(1)

Dodeljevanje državnih sredstev, ki izpolnjuje merila iz člena 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba), pomeni državno pomoč, ki jo je treba v skladu s členom 108(3) Pogodbe priglasiti Komisiji. Vendar lahko v skladu s členom 109 Pogodbe Svet določi vrste pomoči, ki so izvzete iz obveznosti priglasitve. Komisija lahko v skladu s členom 108(4) Pogodbe sprejme uredbe glede navedenih vrst državne pomoči.

(2)

Uredba (EU) 2022/2586 pooblašča Komisijo, da razglasi, da je pomoč za usklajevanje prometa iz člena 93 Pogodbe pod določenimi pogoji lahko izvzeta iz obveznosti priglasitve.

(3)

Pomoč za kopenski prevoz se šteje za združljivo s Pogodbo, če se z njo izpolnjujejo potrebe po usklajevanju prometa ali če gre za „nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe“, v skladu s členom 93 Pogodbe.

(4)

Za doseganje cilja podnebne nevtralnosti Unije iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (2) je potrebna temeljita zelena in digitalna preobrazba prevoza v Uniji. Unija je v okviru strategije Komisije za trajnostno in pametno mobilnost (3) iz leta 2020 pozvala države članice, naj sprejmejo ukrepe za večjo trajnostnost vseh načinov prevoza in spodbujajo prehod na bolj trajnostne načine prevoza.

(5)

Člen 11 Pogodbe izpostavlja zavezanost Unije varstvu okolja in trajnostnosti, saj je v njem poudarjeno vključevanje okoljskih zahtev v opredelitve in izvajanje njenih politik in dejavnosti.

(6)

Na podlagi izkušenj Komisije pri uporabi člena 93 Pogodbe se za nekatere vrste državne pomoči, s katerimi se izpolnjujejo potrebe po usklajevanju prometa, šteje, da ne povzročajo znatnega izkrivljanja konkurence in trgovine med državami članicami, če izpolnjujejo nekatera jasna merila združljivosti, določena na podlagi obsežne prakse odločanja.

(7)

Ta uredba se uporablja za ukrepe državne pomoči za tekoče poslovanje in naložbe, dodeljene v sektorjih trajnostnega kopenskega prevoza.

(8)

Pomoč, ki izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe, tako splošne kot specifične pogoje za zadevne vrste pomoči, bi bilo treba izvzeti iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(9)

Za državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, ki je ta uredba ne zajema, se še naprej uporablja obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Ta uredba ne vpliva na možnost držav članic, da priglasijo pomoč, katere cilji ustrezajo ciljem, ki jih zajema ta uredba.

(10)

Ta uredba bi se morala uporabljati le za pomoč, s katero se izpolnjujejo potrebe po usklajevanju prometa. Nasprotno pa bi morala pomoč za opravljanje določenih storitev v sektorjih kopenskega prevoza, ki so del javne službe, še naprej urejati Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali pa bi jo bilo treba priglasiti Komisiji, kadar ne izpolnjuje pogojev iz navedene uredbe. Podjetja, ki opravljajo prevozne storitve na podlagi javnega naročila storitev, bi morala biti upravičena do pomoči, dodeljene na podlagi te uredbe, zlasti pod pogojem, da se spoštuje člen 8 te uredbe in da se prepreči prekomerno nadomestilo.

(11)

Ta uredba bi morala omogočati večjo poenostavitev v skladu s cilji Komisije (5) in okrepiti preglednost ter omogočati učinkovito ocenjevanje in preverjanje skladnosti s pravili o državni pomoči na nacionalni ravni in na ravni Unije, pri čemer pa se ohranjajo institucionalne pristojnosti Komisije in držav članic. To je v skladu s sporočilom Komisije o posodobitvi področja državnih pomoči EU (6) in ugotovitvami preverjanja primernosti, ki ga je Komisija izvedla leta 2020 (7), v katerih je poudarila potrebo po zmanjšanju upravnih bremen in zagotovitvi učinkovite javne porabe.

