)

Iz prejšnje uvodne izjave in uvodne izjave 193 je razvidno, da se je produktivnost v obravnavanem obdobju kljub temu zmanjšala.

(201)

Vse stopnje dampinga so bile znatno višje od stopnje de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je bil znaten.

(202)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(203)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(204)

Prodajne cene industrije Unije so se znižale zaradi konkurence kitajskega uvoza. Cene so se v obravnavanem obdobju znižale za 9 %.

(205)

Vendar je industriji Unije po letu 2023 uspelo prestrukturirati in zmanjšati svoje stroške. Povprečni proizvodni stroški so se med letom 2023 in obdobjem preiskave zmanjšali za 10 %, v celotnem obravnavanem obdobju pa za 4 %.

(206)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(207)

Stroški dela so se v obravnavanem obdobju povečali za 14 %. Le v letih 2023 in 2024 je proizvajalcem Unije uspelo ohraniti stabilne stroške dela.

(208)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(209)

Ker se je industrija Unije na zmanjšan obseg prodaje odzvala z zmanjšanjem obsega proizvodnje, je delež končnih zalog v obsegu proizvodnje v celotnem obravnavanem obdobju ostal precej stabilen (približno 25 %).

(210)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(211)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Z izjemo leta 2022 je industrija Unije v obravnavanem obdobju ustvarjala izgubo.

(212)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V skladu z razvojem dobičkonosnosti se je zmanjšal tudi denarni tok, zlasti v obdobju preiskave. Negativni denarni tok v začetnem letu 2022 je bil posledica posebnih okoliščin, povezanih s prevrednotenjem zalog v eni od vzorčenih družb.

(213)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je bila leta 2022 pozitivna, vendar se je v naslednjih letih obravnavanega obdobja znatno zmanjšala.

(214)

Iz navedenega izhaja, da sta na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala negativno vplivala upadajoča dobičkonosnost in neto denarni tok.

(215)

Industrija Unije je na trgu Unije, ki se je krčil, izgubila znaten obseg prodaje in tržni delež v višini 4 odstotnih točk. Poleg tega je industrija Unije v obravnavanem obdobju začela ustvarjati izgubo, potem ko je bila v začetnem letu 2022 še vedno dobičkonosna. Ta negativni razvoj se je nadaljeval kljub prizadevanjem industrije Unije za prestrukturiranje in zmanjšanje stroškov. Stanje ustvarjanja izgub je negativno vplivalo tudi na druge finančne kazalnike, kot so denarni tok, neto naložbe in donosnost naložb. Padec teh kazalnikov se je v obdobju preiskave poglabljal. Poleg tega je zmanjšanje prodaje povzročilo zmanjšanje proizvodnje ter prisilno zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti in zaposlenosti.

(216)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija začasno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(217)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevne države ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz tretjih držav, izvozna učinkovitost industrije Unije in zmanjšanje povpraševanja.

(218)

Industrija Unije je v obravnavanem obdobju izgubila znaten obseg prodaje na trgu Unije, saj se je njen obseg prodaje zmanjšal za 22 %. Ker se je potrošnja zmanjšala za 15 %, se je tržni delež industrije Unije zmanjšal z [61–68] % leta 2022 na [57–64] % v obdobju preiskave.

(219)

Zmanjšanje tržnega deleža industrije Unije bi bilo mogoče pripisati vzporednemu povečanju uvoza iz zadevne države, saj v obravnavanem obdobju ni bilo drugih pomembnih virov uvoza, ki bi pridobili tržni delež. Dejansko se je tržni delež uvoza iz Kitajske povečal z [19–21] % na [25–29] %. Uvoz iz Kitajske je še naprej naraščal in pridobival tržni delež na račun industrije Unije.

(220)

Hkrati so kitajske uvozne cene v obdobju preiskave nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za več kot 40 %. Kitajske uvozne cene so znižale cene industrije Unije in negativno vplivale na njene finančne kazalnike, kljub prizadevanjem proizvajalcev Unije za zmanjšanje stroškov.

