(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 19. decembra 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom sveč vseh vrst in podobnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: zadevna država, LRK ali Kitajska). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki so jo 4. novembra 2024 vložili proizvajalci Unije, ki so predstavljali več kot 25 % celotne proizvodnje Unije v obdobju od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije sveč vseh vrst in podobnih izdelkov v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/511 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 17. julija 2025 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Dva od treh proizvajalcev izvoznikov sta predložila tehnične pripombe, ki so bile obravnavane pri razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje).

(5)

Komisija je 14. avgusta 2025 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1732 (4) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz sveč vseh vrst in podobnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

(6)

Po začasnem razkritju so v roku iz člena 2(1) začasne uredbe pisna stališča o začasnih ugotovitvah predložile naslednje strani:

(7)

Stališča vsake od zgoraj navedenih strani so podrobno opisana in obravnavana pod ustreznim naslovom v nadaljevanju.

(8)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Zaslišanja so potekala s pritožnikom/industrijo Unije, dvema vzorčenima proizvajalcema Unije in združenjem CHCIA.

(9)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne ugotovitve.

(10)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz sveč vseh vrst in podobnih izdelkov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(11)

Po dokončnem razkritju je uvoznik Bunnik Creations B.V. trdil, da zaradi strogega postopka preiskave strani niso mogle ustrezno spremljati preiskave ali se pravočasno odzvati na postopkovne dokumente in zahteve Komisije po informacijah. Zato uvoznik Komisiji ni mogel predložiti podrobnih trditev, zlasti kadar so bili ti postopkovni roki v času poletnih počitnic.

(12)

Komisija mora preiskavo izvesti v predpisanih rokih, ki se uporabljajo, da se ohranita integriteta in potek preiskave. Predpisani roki, ki se uporabljajo za to preiskavo, so bili objavljeni v obvestilu o začetku. V oddelku 6 obvestila o začetku je bil pojasnjen časovni okvir preiskave, pri čemer je bilo navedeno zlasti, da imajo zainteresirane strani na voljo 15 dni, da predložijo pisne pripombe o začasnih ugotovitvah ali informacijskem listu, in 10 dni, da predložijo pisne pripombe o dokončnih ugotovitvah, če ni določeno drugače. Poleg tega je Komisija od začetka preiskave na svojem spletišču objavila okvirni časovni načrt preiskave, ki zainteresiranim stranem omogoča, da predvidijo časovni okvir nekaterih mejnikov preiskave (6). Komisija lahko te roke podaljša, kadar je to ustrezno utemeljeno, vendar se morajo taka podaljšanja nanašati le na izjemne okoliščine. Upoštevanje rokov je ključno za zagotovitev poštenega in učinkovitega zaključka preiskave, ki je v skladu s pravnimi zahtevami.

(13)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. Z uvoznikom Bunnik Creations B.V. je potekalo zaslišanje glede njegovih trditev, opisanih v uvodni izjavi 11 zgoraj. Uvoznik Bunnik Creations B.V. je zahteval tudi posredovanje pooblaščenca za zaslišanje v zvezi z navedenimi trditvami in za organizacijo zaslišanja s Komisijo. Pooblaščenec za zaslišanje je posredoval in olajšal organizacijo zaslišanja med službami Komisije in uvoznikom Bunnik Creations B.V.

(14)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 6 do 11 začasne uredbe.

(15)

Po začasnem razkritju so nekatere strani izpodbijale odločitev Komisije, da proizvajalcem pritožnikom odobri anonimnost, pri čemer so trdile, da izjava o „tveganju povračilnih ukrepov“ ne zadostuje za zagotovitev anonimnosti.

(16)

Komisija je ugotovila, da je pritožnik skupaj s pritožbo predložil utemeljeno zahtevo za anonimnost. Zahteva je vključevala specifične pomisleke glede tveganja povračilnih ukrepov. Komisija je pri oceni zahteve upoštevala naravo trga, položaj proizvajalcev pritožnikov in možnost komercialnih povračilnih ukrepov, ki se je štela za resnično. Odobritev anonimnosti je v skladu z ustaljeno prakso in pravnimi standardi, ki omogočajo anonimnost, kadar bi razkritje lahko imelo negativne posledice za zakonite interese proizvajalcev pritožnikov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(17)

Podobno so nekatere strani po začasnem razkritju trdile, da so spremembe med začasnim vzorčenjem in končnim vzorčenjem proizvajalcev Unije morda vplivale na reprezentativnost vzorca.

(18)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 13 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da sta izbrana proizvajalca ob izvedbi vzorčenja predstavljala več kot 35 % proizvodnje in več kot 40 % obsega prodaje družb, ki podpirajo pritožbo. Po preverjanju makroekonomskega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da sta ta proizvajalca predstavljala več kot 16 % ocenjene celotne proizvodnje in več kot 17 % ocenjenega celotnega obsega prodaje industrije Unije. Industrijo Unije sestavlja veliko proizvajalcev, skupaj več kot 80, vključno z velikimi podjetji ter širokim naborom malih in srednjih podjetij. Glede na to strukturo je vzorec, ki zajema več kot 16 % industrije, reprezentativen za industrijo Unije.

(19)

Po dokončnem razkritju je uvoznik Bunnik Creations B.V. trdil, da sta bila izmed velikega števila proizvajalcev Unije vzorčena le dva in da izbor vzorca ni reprezentativen za industrijo Unije. Trdil je tudi, da je odobritev anonimnosti nekaterih proizvajalcev Unije privedla do nepreglednosti. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 14 do 17 zgoraj in v obvestilih k dokumentaciji (7) o vzorčenju, je Komisija ugotovila, da je bilo vzorčenje reprezentativno za industrijo Unije. Poleg tega je ugotovila utemeljene razloge za odobritev anonimnosti proizvajalcem Unije, ki so to zahtevali. Trditev je bila zato zavrnjena.