(12)

Splošni pogoji za uporabo te uredbe so določeni na podlagi vrste skupnih načel, ki zagotavljajo, da pomoč (i) služi namenu usklajevanja prometa, (ii) ima jasen spodbujevalni učinek, (iii) je nujna, ustrezna in sorazmerna, (iv) je povsem pregledno dodeljena, je predmet nadzornega mehanizma in rednega ocenjevanja ter (v) ne vpliva na konkurenco in trgovino v obsegu, ki bi ogrožal splošne interese Unije.

(13)

Za zagotovitev nujnosti pomoči in njenega spodbujevalnega delovanja na razvoj nadaljnjih dejavnosti ali projektov se ta uredba ne bi smela uporabljati v primeru pomoči za dejavnosti ali projekte, ki bi jih upravičenec izvajal v vsakem primeru, tudi če ne bi bilo pomoči. Pomoč bi se morala iz obveznosti priglasitve iz te uredbe izvzeti samo, če se delo na projektu ali dejavnosti, ki prejema pomoč, začne po tem, ko je upravičenec predložil pisni zahtevek za pomoč. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek dela na projektu, ki prejema pomoč.

(14)

Kar zadeva katero koli ad hoc pomoč za naložbe, ki jo zajema ta uredba in je dodeljena upravičencu, ki je veliko podjetje, bi morala država članica poleg pogojev, ki se uporabljajo za spodbujevalni učinek za upravičence, ki so mala in srednja podjetja (MSP), zagotoviti, da je upravičenec analiziral, ali je naložba, ki prejema pomoč, izvedljiva s pomočjo in brez nje, kar dokazuje njegova notranja dokumentacija. V takih primerih bi morala država članica preveriti, ali ta dokumentacija potrjuje, da bo pomoč prinesla bistveno povečanje obsega naložbe, podprte s pomočjo, bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga bo upravičenec porabil za to naložbo, ali bistveno povečanje hitrosti dokončanja naložbe.

(15)

Za samodejne sheme pomoči v obliki davčnih ugodnosti bi moral veljati specifičen pogoj glede spodbujevalnega učinka, saj je pomoč, ki izhaja iz takih shem pomoči, dodeljena samodejno. Ta specifični pogoj pomeni, da bi se morali z navedenimi shemami pomoči podpirati le projekti ali dejavnosti, pri katerih se dela začnejo po začetku veljavnosti teh shem. Vendar se ta pogoj ne bi smel uporabljati v primeru naslednic shem pomoči, če je bila dejavnost zajeta že v prejšnjih shemah v obliki davčnih ugodnosti. Pri ocenjevanju spodbujevalnega učinka shem, ki so naslednice shem pomoči, bi moral biti ključni trenutek takrat, ko je bil davčni ukrep prvič določen v prvotni shemi.

(16)

Za pomoč za tekoče poslovanje za zmanjšanje zunanjih stroškov prevoza, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, bi bilo treba šteti, da ima spodbujevalni učinek, če se pomoč prenese na uporabnike ter se zato povečata povpraševanje po trajnostnih prevoznih storitvah in prehod na druge načine prevoza. Z obveščanjem javnosti se povečuje ozaveščenost o razpoložljivih ukrepih za zmanjšanje vrzeli v konkurenčnosti med trajnostnimi načini kopenskega prevoza in izključno cestnim prevozom ali drugimi konkurenčnimi manj trajnostnimi načini prevoza. Zato se šteje, da se z obveščanjem zagotavlja, da se pomoč odraža v ceni, ki jo morajo plačati uporabniki.

(17)

Zaradi preglednosti, enake obravnave in učinkovitega spremljanja bi bilo treba to uredbo uporabljati le za pomoč, za katero je mogoče vnaprej in brez potrebe po oceni tveganja natančno izračunati bruto ekvivalent nepovratnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: pregledna pomoč). Za nekatere instrumente pomoči, kot so posojila, jamstva, davčni ukrepi in zlasti vračljivi predujmi, bi morala ta uredba določati, pod kakšnimi pogoji se lahko obravnavajo kot pregledni. Pomoč v obliki jamstev bi bilo treba šteti za pregledno, če je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana, določenih za ustrezno vrsto podjetja. Kot pregledno bi bilo treba obravnavati tudi, če je bila metodologija, ki se uporablja za izračun intenzivnosti pomoči državnega jamstva, pred izvajanjem ukrepa priglašena Komisiji in jo je slednja odobrila v skladu z Obvestilom Komisije o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe za državno pomoč v obliki poroštev (8). V tej uredbi se pomoč, ki vključuje zapleteno ekonomsko oceno za natančen predhodni izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev pomoči (kot je pomoč v obliki naložb v lastniški kapital in naložb v navidezni lastniški kapital), ne bi smela šteti za pregledno pomoč, razen če za bruto ekvivalent nepovratnih sredstev take pomoči štejejo nominalni zneski takih naložb.