(221)

Zaradi izgubljenega obsega prodaje se je znatno zmanjšal tudi obseg proizvodnje industrije Unije. Da bi ostala konkurenčna, je bila industrija Unije prisiljena znižati svoje prodajne cene (za 9 % v obravnavanem obdobju), kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost, ki je bila, razen leta 2022, v obravnavanem obdobju vedno negativna in je v obdobju preiskave dosegla najnižjo raven.

(222)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz poliamidne preje iz Kitajske povzročil znatno škodo industriji Unije.

(223)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(224)

Komisija je analizirala trende uvoza iz glavnih držav, razen Kitajske, ki so prisotne na evropskem trgu poliamidne preje, in sicer: Izraela, Vietnama in Turčije.

(225)

Samo Izrael je imel v celotnem obravnavanem obdobju tržni delež nad 2 %. Vendar so bile cene uvoza iz Izraela ves čas višje od cen industrije Unije. Poleg tega je uvoz iz Izraela v obravnavanem obdobju kazal trend upadanja.

(226)

Kljub nizkim uvoznim cenam iz Vietnama uvoz iz te države v obravnavanem obdobju nikoli ni presegel tržnega deleža 2 % in zato ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(227)

Uvoz iz Turčije je bil v celotnem obravnavanem obdobju stabilen, stalno pod 1,5-odstotnim tržnim deležem, njegove cene pa so bile primerljive s cenami proizvajalcev Unije.

(228)

Uvoz iz vseh drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal, njihove cene pa so bile na splošno višje od cen proizvajalcev Unije.

(229)

Na podlagi tega je Komisija začasno sklenila, da uvoz iz tretjih držav ni prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(230)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(231)

Obseg izvoza industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 52 % (največji upad je bil v letih 2022 in 2023), vendar ta obseg v primerjavi s celotnim obsegom prodaje industrije Unije ni bil znaten. Zmanjšanje obsega izvoza v relativnem smislu je pomenilo, da se je delež izvoza v celotni prodaji proizvajalcev Unije zmanjšal s 7 % na 4 %. Poleg tega so bile povprečne izvozne prodajne cene v celotnem obravnavanem obdobju podobne prodajnim cenam Unije.

(232)

Na podlagi tega je Komisija začasno sklenila, da zmanjšanje obsega izvoza ni prispevalo k škodi.

(233)

Kot je pojasnjeno v oddelku 4.2, je trg Unije v obravnavanem obdobju nihal, pri čemer se je v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2022 zmanjšal za 15 %. Ne glede na nihanja na trgu se je delež kitajskega uvoza še naprej povečeval tudi v obdobjih krčenja, poleg tega pa industrija Unije ni mogla ohraniti tržnega deleža. Zmanjšanje obsega prodaje industrije Unije, sorazmerno z zmanjšanjem povpraševanja, bi moralo znašati približno 8 000–10 000 ton, vendar se je zmanjšanje zaradi povečanja kitajskega uvoza dejansko podvojilo in je znašalo 16 000–20 000 ton. Zato je Komisija začasno sklenila, da zmanjšanje povpraševanja na trgu ni zmanjšalo vzročne zveze.

(234)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Komisija je ugotovila, da uvoz iz tretjih držav (razen Kitajske) in izvozna učinkovitost industrije Unije nista prispevala k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(235)

Zmanjšanje potrošnje bi lahko prispevalo k škodi, vendar ne v takšnem obsegu, da bi prekinilo vzročno zvezo, saj je zmanjšanje obsega prodaje zaradi uvoza iz Kitajske preseglo zmanjšanje potrošnje.

(236)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevne države znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki, obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je očitna, zlasti kar zadeva obseg proizvodnje in prodaje, tržni delež, dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb.

(237)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(238)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(239)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: raven dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz države v preiskavi, raven dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter raven dobičkonosnosti, ki se pričakuje v običajnih konkurenčnih pogojih. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(240)

Komisija je kot prvi korak določila osnovni dobiček, ki pokriva celotne stroške v običajnih konkurenčnih pogojih. Ker je industrija Unije v večini obravnavanega obdobja utrpela izgube in je bil dobiček v letu 2022 zelo nizek, podatkov industrije Unije ni bilo mogoče uporabiti, zato je Komisija določila minimalno razumno stopnjo dobička v višini 6 %. Ta ciljni dobiček je bil tudi v skladu s ciljnim dobičkom iz pritožbe.