(20)

Po dokončnem razkritju je družba Ningbo Kwung’s Wisdom zahtevala informacije o reprezentativnosti vzorčenih proizvajalcev Unije. Trdila je tudi, da podatki o velikosti proizvajalcev, ki so sodelovali pri vzorčenju, niso bili na voljo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 19 zgoraj, je Komisija menila, da je vzorec proizvajalcev Unije reprezentativen za industrijo Unije. Zainteresiranim stranem je dala na voljo podatke, ki so ji bili na voljo ob sprejetju odločitve o vzorčenju in na podlagi katerih bi lahko zainteresirane strani ocenile reprezentativnost vzorca, vključno z reprezentativnostjo vzorčenih proizvajalcev Unije glede proizvodnje in prodaje na trgu Unije.

(21)

Po dokončnem razkritju je družba Ningbo Kwung’s Wisdom trdila, da bi morala industrija Unije zaradi trditev, ki jih je predložila glede povezave družbe Ningbo Kwung’s Wisdom z drugim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, izgubiti pravico do anonimnosti. Trdila je, da je njena pravica do obrambe kršena, če takšne trditve poda anonimna stran.

(22)

Komisija je opozorila, da sta anonimnost industrije Unije na eni strani in povezava med obema proizvajalcema izvoznikoma na drugi strani različni vprašanji, ki sta bili obravnavani ločeno. Anonimnost je bila industriji Unije odobrena, ker je predložila utemeljeno zahtevo za anonimnost, za katero je Komisija presodila, da je verodostojna in upravičena. Komisija ni ugotovila nobenega razloga, zakaj naj bi se te okoliščine spremenile, in trditve industrije Unije v zvezi s povezavo med kitajskima proizvajalcema izvoznikoma na to ne bi vplivale. Poleg tega je bila trditev industrije Unije posredovana družbi Ningbo Kwung’s Wisdom v odprti različici stališča, družba Ningbo Kwung’s Wisdom pa je imela priložnost, da obravnava to trditev in da jo Komisija zasliši. Trditev je bila zato zavrnjena.

(23)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 12 do 15 začasne uredbe.

(24)

Komisija je v uvodni izjavi 16 začasne uredbe navedla, da je en proizvajalec izvoznik zahteval individualno preiskavo na podlagi člena 17(3) osnovne uredbe. Po objavi začasnih ukrepov je isti proizvajalec izvoznik ponovil svojo zahtevo.

(25)

Ker je zadeva zelo zapletena in vključuje zelo spremenljiv izdelek ter zapletene proizvodne in prodajne postopke že treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, je Komisija menila, da bi odobritev te zahteve pomenila neupravičeno breme in bi lahko preprečila pravočasen zaključek preiskave. Zahteva je bila zato zavrnjena.

(26)

Ker glede obdobja preiskave in obravnavanega obdobja ni bilo pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodne izjave 21 začasne uredbe.

(27)

Po začasnem razkritju so nekatere strani ponovile svoje trditve glede obsega izdelka v preiskavi in neustreznosti kontrolne številke izdelka.

(28)

Trdile so, da se ročno izdelane dekorativne sveče razlikujejo od ozkih namiznih svečk in čajnih svečk ter ne konkurirajo vrstam sveč, ki jih proizvaja industrija Unije. Zato bi jih bilo treba izključiti iz obsega preiskave.

(29)

Podobno so nekatere strani trdile, da kontrolna številka izdelka ni ustrezna za zajem podrobnih razlik med različnimi vrstami sveč. Trdile so, da se več vrst sveč, ki jih izvažajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki, ne ujema z vrstami sveč, ki jih proizvajajo vzorčeni proizvajalci Unije. Ta razlika, zaradi katere je bila raven ujemanja izdelkov v nekaterih primerih nizka, je bila navedena kot dokaz, da industrija Unije ne proizvaja nekaterih specializiranih sveč, izvoženih iz Kitajske.

(30)

V zvezi z obsegom izdelka v preiskavi Komisija ponavlja, da ta zajema sveče vseh vrst in podobne izdelke, kot je navedeno v uvodnih izjavah 22 do 25 začasne uredbe. To vključuje ročno izdelane dekorativne sveče. Natančneje, Komisija je ugotovila, da ročno izdelane sveče proizvajajo proizvajalci Unije in da konkurirajo uvozu iz Kitajske. Trditev je bila zato zavrnjena.

(31)

Poleg tega je Komisija pojasnila, da se vrste sveč, ki jih proizvajajo vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Unije, sicer ne prekrivajo v celoti, vendar to ne pomeni, da industrija Unije ne proizvaja širšega nabora vrst sveč, vključno z določenimi specializiranimi ali ročno izdelanimi dekorativnimi svečami. Industrija Unije vključuje več kot 80 proizvajalcev z veliko raznolikostjo glede velikosti in nabora izdelkov.