(18)

Da se zagotovita sorazmernost pomoči in njena omejenost na potrebni znesek, bi bilo treba določiti najvišje zneske pomoči v obliki intenzivnosti pomoči glede na nabor upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči bi bilo treba na podlagi izkušenj Komisije določiti na ravni, na kateri pride do najmanjšega izkrivljanja konkurence in trgovine, ki ga povzroča dejavnost, ki prejema pomoč, in na kateri bi se ustrezno odpravljali nedelovanje trga ali druge ovire za usklajevanje prometa.

(19)

V izračun intenzivnosti pomoči bi bilo treba vključiti samo upravičene stroške. Opredelitev upravičenih stroškov bi morala biti podprta z razumljivimi, podrobnimi in posodobljenimi dokumentarnimi dokazili. Pomoč, ki presega ustrezno intenzivnost pomoči, ne bi smela biti izvzeta iz obveznosti priglasitve. Za izračun bi bilo treba uporabiti zneske pred kakršnim koli odbitkom davkov ali drugih dajatev. Pomoč, ki se izplača v več obrokih, bi bilo treba diskontirati na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Upravičene stroške bi bilo prav tako treba diskontirati na vrednost v tistem trenutku.

(20)

Komisija bi morala zagotoviti, da odobrena pomoč ne vpliva na konkurenco in trgovino v obsegu, ki bi ogrožal splošne interese Unije. Zato bi bilo treba iz področja uporabe te uredbe izključiti pomoč, dodeljeno upravičencu, ki je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom.

(21)

Pomoč podjetjem v težavah bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe. Tako pomoč bi bilo treba ocenjevati na podlagi Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (9).

(22)

V tej uredbi so združene bogate izkušnje, ki jih je Komisija pridobila pri ocenjevanju pomoči za tekoče poslovanje, namenjene zmanjševanju zunanjih stroškov prevoza. Tako pomoč bi bilo treba količinsko opredeljevati na podlagi zunanjih stroškov, ki se jim lahko izogne s sprejetjem bolj trajnostne prevozne rešitve namesto konkurenčnega, tržno donosnega načina prevoza, kot je izključno cestni prevoz. Pomoč je lahko v obliki znižanja pristojbin, ki jih prevozniki plačujejo za uporabo infrastrukture. Pomoč za tekoče poslovanje za zmanjšanje zunanjih stroškov prevoza bi morala biti zajeta v tej uredbi le, če je izkrivljanje konkurence in trgovine omejeno in so izpolnjeni natančno opredeljeni pogoji. To velja, kadar se prihranjeni zunanji stroški izračunajo v skladu s pravili in metodologijo iz priročnika Komisije o zunanjih stroških prevoza (10), intenzivnost pomoči ostane pod določenimi pragovi in se pomoč dodeli samo za storitve trajnostnega kopenskega prevoza, ki se dejansko opravijo. S tem se zagotavlja, da je pomoč strogo omejena na nadomestila za zunanje stroške, povezane z uporabo bolj trajnostnega načina prevoza.

(23)

Poleg tega bi morala biti pomoč za tekoče poslovanje za podporo prevoznikom ali organizatorjem prevoza pri vzpostavljanju novih komercialnih železniških tovornih povezav ali tovornih povezav po celinskih plovnih poteh zajeta v tej uredbi le, če je izkrivljanje konkurence in trgovine omejeno in so izpolnjeni natančno opredeljeni pogoji. Temu je tako, kadar se znesek pomoči izračuna glede na izgube iz poslovanja, ki jih je imel upravičenec v prvih petih letih delovanja nove komercialne tovorne povezave, intenzivnost pomoči pa ostaja pod določenim pragom.