(241)

En vzorčeni proizvajalec Unije je predložil dokaze, da bi bila v običajnih konkurenčnih pogojih raven njegovih naložb, raziskav in razvoja ter inovacij v obravnavanem obdobju višja. Komisija je te informacije preverila in ugotovila, da iz predložene notranje dokumentacije in komunikacije izhaja, da družba zaradi razmer na trgu Unije ni izvedla določenih naložb. Da bi se to odražalo v ciljnem dobičku, je Komisija izračunala razliko med izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v običajnih konkurenčnih pogojih, kot jih je navedel vzorčeni proizvajalec Unije in ki jih je preverila Komisija, z dejanskimi izdatki za naložbe, raziskave in razvoj ter inovacije v obravnavanem obdobju. Razlika, izražena v odstotkih prihodkov od prodaje, je znašala [1,8–3,0] %.

(242)

Navedeni delež je bil prištet osnovnemu dobičku iz uvodne izjave 240, kar je privedlo do ciljnega dobička v višini [7,2–9,0] % za vrste izdelka, ki jih proizvaja navedeni vzorčeni proizvajalec Unije.

(243)

Komisija je v skladu s členom 7(2d) osnovne uredbe v zadnjem koraku ocenila prihodnje stroške, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov, katerih pogodbenica je Unija, ter iz konvencij MOD iz Priloge Ia in ki jih bo imela industrija Unije v obdobju izvajanja ukrepa na podlagi člena 11(2). Dva od treh vzorčenih proizvajalcev Unije sta predložila dokaze o nastalih stroških zagotavljanja skladnosti, kot so notranji podatki in revizijsko poročilo o stroških zagotavljanja skladnosti. Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov, podprtih z orodji za poročanje in napovedmi družb, določila dodatne stroške v višini [42–60] EUR/tono, kar se je odrazilo v neškodljivi ceni iz uvodne izjave 244 za vrste izdelka, ki jih proizvajata vzorčena proizvajalca Unije.

(244)

Na podlagi tega je Komisija izračunala neškodljivo ceno, ki za podobni izdelek industrije Unije v tehtanem povprečju znaša [5 500–6 200] EUR/tono, tako da je zgoraj navedeno stopnjo ciljnega dobička (glej uvodno izjavo 242) uporabila za proizvodne stroške vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave in nato dodala prilagoditve v skladu s členom 7(2d) za vsako vrsto posebej.

(245)

Nato je določila raven stopnje škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz LRK, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(246)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in za „ves drug uvoz s poreklom iz zadevne države“ je opredeljena enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz (glej oddelek 3.5 spodaj).

(247)

Kot je pojasnjeno v obvestilu o začetku, je pritožnik Komisiji predložil zadostne dokaze, da v zadevni državi obstajajo izkrivljanja na trgu surovin v zvezi z izdelkom v preiskavi. Zato je bilo v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe med to preiskavo preučeno domnevno izkrivljanje, da se je ocenilo, ali bi za odpravo škode po potrebi zadostovala stopnja dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga.

(248)

Ker so stopnje, ki bi bile ustrezne za odpravo škode, višje od stopenj dampinga, pa je Komisija menila, da tega vprašanja v tej fazi ni treba obravnavati.

(249)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(250)

Ker se je Komisija odločila uporabiti člen 7(2) osnovne uredbe, je v skladu s členom 21 osnovne uredbe preučila, ali bi lahko kljub ugotovitvi škodljivega dampinga nedvoumno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Določitev interesa Unije je temeljila na preučitvi najrazličnejših zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(251)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi vse večjega obsega dampinškega uvoza iz LRK. Škoda se je odrazila zlasti v močnem zmanjšanju obsega proizvodnje in prodaje ter stalni eroziji stopnje dobička zaradi zniževanja cen, ki ga je povzročil ta uvoz. Če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi industrija Unije še naprej ustvarjala izgubo, kar bi dodatno ogrozilo njeno zmožnost preživetja. Tako pa bo uvedba ukrepov pripomogla k ponovni vzpostavitvi poštene konkurence na trgu Unije in omogočila okrevanje industrije Unije.