(32)

Poleg tega je treba opozoriti, da je bilo med preiskavo ugotovljeno, da del prodaje sveč na trgu Unije poteka prek razpisnih postopkov, pri katerih so specifikacije izdelka določene vnaprej. Neobstoj nekaterih vrst sveč (in s tem kontrolne številke izdelka) v prodaji vzorčenih proizvajalcev Unije kaže, da ti proizvajalci v obdobju preiskave niso bili izbrani na razpisih za te specifične vrste sveč (in s tem kontrolne številke izdelka), deloma zaradi nizkih nepoštenih dampinških cen kitajskih izvoznikov in ne zaradi nezmožnosti proizvodnje navedenih vrst sveč. V preiskavi sta bili ugotovljeni zmogljivost in raznolikost portfelja vzorčenih proizvajalcev Unije, vključno s posebnimi vrstami sveč. Nazadnje, sistem kontrolnih številk izdelka je bil zasnovan tako, da omogoča primerjave enakih izdelkov, kar pomeni, da se sveče s posebnimi značilnostmi (npr. vrsta posode, barva, vonj) primerjajo le s podobnimi izdelki, da se zagotovi točnost analize škode in dampinga. Trditve so bile zato zavrnjene.

(33)

Ker glede obsega izdelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 22 do 29 začasne uredbe.

(34)

Po začasnem razkritju so v roku pripombe predložili dva od treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, dva nevzorčena proizvajalca izvoznika (Shenyang Qikale International Trade Co. Ltd. in Zhejiang Neeo Home Decoration Co, Ltd.), združenje CHCIA in industrija Unije. Poleg tega se je predstavništvo LRK pri Evropski uniji javilo po izteku roka. Zaslišanja so potekala z vsemi navedenimi stranmi, razen z nevzorčenim proizvajalcem izvoznikom.

(35)

Argumenti strani so predstavljeni in obravnavani pod ustreznim naslovom v nadaljevanju.

(36)

Postopek za določitev normalne vrednosti je bil naveden v uvodnih izjavah 30 do 37 začasne uredbe.

(37)

Ugotovitve Komisije glede obstoja znatnih izkrivljanj so bile predstavljene v oddelkih 3.2.1 in 3.2.2 začasne uredbe.

(38)

Komisija je na dan objave začasnih ukrepov (14. avgusta 2025) kitajsko vlado (predstavništvo LRK pri Evropski uniji) obvestila o svoji odločitvi in jo pozvala, naj do 29. avgusta 2025 predloži morebitne pripombe v zvezi s tem.

(39)

Kitajska vlada je 15. septembra 2025 predložila sklop pripomb glede uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe. Ker ga je predložila zunaj predpisanega roka, ga Komisija ni upoštevala.

(40)

Ker glede obstoja znatnih izkrivljanj ni bilo drugih pripomb, so bile ugotovitve iz oddelkov 3.2.1 in 3.2.2 začasne uredbe potrjene.

(41)

Ker glede izbire reprezentativne države ni bilo pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 149 do 167 začasne uredbe potrjeni.

(42)

Po začasnem razkritju nobena stran ni nasprotovala izbiri Tajske kot reprezentativne države, več strani pa je nasprotovalo uporabi Turčije za nekatere proizvodne dejavnike.

(43)

Opozoriti je treba, da je za tri pomembne proizvodne dejavnike (parafinski vosek, steklene posode in embalažni papir) obseg uvoza na Tajsko vključeval znatne količine (več kot 50 %) s poreklom iz Kitajske, za katere je bilo ugotovljeno, da izkrivljajo uvozne cene na Tajsko iz drugih držav. Komisija je iskala drugo državo, v kateri izkrivljanja cen ne bi vplivala na uvozne cene teh proizvodnih dejavnikov. Najprimernejša možnost je bila Turčija.

(44)

Družbi Qingdao Kingking in Ningbo Kwung’s Wisdom sta v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje izpodbijali možnost uporabe več reprezentativnih držav, pri čemer sta se sklicevali na edninsko obliko izraza „reprezentativna država“ v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(45)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 155 začasne uredbe, je Komisija le na Tajskem opredelila pet družb, ki proizvajajo sveče in za katere so bili na voljo finančni podatki, ki se za eno četrtletje prekrivajo z obdobjem preiskave. Zato Komisiji ni preostalo drugega, kot da uporabi Tajsko kot reprezentativno državo.

(46)

Komisija je ponovila svoj sklep iz uvodne izjave 166 začasne uredbe in opozorila, da je namen pridobivanja stroškov in cen iz drugih reprezentativnih držav pridobiti neizkrivljene stroške in cene. Če je delež uvoza določenega proizvodnega dejavnika, kot je parafinski vosek, v reprezentativno državo znaten, zaradi česar uvozna cena tega vložka v navedeno državo ni primerna, lahko Komisija za ta proizvodni dejavnik uporabi alternativne vire. V navedenem členu 2(6a), točka (a), so izrecno navedeni neizkrivljene mednarodne cene, stroški ali referenčne vrednosti, Komisija pa je menila, da uporaba uvoza v Turčijo za te specifične proizvodne dejavnike spada v njeno diskrecijsko pravico na podlagi tega člena.

(47)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje izpodbijala primernost uporabe podatkov o uvozu v Turčijo, saj naj ti podatki ne bi bili zanesljivi. V ta namen je družba Qingdao Kingking primerjala statistične podatke o izvozu v Turčijo iz drugih tretjih držav z ustreznimi statističnimi podatki o uvozu v Turčijo iz zadevnih tretjih držav in ugotovila neskladja.