(24)

Naložbe v objekte za izvajanje železniških storitev, objekte za prevoz po celinskih plovnih poteh, objekte za multimodalni železniški prevoz ali prevoz po celinskih plovnih poteh ter v zasebne stranske tire v Uniji so ključne za zagotavljanje povezljivosti, trajnostnega delovanja gospodarstva in kohezije med državami članicami. Take naložbe podpirajo prednostne naloge strategije Komisije za trajnostno in pametno mobilnost (11) iz leta 2020, ki daje prednost razvoju objektov za multimodalni prevoz. Ta uredba bi morala zajemati pomoč za naložbe v izgradnjo, nadgradnjo in obnovo objektov za izvajanje železniških storitev, objektov za prevoz po celinskih plovnih poteh, objektov za multimodalni železniški prevoz ali prevoz po celinskih plovnih poteh ter zasebnih stranskih tirov. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za pomoč za pristaniško infrastrukturo (privezi, pomoli itd.) in pristaniško dostopovno infrastrukturo, ki sta upravičeni do pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 (12). Vendar bi se morala ta uredba uporabljati za pomoč za pristaniško superstrukturo (ureditve površin, na primer za skladiščenje, objekti za izvajanje storitev, kot so skladišča, in oprema, ki se uporablja za upravljanje objektov), če se zadevna superstruktura nahaja v objektu za prevoz po celinskih plovnih poteh ali objektu za multimodalni prevoz z železniško povezavo ali povezavo po celinskih plovnih poteh. Za to vrsto pomoči bi bilo treba zmanjšati upravno breme zaradi priglašanja preprostih ukrepov državne pomoči, kar tudi Komisiji omogoča, da se osredotoča na primere, ki bi lahko najbolj izkrivljali konkurenco. Pogoji za izvzetje pomoči za naložbe v objekte za izvajanje železniških storitev, objekte za prevoz po celinskih plovnih poteh, objekte za multimodalni železniški prevoz ali prevoz po celinskih plovnih poteh ter zasebne stranske tire iz obveznosti priglasitve bi morali omejiti izkrivljanje konkurence in trgovine, ki bi ogrozilo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. Izkrivljanje trgovine in konkurence se omeji zlasti z zagotavljanjem sorazmernosti pomoči.

(25)

Ta uredba bi morala zajemati pomoč za naložbe v nakup vozil za železniški prevoz ali prevoz po celinskih plovnih poteh in nekatere vrste opreme, ki je ključna za trajnostni multimodalni prevoz (tj. intermodalnih tovornih enot in žerjavov na krovu plovil), le, kadar je izkrivljanje konkurence in trgovine omejeno. Za nakup nekaterih vrst opreme za trajnostni multimodalni prevoz to velja za sheme pomoči, ki zajemajo žerjave na krovu plovil in del stroškov za intermodalne tovorne enote ter pri katerih intenzivnost pomoči ostaja pod natančno opredeljenimi pragovi. Za nakup vozil za železniški prevoz ali prevoz po celinskih plovnih poteh to velja, kadar je pomoč v obliki jamstva kupcu vozila in so izpolnjeni natančno opredeljeni pogoji. V železniškem sektorju imajo MSP ter novi udeleženci na trgu težave pri obnovi ali povečevanju voznega parka zaradi visokih stroškov naložbe v nakup tirnih vozil in težav pri dostopu do financiranja. S podobnimi izzivi se soočajo mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. V sektorju celinskih plovnih poti je večina prevoznikov MSP ali v najboljšem primeru malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Zato težko obnovijo ali povečajo svoj plovni park zaradi težav pri dostopu do tržnega financiranja. Zato pomoč za naložbe v obliki jamstev za nove udeležence na trgu v železniškem sektorju, MSP ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v železniškem sektorju in sektorju celinskih plovnih poti spodbuja trajnostni prevoz brez neupravičenega izkrivljanja konkurence in trgovine.