(252)

Komisija je zato sklenila, da bi bila uvedba ukrepov v interesu industrije Unije.

(253)

Samo en uvoznik je predložil delno izpolnjen vprašalnik za uvoznike v tem protidampinškem postopku. Ta delno izpolnjeni vprašalnik pa ni vseboval nobenega opisnega dela niti mnenja. Vendar je družba predložila podatke, ki kažejo, da je bil njen uvoz iz Kitajske minimalen in da je bil njen finančni položaj zelo dober.

(254)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ukrepi ne bodo nesorazmerno negativno vplivali na nepovezane uvoznike in trgovce.

(255)

Noben od uporabnikov, ki so se registrirali kot zainteresirana stran, ni izpolnil vprašalnika za uporabnike ali predložil pripomb v zvezi z morebitno uvedbo protidampinških ukrepov ali samim postopkom, z izjemo zahtevka za izključitev iz obsega izdelka, opisanega v uvodni izjavi 27. Poleg tega sta dva uporabnika, ki nista bila registrirana kot zainteresirana stran, poslala dopisa, v katerih sta pojasnila, da bi ju morebitni ukrepi negativno prizadeli in/ali škodovali industriji v spodnjem delu verige, vendar nista navedla nobenih dokazov niti predložila kakršnih koli podatkov.

(256)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da ukrepi ne bodo nesorazmerno negativno vplivali na uporabnike izdelka v preiskavi.

(257)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz poliamidne preje s poreklom iz LRK ne bi bila v interesu Unije.

(258)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(259)

Začasne protidampinške ukrepe bi bilo treba uvesti na uvoz poliamidne preje s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe. Komisija je v uvodni izjavi 249 sklenila, da bi morala biti ustrezna stopnja za odpravo škode stopnja dampinga.

(260)

Stopnje začasne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, bi morale biti naslednje:

(261)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe ali njeni Prilogi, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Zanje se ne bi smela uporabljati nobena individualna stopnja protidampinške dajatve.

(262)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi se morala za uvoz uporabljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za ves drug uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(263)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba nižje stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(264)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(265)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 3, je Komisija za uvoz zadevnega izdelka uvedla registracijo. Registracija je bila uvedena z namenom morebitnega retroaktivnega pobiranja dajatev v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe.

(266)

Glede na ugotovitve v začasni fazi bi bilo treba registracijo uvoza ustaviti/opustiti.

(267)

V tej fazi postopka odločitev o morebitni retroaktivni uporabi protidampinških ukrepov še ni bila sprejeta.

(268)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe zainteresirane strani obvestila o načrtovani uvedbi začasnih dajatev. Te informacije so bile širši javnosti na voljo tudi na spletišču GD za trgovino. Zainteresirane strani so imele na voljo tri delovne dni za predložitev pripomb glede točnosti izračunov, s katerimi so bile posebej seznanjene. Pripombe sta predložili skupini Eversun Group in Highsun Group.

(269)

Skupina Eversun Group je trdila, da Komisija v primeru povezanega trgovca pri izračunu nekaterih stroškov kredita, omejenih na majhno število transakcij, ni upoštevala ustreznih plačilnih pogojev. V zvezi s tem je Komisija popravila prilagoditev stroškov kredita, ki pa ni vplivala na stopnjo dampinga skupine Eversun Group.

(270)

Skupina Highsun Group je trdila, da je bil proizvajalec Xinhui Dehua Nylon Chips Co., Ltd. izpuščen s seznama družb s predlaganimi dajatvami in je imela nekatere druge pripombe v zvezi z referenčno vrednostjo za delo.

(271)

Kar zadeva predložitev skupine Highsun Group, je Komisija popravila seznam družb, tako da je v člen 1(2) uredbe vključila zgoraj navedeno družbo. Druge predložene pripombe se niso nanašale na točnost izračunov, temveč na metodologije, ki jih je Komisija uporabila pri določanju njunih stopenj dampinga. Te pripombe bodo zato obravnavane skupaj z vsemi drugimi stališči po objavi začasnih ukrepov.

(272)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(273)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in bodo morda v sklepni fazi preiskave spremenjene –