(48)

Komisija je ugotovila, da družba Qingdao Kingking v svojih pripombah k obema obvestiloma k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti ni nasprotovala uporabi vira podatkov (glej uvodni izjavi 36 in 37 začasne uredbe). Podatki v obvestilih, ki so bili posredovani zainteresiranim stranem, vključujejo obseg in vrednosti uvoza, pridobljene iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (8), in so vir podatkov za uvoz na Tajsko, v Turčijo in vse druge države. Poleg tega družba Qingdao Kingking ni predložila nobenih dokazov, ki bi kazali, da bi bilo namesto statističnih podatkov o uvozu, pridobljenih iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas, primerneje uporabiti statistične podatke o izvozu iz drugih tretjih držav v Turčijo. Komisija je podatkovno zbirko štela za najboljši razpoložljivi vir podatkov o uvozu za določitev neizkrivljene cene.

(49)

Družbi Qingdao Kingking in Ningbo Kwung’s Wisdom sta v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje trdili, da bi se lahko uporabile cene uvoza na Tajsko, saj je sklicevanje na obstoj 50-odstotnega deleža uvoza iz Kitajske kot razlog za izključitev Tajske kot vira določenih vložkov samovoljno in nima podlage v osnovni uredbi, cena uvoza na Tajsko za najpomembnejši proizvodni dejavnik s poreklom iz Kitajske (parafinski vosek) pa ni najnižja.

(50)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 46, je namen ugotavljanja cen v reprezentativni državi pridobiti neizkrivljeno ceno za ustrezne vložke. Čeprav je bila Tajska predlagana in sprejeta kot reprezentativna država, med drugim zaradi razpoložljivosti finančnih podatkov lokalnih proizvajalcev sveč, je Komisija menila, da se te cene ne bi smele uporabiti, če je delež uvoza iz Kitajske znaten, saj bi povprečna uvozna cena iz Kitajske izkrivljala tudi uvozne cene iz vseh drugih držav na Tajsko.

(51)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje predložila dodatne informacije v podporo svoji trditvi, da cene parafinskega voska na Tajskem niso izkrivljene. V ta namen je družba Qingdao Kingking preučila malezijske in japonske izvozne cene parafinskega voska na Tajsko in Kitajsko.

(52)

Komisija je ugotovila, da so bili podatki, ki jih je predložila družba Qingdao Kingking, opredeljeni kot izvozni podatki, brez kakršne koli navedbe vira teh podatkov. Zato ni mogoče sprejeti zanesljivega sklepa glede izkrivljajočega učinka kitajskega uvoza na Tajsko.

(53)

Družba Qingdao Kingking je v svojih pripombah po dokončnem razkritju poudarila še, da so izkrivljene uvozne cene iz Kitajske na Tajsko višje od uvoznih cen iz vseh drugih držav, kar naj bi dokazovalo, da uvoz parafinskega voska s poreklom iz Kitajske na Tajsko nima izkrivljajočega učinka.

(54)

Komisija je ugotovila, da je bila razlika v ceni minimalna (3,7 %) in da v nasprotju s trditvijo družbe Qingdao Kingking taka razlika ne dokazuje, da uvoz parafinskega voska iz Kitajske ne bi imel izkrivljajočega učinka na cene parafinskega voska na Tajskem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(55)

Družba Ningbo Kwung’s Wisdom je v odziv na začasno uredbo ponovila svojo trditev, da je uvoz parafinskega voska na Tajsko po absolutnem obsegu večji in bi zato moral biti bolj reprezentativen.

(56)

Komisija je svoj pristop že pojasnila v uvodni izjavi 189 začasne uredbe in je trditev zavrnila iz istih razlogov.

(57)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na začasno uredbo predlagala, da se del podatkov o uvozu v Turčijo, zlasti o uvozu iz Malezije, izključi, saj je trdila, da ti podatki vključujejo znaten delež parafinskega voska, ki ni primeren za proizvodnjo sveč. Trditev je bila podprta s podatki o izvozu, ki jih je pridobila zasebna kitajska analitična agencija. Družba Qingdao Kingking je navedla, da so podatki o uvozu iz Turčije na splošno nezanesljivi, ker se ne ujemajo s podatki o izvozu iz držav izvoznic.

(58)

Komisija je najprej zagotovila, da je nacionalna carinska uprava Turčije parafinski vosek uvrstila pod pravilno nacionalno klasifikacijsko oznako. Parafinski vosek, uvožen iz Malezije v Turčijo, je tako uvrščen pod pravilno tarifno oznako. Komisija je menila, da trditev družbe Qingdao Kingking, ki je temeljila na malezijskih statističnih podatkih o izvozu, ne dokazuje, da parafinski vosek iz Malezije večinoma ne bi bil primeren za proizvodnjo sveč. Poleg tega je ugotovila, da je referenčna cena za parafinski vosek vsekakor določena na podlagi povprečne uvozne cene parafinskega voska v Turčijo iz vseh držav (razen Kitajske, Azerbajdžana, Belorusije, Demokratične ljudske republike Koreje, Turkmenistana in Uzbekistana), zato so podatki o uvozu iz Malezije le del tega povprečja. Trditev je bila zato zavrnjena.

(59)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na dokončno razkritje ponovila svojo trditev, da so statistični podatki o uvozu v Turčijo, pridobljeni iz podatkovne zbirke Global Trade Atlas (GTA), nezanesljivi, saj obseg uvoza ne ustreza obsegu izvoza, ugotovljenemu na podlagi statističnih podatkov države izvoznice o izvozu.