(26)

V skladu s prometno in digitalno politiko Unije so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se omogoči komunikacija med različnimi prometnimi informacijskimi sistemi ter usklajevanje prometnih omrežij in čezmejna konkurenca, pa tudi izboljša prometna varnost v Uniji. To je potrebno zaradi različnih standardov prometnih omrežij, tehnične neusklajenosti, nezdružljivih orodij in sistemov za zbiranje podatkov ter pomislekov glede souporabe podatkov in podatkovne suverenosti. Poleg tega so izkušnje pri ocenjevanju ukrepov za podporo interoperabilnosti, ki so bili priglašeni v skladu s smernicami o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (13) iz leta 2008, pokazale, da obstaja resno nedelovanje trga zaradi neusklajevanja in težav, ki se nanašajo na slabši položaj prvega na trgu, kadar koristi, povezane z uvedbo določene tehnologije ali standarda presegajo poslovne interese prevoznikov.

(27)

To velja na primer za sisteme za nadzor vlakov in prometa, kot je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS). ERTMS je enotni evropski sistem za signalizacijo in nadzor hitrosti, ki zagotavlja interoperabilnost nacionalnih železniških sistemov, zmanjšuje stroške nakupa in vzdrževanja sistemov signalizacije ter povečuje hitrost vlakov, zmogljivost infrastrukture in raven varnosti v železniškem prometu. ERTMS sestavljajo evropski sistem za nadzor vlakov (ETCS), tj. sistem kabinske signalizacije, ki vključuje avtomatsko zaščito vlakov, ter železniški mobilni radio (RMR) in avtomatizirana vožnja vlakov (ATO). Sistem RMR, ki se trenutno uporablja za železniški prevoz, tj. globalni sistem za mobilne komunikacije – železnica (GSM-R), temelji na specifikacijah, ki so bile dokončno oblikovane pred 20 leti. Zaradi tehnološke zastarelosti industrijska podpora GSM-R po letu 2031 verjetno ne bo več zagotovljena. Glede na omejene negativne učinke pomoči za interoperabilnost na konkurenco in trgovino ter ob upoštevanju pridobljenih izkušenj bi morala biti taka pomoč zajeta v tej uredbi, če so izpolnjeni natančno opredeljeni pogoji.

(28)

Za spodbujanje konkurenčnosti železniškega prevoza in prevoza po celinskih plovnih poteh je treba spodbujati tudi tehnično prilagoditev in posodobitev v sektorjih trajnostnega kopenskega prevoza. Za pomoč takim naložbam bi morali veljati pogoji, ki omejujejo izkrivljanje konkurence in trgovine, ki bi ogrozilo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. Pogoji za izvzetje takšne pomoči iz obveznosti priglasitve bi morali zlasti zagotavljati, da je pomoč nujna in sorazmerna, ter vključevati zaščitne ukrepe glede vrste pomoči in upravičenih stroškov.

(29)

Pomoč podjetjem za prilagoditev na prihodnje standarde Unije bi lahko privedla do hitrejšega doseganja visoke ravni usklajenosti in standardizacije. Pomoč ne bi smela biti izvzeta iz obveznosti priglasitve za naložbe, s katerimi se podjetja usklajujejo z že sprejetimi standardi Unije. Če pa je bil ustrezni standard Unije že sprejet, vendar še ni začel veljati, ima lahko pomoč spodbujevalni učinek, če spodbuja izvedbo in dokončanje naložbe vsaj 12 mesecev pred začetkom veljavnosti standarda, če se standard ne uporablja retroaktivno. Da se držav članic ne bi odvrnilo od določitve obveznih nacionalnih standardov, ki so strožji ali ambicioznejši od ustreznih standardov Unije, imajo lahko ukrepi pomoči spodbujevalni učinek ne glede na obstoj takih nacionalnih standardov. Enako velja za pomoč, ki se dodeli, če so bili v primeru neobstoja standardov Unije sprejeti obvezni nacionalni standardi.

(30)

Nekatere vrste pomoči, ki zajemajo visoke zneske pomoči, dodeljene na projekt, bi morala Komisija oceniti na podlagi priglasitve zaradi večjega tveganja neupravičenega izkrivljanja konkurence in trgovine. Vsako pomoč, katere znesek presega določene pragove, bi bilo treba zato še vedno obvezno priglasiti v skladu s členom 108(3) Pogodbe. Treba bi bilo zagotoviti, da se pragovi ne zaobidejo z umetno delitvijo projektov na več projektov s podobnimi značilnostmi, cilji ali upravičenci.

