(1)

Uredba (EU) 2022/2371 temelji na izkušnjah, pridobljenih med pandemijo COVID-19, tudi v zvezi s potrebo po tesnem usklajevanju odzivanja na resne čezmejne grožnje za zdravje v Odboru za zdravstveno varnost (HSC).

(2)

Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja bi moral biti glavno orodje, v okviru katerega bi se vložile zahteve za posvetovanje in usklajevanje odzivanja na resno čezmejno grožnjo za zdravje v Odboru za zdravstveno varnost ter za izmenjavo informacij v zvezi z navedeno grožnjo, zlasti za izmenjavo informacij vsaj do stopnje varnosti „občutljivi netajni podatki“ (2). Vlaganje takih zahtev in izmenjava informacij bi lahko potekala tudi na sestanku Odbora za zdravstveno varnost. Poleg tega se lahko zahteva za posvetovanje in usklajevanje naslovi na sekretariat Odbora za zdravstveno varnost.

(3)

Kadar pojav ali razvoj resne čezmejne grožnje za zdravje izpolnjuje merila iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2022/2371, pristojni nacionalni organi ali Komisija objavijo opozorilo v sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja. Države pogodbenice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) morajo SZO v 24 urah po oceni javnozdravstvenih informacij obvestiti o dogodku, ki bi lahko v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom (MZP 2005) pomenil izredne razmere mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju (3). Kadar pristojni nacionalni organi uradno obvestijo SZO, morajo hkrati objaviti opozorilo v sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja, če zadevna grožnja spada med tiste iz člena 2(1) Uredbe (EU) 2022/2371. Da se omogoči sočasno obveščanje, lahko pristojni nacionalni organi obvestilo iz sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja posredujejo kontaktni točki SZO za MZP.

(4)

V skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2022/2371 se države članice po objavi opozorila na podlagi člena 19 Uredbe na zahtevo Komisije ali države članice in na podlagi razpoložljivih informacij, tudi informacij iz člena 19 in ocene tveganja iz člena 20, medsebojno posvetujejo in v sodelovanju s Komisijo v Odboru za zdravstveno varnost usklajujejo glede nacionalnih odzivov, obveščanja o tveganjih in kriznih razmerah, s katerim naj bi se zagotovile dosledne in usklajene informacije, sprejemanja mnenj in usmeritev ter podpore enotne ureditve EU za politično odzivanje na krize v primeru njegove aktivacije. V skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) 2022/2371 lahko država članica ali Komisija v izjemnih primerih izrednih razmer zahteva uskladitev odzivanja v okviru Odbora za zdravstveno varnost za resne čezmejne grožnje za zdravje, ki niso grožnje iz člena 2(1), če se šteje, da predhodno sprejeti javnozdravstveni ukrepi ne zadostujejo za zagotavljanje visoke ravni varovanja zdravja ljudi.

(5)

Države članice in Komisija bi morale pred vložitvijo zahteve za takšno posvetovanje in usklajevanje oceniti potrebo po posvetovanju in usklajevanju odzivanja na resno čezmejno grožnjo za zdravje v Odboru za zdravstveno varnost. Po vložitvi zahteve bi morala Komisija takoj organizirati posvetovanje in usklajevanje.

(6)

Da bi države članice in Komisija lahko ocenile potrebo po posvetovanju in usklajevanju odzivanja v Odboru za zdravstveno varnost, bi bilo treba v objavi opozorila določiti razloge, na podlagi katerih se ugotovi, da pojav ali razvoj resne čezmejne grožnje za zdravje izpolnjuje merila iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2022/2371.

(7)

V skladu s členom 21(2) in (3) Uredbe (EU) 2022/2371 mora država članica, kadar namerava sprejeti ali preklicati javnozdravstvene ukrepe za odzivanje na resno čezmejno grožnjo za zdravje, obveščati, se posvetovati in usklajevati v Odboru za zdravstveno varnost.

(8)

Pravočasna izmenjava informacij o resni čezmejni grožnji za zdravje in javnozdravstvenih ukrepih je ključna za usklajevanje odzivanja. Države članice bi morale vzpostaviti učinkovite komunikacijske poti med zadevnimi pristojnimi organi. Glede na zapleteno naravo zdravstvenih kriz je za učinkovito in sorazmerno odzivanje potrebno medsektorsko sodelovanje v skladu s pristopom „eno zdravje“.

(9)

Komisija bi morala pozvati k posvetovanju v Odboru za zdravstveno varnost, če je bila vložena zahteva za posvetovanje in usklajevanje odzivanja na resno čezmejno grožnjo za zdravje. To posvetovanje bi moralo načeloma potekati najpozneje 48 ur po prejemu zahteve. Vendar bi moralo biti mogoče, da se ta časovni okvir prilagodi glede na nujnost zahteve ali resnost grožnje.

(10)

Države članice bi morale pred sprejetjem ali preklicem javnozdravstvenih ukrepov za odzivanje na resno čezmejno grožnjo za zdravje čim prej in vsaj 14 dni vnaprej obvestiti druge države članice v Odboru za zdravstveno varnost ter se z njimi posvetovati in uskladiti o naravi, namenu in obsegu teh ukrepov. V primeru takojšnjega sprejetja ali preklica javnozdravstvenih ukrepov bi morale države članice nemudoma in najpozneje v 24 urah po sprejetju ali preklicu teh ukrepov obvestiti druge države članice in Komisijo.

(11)

Glede na to, da so natančne informacije in pravočasno obveščanje javnosti in deležnikov, kot so zdravstveni in javnozdravstveni delavci, bistveni za učinkovito odzivanje, bi bilo treba v tej uredbi določiti postopek za izmenjavo informacij o ukrepih obveščanja ter oblikovanje doslednih in usklajenih obvestil o tveganjih in kriznih razmerah v Odboru za zdravstveno varnost.

(12)

Cilj enotne ureditve za politično odzivanje na krize (v nadaljnjem besedilu: IPCR) je zagotoviti usklajenost in dopolnjevanje med Unijo in državami članicami v Svetu v primeru uveljavljanja solidarnostne klavzule iz Sklepa Sveta 2014/415/EU (4). IPCR omogoča hitro usklajevanje in odzivanje na politični ravni Unije na krize z daljnosežnim vplivom ali političnim pomenom (5). V skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2022/2371 se države članice na zahtevo Komisije ali države članice medsebojno posvetujejo in se v Odboru za zdravstveno varnost usklajujejo glede podpore IPCR, tudi z izmenjavo informacij ter svojih mnenj in usmeritev. Sekretariat Odbora za zdravstveno varnost bi se moral povezati s sekretariatom IPCR, da se zagotovi usklajeno in učinkovito ukrepanje ter prepreči podvajanje prizadevanj.

(13)

Ker je namen te uredbe posodobiti del Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/253 (6), bi bilo treba člen 2 in člene 4 do 6 navedenega sklepa črtati.

(14)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za resne čezmejne grožnje za zdravje –