(60)

Komisija je opozorila, da nabor podatkov iz GTA združuje statistične podatke o uvozu in izvozu iz uradnih nacionalnih statističnih podatkovnih zbirk, ter menila, da je GTA zanesljiv vir statističnih informacij, zlasti v primerjavi s statističnimi podatki ene same države o izvozu. Zato trditev, da se podatki o izvozu ene države ne ujemajo s statističnimi podatki o uvozu iz svetovne podatkovne zbirke, kot je GTA, ne vpliva na veljavnost podatkov o uvozu, ki jih je Komisija uporabila v tem primeru. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(61)

Družbi Qingdao Kingking in Ningbo Kwung’s Wisdom sta v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje trdili, da oznaka HS, uporabljena za uvoz v Turčijo, ne odraža parafinskega voska, ki se uporablja pri proizvodnji zadevnega izdelka v LRK. Proizvajalca sta trdila, da bi bilo treba v preiskavi upoštevati parafinski vosek, uvrščen pod oznako HS 2712 20 (ki vsebuje manj kot 0,75 mas. % olja), in parafinski vosek, uvrščen pod oznako HS 2712 90 (drugi parafinski voski, vključno s tistimi, ki vsebujejo 0,75 mas. % olja ali več).

(62)

Opozoriti je treba, da je oznaka HS, predlagana v obvestilih k dokumentaciji o virih za določitev normalne vrednosti, vsebovala samo oznako HS 2712 20 , ki zajema parafinski vosek, ki vsebuje manj kot 0,75 mas. % olja. Družba Ningbo Kwung’s Wisdom je v svojem prvotnem „obrazcu z informacijami o vložkih“ (zahtevanem v obvestilu o začetku) in v nadaljnjih izpolnjenih vprašalnikih navajala le oznako HS 2712 20 za svoj parafinski vosek.

(63)

Uporaba oznake HS 2712 20 je bila preverjena med preverjanjem na kraju samem v prostorih družbe Ningbo Kwung’s Wisdom. Če bi v tej fazi sprejeli trditev družbe, da bi bilo treba uporabiti tudi oznako HS 2712 90 , bi to pomenilo, da je bil izpolnjeni vprašalnik nepopoln in potencialno zavajajoč. Vsekakor teh dodatnih podatkov v tej pozni fazi ni bilo mogoče preveriti. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(64)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na začasno razkritje in znova glede dokončnega razkritja trdila še, da je predložila preverjene informacije, da za mikrokristalni vosek uporablja oznako HS 2712 90 , zato bi bilo treba za določitev referenčne vrednosti za mikrokristalni vosek uporabiti navedeno oznako. Vendar je Komisija ugotovila, da je bil skoraj ves vosek, ki ga je uporabljala družba Qingdao Kingking, parafinski vosek in je zato spadal pod oznako HS 2712 20 . Zato referenčna cena, ki jo je Komisija uporabila, pravilno odraža vložek, ki ga je uporabila zadevna družba. Vsekakor je Komisija ugotovila tudi, da je oznaka HS 2712 90 oznaka košarice, ki poleg mikrokristalnega voska zajema širok nabor drugih izdelkov. Zato je menila, da je referenčna cena za oznako HS 2712 20 primernejša za določitev referenčne cene za mikrokristalni vosek. Poleg tega se mikrokristalni vosek v nasprotju s trditvami družbe Qingdao Kingking v njenih pripombah k dokončnemu razkritju ni štel za del potrošnega materiala, temveč mu je bila dodeljena referenčna cena parafinskega voska, kot je pojasnjeno zgoraj. Trditev je bila zato zavrnjena.

(65)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na začasno uredbo in v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila, da so bile njene cene steklenih pokrovov za 18,4 % nižje od cen steklenih posod, zato je zahtevala, da se to odbije od referenčnih cen. Vendar na podlagi referenčnih cen, pridobljenih iz turških statističnih podatkov, ni bilo mogoče oceniti takšne razlike v cenah. Poleg tega pokrovi predstavljajo le manjši sestavni del stroškov celotnega izdelka iz stekla, zato jih je treba obravnavati, kot da imajo enake bistvene lastnosti kot celotni izdelek, saj so predstavljeni skupaj s končnim izdelkom. Zato je cena pokrovov ostala nespremenjena, kot se je dosledno uporabljalo za vse preiskovane družbe.

(66)

Družba Ningbo Kwung’s Wisdom je v zvezi s preglednico 9 iz uvodne izjave 277 začasne uredbe in v odziv na začasno uredbo navedla, da proizvodni stroški proizvajalcev Unije po ugotovitvah znašajo 2 000–2 500 EUR na tono, kar po njenem mnenju ustreza ceni parafinskega voska v višini 2,144 EUR na kg (16,75 RMB). Družbo Ningbo Kwung’s Wisdom je zanimal tudi vir te referenčne vrednosti za vosek. Nazadnje, družba Qingdao Kingking je menila, da cena parafinskega voska ni reprezentativna v primerjavi z uvozno ceno parafinskega voska v druge države z višjim srednjim dohodkom (9).

(67)

Komisija je trditev družbe Ningbo Kwung’s Wisdom zavrnila, saj se po pravnem standardu ne zahteva primerjava proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije s proizvodnimi stroški proizvajalcev izvoznikov. V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe je namreč treba normalno vrednost konstruirati na podlagi neizkrivljenih stroškov, cen in referenčnih vrednosti.

(68)

Kar zadeva vrednost v višini 16,75 RMB na kg parafinskega voska, so podatki pridobljeni iz podatkovne zbirke GTA za Turčijo za oznako HS 2712 20 . Ti podatki so bili razkriti v Prilogi II k drugemu obvestilu o virih za določitev normalne vrednosti (10).