(31)

Zaradi večje možnosti vpliva velikih shem pomoči na trgovino in konkurenco bi morale biti sheme pomoči, katerih proračun presega določen prag v katerem koli letu ali skupni prag, ki temelji na absolutni vrednosti, načeloma predmet ocene državne pomoči. Cilj ocenjevanja bi moral biti preveriti, (i) ali so bili potrjeni predpostavke in pogoji, na katerih temelji združljivost sheme, ter (ii) učinkovitost ukrepa pomoči glede na njegove splošne in specifične cilje. Moralo bi pokazati tudi vpliv sheme na konkurenco in trgovino. Da se zagotovi enaka obravnava, bi bilo treba ocenjevanje državne pomoči izvesti na podlagi načrta ocenjevanja, ki ga odobri Komisija. Čeprav bi bilo tak načrt običajno treba pripraviti ob oblikovanju sheme in odobriti pravočasno, da lahko začne shema veljati, to morda ni mogoče v vseh primerih. Da torej ne bi prišlo do zamude pri začetku veljavnosti shem pomoči, bi se morala ta uredba za takšne sheme uporabljati za začetno obdobje največ šestih mesecev. Komisija bi morala imeti možnost, da to obdobje podaljša po odobritvi načrta ocenjevanja. V ta namen bi bilo treba načrt ocenjevanja priglasiti Komisiji v 20 delovnih dneh po začetku veljavnosti sheme. Komisija bi morala izjemoma tudi imeti možnost, da se odloči, da ocena ni nujna glede na posebne značilnosti primera.

(32)

Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da Komisiji predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za oceno načrta ocenjevanja. Prav tako bi morala Komisija imeti možnost, da po potrebi brez nepotrebnega odlašanja zahteva dodatne informacije. Spremembe shem, ki so predmet ocenjevanja, razen preoblikovanj, ki ne morejo vplivati na združljivost sheme pomoči na področju uporabe te uredbe ali ne morejo znatno vplivati na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja, bi bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe. Za spremembe, kot so povsem formalna preoblikovanja ali upravna preoblikovanja, vključno s spremembami, izvedenimi v okviru sofinanciranih ukrepov Unije, načeloma ne bi smelo veljati, da znatno vplivajo na vsebino odobrenega načrta ocenjevanja.

(33)

Da bi ugotovili, ali se spoštujejo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči iz te uredbe, bi bilo treba upoštevati skupni znesek ukrepov pomoči za dejavnost ali projekt, ki prejema pomoč. V tej uredbi bi bilo treba podrobno opredeliti okoliščine, v katerih se lahko različne vrste pomoči kumulirajo. Treba bi bilo dovoliti, da se pomoči, izvzete iz obveznosti priglasitve s to uredbo, kumulirajo z vsemi drugimi združljivimi pomočmi, ki so izvzete z drugimi uredbami, ali z vsemi drugimi pomočmi, ki jih odobri Komisija, dokler se navedeni ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške. Kadar se različni viri pomoči nanašajo na iste deloma ali v celoti prekrivajoče se opredeljive upravičene stroške, bi morala biti kumulacija dovoljena do največje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za navedeno pomoč v skladu s to uredbo. S to uredbo bi bilo treba določiti tudi posebna pravila za kumulacijo ukrepov pomoči z opredeljivimi upravičenimi stroški ali brez njih in za kumulacijo s pomočjo de minimis. Pomoč de minimis se pogosto ne dodeli za specifične opredeljive upravičene stroške in se jim pogosto tudi ne pripisuje. V takih primerih bi morala obstajati možnost proste kumulacije pomoči de minimis z državno pomočjo, ki je izvzeta v skladu s to uredbo. Če pa je pomoč de minimis dodeljena za iste opredeljive upravičene stroške kot državna pomoč, ki je izvzeta v skladu s to uredbo, bi se morala kumulacija dovoliti samo do največje intenzivnosti pomoči, kot je določena v poglavju II te uredbe.

(34)

Financiranje, ki ga centralno upravljajo institucije, agencije, skupna podjetja ali drugi organi Unije ter ni pod neposrednim ali posrednim nadzorom držav članic, ne pomeni državne pomoči. Kadar se takšno financiranje kombinira z državno pomočjo, je treba pri ugotavljanju, ali se upoštevajo pragovi za priglasitev in največje intenzivnosti pomoči ali najvišji zneski pomoči, upoštevati le državno pomoč. To bi moralo veljati, če skupni znesek javnih finančnih sredstev, ki je bil dodeljen v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ne presega najugodnejše stopnje financiranja, kot je določena z veljavnimi predpisi prava Unije.