(69)

Kar zadeva trditev družbe Qingdao Kingking, je Komisija pri pridobivanju podatkov iz podatkovne zbirke GTA upoštevala obseg uvoza, morebitne omejitve trgovine, ki bi lahko vplivale na cene in obseg uvoza, ter delež celotnega uvoza, med drugim iz Kitajske. Raven nominalne uvozne cene ni objektivno merilo za izbiro reprezentativne države, zato ugotovitve družbe Qingdao Kingking o različnih ravneh cen v drugih državah ni bilo mogoče upoštevati.

(70)

Opozoriti je treba, da je bila metodologija za določitev proizvodnih dejavnikov za izračun normalne vrednosti podrobno opisana v uvodnih izjavah 172 do 225 začasne uredbe.

(71)

Družba Ningbo Kwung’s Wisdom je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje kritizirala način, kako so bili stroški prevoza surovin dodani stroškom kupljenih surovin, in ko je bila izkrivljena cena te surovine nadomeščena z referenčno ceno, so se stroški prevoza kot odstotek osnovne cene surovine uporabili za neizkrivljeno referenčno ceno.

(72)

Komisija je to trditev zavrnila. Z uporabljeno metodologijo je zagotovila, da so referenčne cene, uporabljene za nadomestitev izkrivljenih cen vložka, ustrezno vključevale stroške prevoza.

(73)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje ponovila svojo trditev glede vključitve nekaterih uvoženih surovin v potrošni material namesto določitve referenčne cene zanje.

(74)

Komisija je opozorila na sklepe iz uvodnih izjav 204 do 206 začasne uredbe. Odločitev, da se manjši sestavni deli stroškov obravnavajo kot potrošni material, je bila sprejeta brez upoštevanja, ali so bili posamezni proizvodni dejavniki uvoženi ali ne. Razvrstitev med potrošni material je bila praktičen element metodologije za omejitev števila proizvodnih dejavnikov na tiste, ki pomembno vplivajo na stroške proizvodnje. Družba ni dokazala nasprotnega. Trditev je bila zato zavrnjena.

(75)

Družba Qingdao Kingking je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje navedla, da je bil pri izračunu normalne vrednosti nepravilno prezrt obseg proizvodnje za vrste izdelkov, ki so bili pridobljeni izključno iz zaloge.

(76)

Komisija je to trditev zavrnila. V skladu z uporabljeno metodologijo je od proizvajalca izvoznika zahtevala, da izpolni vprašalnik in med drugim navede stroške prodanega blaga za tiste količine, ki niso bile proizvedene v obdobju preiskave. Družba Qingdao Kingking je izpolnila ta del vprašalnika in navedla potrošnjo surovin za izdelke, prodane iz zaloge. Na podlagi tega je Komisija uporabila referenčne cene za deleže potrošnje in tako konstruirala normalno vrednost. V nasprotju s trditvijo družbe Qingdao Kingking Komisija teh izdelkov v svojih izračunih ni prezrla.

(77)

Proizvajalec izvoznik Ningbo Kwung’s Wisdom je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje (uvodna izjava 53) izrazil dvom glede potrebe po prilagoditvi stroškov prevoza surovin, saj ni bilo ugotovljeno, da so ti stroški izkrivljeni.

(78)

Komisija je ugotovila, da na kitajsko industrijo sveč vplivajo znatna izkrivljanja v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot je podrobno pojasnjeno v oddelku 3.2.1 začasne uredbe. Zato je Komisija menila, da ni primerno uporabiti kitajskih domačih stroškov in cen, vključno s stroški prevoza, ki jih je plačal kitajski proizvajalec izvoznik, saj bi nanje vplivala znatna izkrivljanja. Zato je normalno vrednost konstruirala izključno na podlagi proizvodnih in prodajnih stroškov, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v skladu s členom 2(6a), točka (a). Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 203 začasne uredbe, je Komisija stroške prevoza sodelujočega proizvajalca izvoznika za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(79)

Proizvajalec izvoznik Ningbo Kwung’s Wisdom je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje poudaril, da Komisija po določitvi virov za neizkrivljene stroške ne bi smela prišteti prevoznine za mednarodni prevoz in zavarovanja ter dajatev za uvoz blaga v Turčijo, saj se neizkrivljeni stroški proizvodnih dejavnikov s tem umetno zvišajo. Družba Ningbo Kwung’s Wisdom meni, da so bile cene teh proizvodnih dejavnikov neizkrivljene, ko so zapustili državo izvoza, in da k tem cenam ni treba ničesar prištevati.

(80)

Komisija je navedla, da mora v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalna vrednost odražati neizkrivljeno ceno surovin v reprezentativni državi ali temeljiti na neizkrivljenih mednarodnih cenah, stroških ali referenčnih vrednostih. Komisija je menila, da ni primerno uporabiti cen uvoza parafinskega voska v reprezentativno državo Tajsko, saj je na te uvozne cene vplival znaten obseg izkrivljenega kitajskega uvoza. Iz tega razloga in ker ni bilo mednarodne referenčne vrednosti, je Komisija referenčno ceno za parafinski vosek določila na podlagi turških uvoznih cen. Referenčna cena bi zato morala odražati ceno, ki bi jo proizvajalec sveč plačal v Turčiji za surovino, dostavljeno do tovarne. Če bi se od referenčne cene odšteli prevoznina, zavarovanje in uvozne dajatve, pridobljena cena ne bi odražala neizkrivljene cene na turškem trgu, temveč povprečno ceno franko tovarna (ob prodaji za izvoz) v državah, ki prodajajo v Turčijo. To bi bilo v nasprotju s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, zato so bile te trditve zavrnjene.

(81)

Komisija je v uvodnih izjavah 180 do 186 začasne uredbe pojasnila, kako je plačila za predelavo, ki so jih zaračunali izvajalci poslov oplemenitenja, pretvorila v vrednosti za surovine in delo. Pojasnila je tudi, da je najprej odštela pošten odstotek za PSU-stroške in dobiček izvajalca poslov oplemenitenja.

(82)

Industrija Unije je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje izrazila dvom o upravičenosti takšnega odbitka, pri čemer je trdila, da bi bilo treba plačila za predelavo, ki so jih zaračunali izvajalci poslov oplemenitenja, v celoti pretvoriti v stroške, na primer tako, da bi se splošnim stroškom proizvodnje prišteli hipotetični PSU-stroški in dobiček.

(83)

Prvič, Komisija je ugotovila, da se je postopek oplemenitenja nanašal le na zelo omejen delež celotne proizvodnje vzorčenih proizvajalcev izvoznikov.

(84)

Drugič, ta metoda je bila uporabljena, da bi se plačila, ki so jih izvajalci poslov oplemenitenja zaračunali za različne storitve (predvsem delo), natančno in razumno pretvorila v referenčno ceno za ustrezne vložke, podobno kot pri določitvi neizkrivljenih referenčnih cen za proizvodne dejavnike, kot je obravnavano zgoraj.

(85)

Nazadnje, če se pred pretvorbo plačil za predelavo, ki so jih zaračunali izvajalci poslov oplemenitenja, v referenčne cene na podlagi uporabljenih vložkov ne bi odšteli hipotetični PSU-stroški in dobiček izvajalca poslov oplemenitenja, bi to pomenilo dvojno štetje PSU-stroškov in dobička za storitve, ki so jih zagotovili izvajalci poslov oplemenitenja. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 214 do 219 začasne uredbe, so se PSU-stroški in dobiček na podlagi finančnih podatkov proizvajalcev zadevnega izdelka v reprezentativni državi že prišteli stroškom proizvodnje pri konstruiranju normalne vrednosti. Trditev je bila zato zavrnjena.

(86)

Komisija je v uvodnih izjavah 214 do 219 začasne uredbe navedla, kako je stroškom proizvodnje prištela PSU-stroške in dobiček tajskih proizvajalcev sveč.

(87)

Industrija Unije se je sklicevala na novejše razpoložljive finančne podatke za tajske proizvajalce sveč.

(88)

Komisija je potrdila, da so bili na voljo novejši finančni podatki, in je PSU-stroške in dobiček nato ustrezno posodobila. Novejši podatki iz leta 2024, ki se z obdobjem preiskave prekrivajo za tri četrtletja leta, namesto za le eno četrtletje, kot bi se, če bi uporabili samo podatke za leto 2023, so bolje odražali razmere v obdobju preiskave, pod pogojem, da so tajski proizvajalci sveč ustvarili razumen dobiček.

(89)

Komisija je tako upoštevala tehtano povprečje:

(90)

Industrija Unije je po dokončnem razkritju predlagala, da se za konstruiranje normalne vrednosti uporabijo finančni podatki dveh dodatnih proizvajalcev sveč na Tajskem. Vendar je Komisija ugotovila, da poslovne dejavnosti teh družb po klasifikaciji NACE (11) niso bile usklajene z že izbranimi družbami. Čeprav sta imeni teh dveh družb nakazovali, da se ukvarjata s proizvodnjo sveč, je njuna klasifikacija NACE pokazala drugače (12). Ker industrija Unije ni predložila nobenih dodatnih dokazov glede dejavnosti družb, je bila ta trditev zavrnjena.

(91)

Proizvajalec izvoznik Qingdao Kingking je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje predlagal, da se vključita tudi tajska proizvajalca sveč, pri katerih je bila ugotovljena stopnja dobička, nižja od 1 %.

(92)

Komisija je menila, da mora biti dobiček proizvajalcev sveč v reprezentativni državi na razumni ravni in da stopnja dobička, nižja od 1 %, ne izpolnjuje te zahteve. Uporaba takega dobička zato ne bi bila razumna v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(93)

Proizvajalec izvoznik Ningbo Kwung’s Wisdom je v odziv na dokončno razkritje predlagal, da se upoštevajo le finančni podatki, povezani s poslovnim letom 2024.

(94)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 84 in 85 zgoraj, so bili zbrani finančni podatki prilagojeni tako, da so čim bolj odražali razmere v obdobju preiskave, pri čemer se je ustrezno upoštevalo, ali je posamezni proizvajalec sveč na Tajskem v tem obdobju ustvarjal razumen dobiček. Predlog družbe Ningbo Kwung’s Wisdom je bil zato zavrnjen.

(95)

Proizvajalec izvoznik Qingdao Kingking je v odziv na dokončno razkritje navedel, da se pri določanju dobička in PSU-stroškov ni dovolj upoštevala sezonskost prodaje izdelka. Na podlagi podatkov o uvozu v Unijo je družba Qingdao Kingking predlagala, da se izračun spremeni in podatkom iz četrtletja pred božičnim obdobjem pripiše večja teža na podlagi statistične porazdelitve uvoza v Unijo.

(96)

Komisija se s tem pristopom ni strinjala. Menila je, da je namen pridobivanja PSU-stroškov in dobička iz dveh različnih let odražati obdobje preiskave. Vsekakor obdobje preiskave zajema celo leto, torej tudi četrtletje pred božičnim obdobjem. Ker finančni podatki niso bili na voljo po četrtletjih, finančne uspešnosti proizvajalcev sveč v reprezentativni državi pa ni bilo mogoče povezati z vzorcem uvoza v Unijo, je Komisija trditev zavrnila.