(35)

Preglednost državne pomoči je ključnega pomena za pravilno uporabo pravil Pogodbe in prispeva k večji skladnosti in odgovornosti, medsebojnim strokovnim pregledom in nenazadnje k učinkovitejši javni porabi. Da se zagotovi preglednost, bi morale države članice vzpostaviti celovita spletišča na regionalni ali nacionalni ravni s povzetki informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem v skladu s to uredbo. Kot drugo možnost pa bi bilo treba državam članicam omogočiti, da povzetke informacij o vsakem izvzetem ukrepu pomoči objavijo na spletišču Komisije za preglednost dodeljevanja pomoči. V skladu s standardno prakso glede objavljanja informacij v skladu s Direktivo (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta (14) bi bilo treba uporabiti standardno obliko. Ta oblika bi morala omogočati iskanje po informacijah ter njihov prenos in preprosto objavo na internetu. Povezave na spletišča o državni pomoči vseh držav članic bi morale biti objavljene na spletišču Komisije. V skladu s členom 2(2) Uredbe Sveta (EU) 2022/2586 bi bilo treba na spletišču Komisije objaviti povzetek informacij o vsakem ukrepu pomoči, izvzetem na podlagi te uredbe.

(36)

Izvrševanje pravil o državni pomoči je zelo odvisno od sodelovanja držav članic. Zato bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno s skladnostjo individualnih pomoči, dodeljenih v okviru shem skupinskih izjem, z vsemi ustreznimi pogoji.

(37)

Da bi zagotovili učinkovito spremljanje ukrepov pomoči v skladu z Uredbo (EU) 2022/2586, je primerno, da se določijo zahteve v zvezi s poročanjem držav članic o ukrepih pomoči, ki so bili izvzeti na podlagi te uredbe. Glede na zastaralni rok iz člena 17 Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 (15) je prav tako primerno določiti pravila glede evidenc, ki bi jih morale imeti države članice o pomoči, izvzeti na podlagi te uredbe.

(38)

Za večjo učinkovitost pogojev združljivosti iz te uredbe bi morala imeti Komisija možnost, da v primeru neizpolnjevanja teh pogojev odvzame možnost prihodnje uporabe ugodnosti skupinske izjeme. Komisija bi morala imeti možnost, da ta odvzem omeji na nekatere vrste pomoči, nekatere upravičence ali ukrepe pomoči, ki so jih sprejeli nekateri organi, kadar neskladnost s to uredbo vpliva le na omejeno število ukrepov ali nekatere organe. Takšen ciljni odvzem bi moral zagotoviti sorazmerno odpravo težave, neposredno povezano z ugotovljeno neskladnostjo. Kadar ukrep pomoči ni priglašen in ne izpolnjuje vseh pogojev za izvzetje iz priglasitve, pomeni nezakonito pomoč, ki jo Komisija preuči v okviru ustreznega postopka iz Uredbe (EU) 2015/1589 za nepriglašeno pomoč. Odvzem možnosti prihodnje uporabe ugodnosti skupinske izjeme ne bi smel vplivati na veljavnost skupinske izjeme za morebitne predhodne ukrepe, skladne s to uredbo.

(39)

Da bi se odpravile razlike, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence in trgovine, ter olajšalo usklajevanje med različnimi pobudami Unije in nacionalnimi pobudami v zvezi z MSP, pa tudi za večjo jasnost upravnih postopkov in pravno varnost, bi morala opredelitev MSP v smislu Priloge I k tej uredbi temeljiti na opredelitvi iz Priporočila Komisije 2003/361/ES (16).

(40)

Politiko državnih pomoči bi bilo treba redno revidirati na podlagi izkušenj Komisije na tem področju. Zato bi bilo treba omejiti obdobje uporabe te uredbe. Primerno je določiti prehodne določbe, ki urejajo obravnavo izvzetih shem pomoči od konca obdobja uporabe te uredbe. Taka pravila naj bi dala državam članicam dovolj časa za prilagoditev na vsako prihodnjo ureditev –