(97)

Ker glede virov in metodologije, uporabljenih za določitev neizkrivljenih stroškov in referenčnih vrednosti (uvodne izjave 42 do 85 zgoraj), ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 168 do 219 začasne uredbe potrjeni.

(98)

Opozoriti je treba, da je Komisija izvozno ceno v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določila kot ceno, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo. Ker v zvezi s tem ni bilo pripomb, je bila ta metodologija potrjena.

(99)

Komisija je v oddelku 3.4 začasne uredbe opredelila metodologijo za pošteno primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo. V ta namen je v uvodni izjavi 232 začasne uredbe pojasnila, da je v primeru posredne prodaje v Unijo prek povezanih trgovcev v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe odštela provizijo, ki so jo ti povezani trgovci zaračunali. Ker odgovor Komisije vsebuje občutljive informacije družbe, je bila pripomba v zvezi s tem obravnavana v razkritju za posamezno družbo.

(100)

Družba Ningbo Kwung’s Wisdom je v odziv na začasno uredbo in dokončno razkritje izrazila dvome glede razlogov, zaradi katerih je Komisija izvedla popravek izvozne cene v skladu s členom 2(10), točka (i), osnovne uredbe, ter izračuna uporabljene stopnje dobička.

(101)

Zaradi občutljivosti poslovnih dejavnosti je Komisija svojo utemeljitev predstavila v prilogi za posamezno družbo, ki je bila zgoraj navedeni strani razkrita na dan objave te uredbe.

(102)

Ker glede primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 227 do 235 začasne uredbe potrjeni.

(103)

Industrija Unije je v odziv na začasno uredbo trdila, da sta bila dva od vzorčenih kitajskih proizvajalcev izvoznikov povezana v smislu člena 127 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb uredbe o carinskem zakoniku Unije (13), ki določa, pod katerimi pogoji se lahko strani obravnavajo kot povezane. Komisija se je s to trditvijo strinjala in je menila, da bi bilo treba kitajska proizvajalca izvoznika Ningbo Kwung’s Home Interior & Gift Co in Ningbo Kwung’s Wisdom obravnavati kot povezani strani. Posebni razlog za obravnavo strani kot povezanih v tej preiskavi je bil zaradi potencialno občutljive narave razkrit neposredno zadevnima proizvajalcema izvoznikoma.

(104)

Zato je bila stopnja dampinga teh dveh družb izračunana kot tehtano povprečje njunih posameznih stopenj dampinga.

(105)

Po dokončnem razkritju so družbi Ningbo Kwung’s Home Interior & Gift Co in Ningbo Kwung’s Wisdom ter združenje CHCIA nasprotovali obravnavi strani kot povezanih in vztrajali, da bi morala imeti vsaka svojo individualno stopnjo dampinga. Zaradi občutljivosti dejstev so bili posamezni argumenti obravnavani v prilogi za posamezno družbo, ki je bila zgoraj navedenim stranem razkrita na dan objave te uredbe.

(106)

Kot je opisano v oddelkih 3.2 do 3.5 zgoraj, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani popravila stopnje dampinga.

(107)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so:

(108)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 244 in 245 začasne uredbe.

(109)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 246 do 249 začasne uredbe.

(110)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA trdilo, da se uvoz sveč iz Kitajske v zadevnem obdobju ni znatno povečal niti v absolutnem smislu niti glede na potrošnjo v Uniji.

(111)

Komisija se s tem ni strinjala. Kot je pojasnjeno v oddelku 4.3 začasne uredbe, se je uvoz iz Kitajske v obravnavanem obdobju v absolutnem smislu povečal za 40 %. Tržni delež kitajskega uvoza se je v obravnavanem obdobju v relativnem smislu glede na potrošnjo Unije povečal s 13 % na 22 %, kar pomeni 67-odstotno povečanje. Trditev je bila zato zavrnjena.

(112)

Po dokončnem razkritju je združenje CHCIA ponovilo svoje stališče, da se uvoz kitajskih sveč v relativnem smislu ni povečal, in izpodbijalo trditev, da je ta uvoz negativno vplival na trg Unije. Komisija je ponovila pojasnilo iz uvodnih izjav 106 in 107 zgoraj. Trditev je bila zato zavrnjena.

(113)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA trdilo, da se je Komisija pri analizi nelojalnega nižanja prodajnih cen oprla zgolj na podatke iz obdobja preiskave, ne da bi upoštevala celotno obravnavano obdobje ali preučila stalni razvoj cen, in da analiza ni bila objektivna.

(114)

Komisija je to trditev zavrnila. Ocena Komisije je temeljila na objektivni preučitvi in pozitivnih dokazih, pri čemer Komisija ni prezrla razvoja cen skozi čas. Preučila je celotno obravnavano obdobje, da bi ugotovila trende v zvezi z obsegom uvoza, tržnim deležem, kazalniki škode in oviranjem dviga cen. Izračuni nelojalnega nižanja prodajnih cen, pri katerih je treba vrste izdelkov natančno povezati, so omejeni na obdobje preiskave, da bi se zagotovila ustrezna primerljivost. Kot je navedeno v oddelku 4.3 začasne uredbe, je Komisija analizo nelojalnega nižanja prodajnih cen opravila v skladu s svojo uveljavljeno metodologijo, ki je za primerjave cen osredotočena na obdobje preiskave. To je v skladu z osnovno uredbo. Ocena cenovnih učinkov je temeljila na najnovejših in ustreznih podatkih, tj. obdobju preiskave. Trditev je bila zato zavrnjena.

(115)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA izpodbijalo tudi sklep Komisije, da je kitajski uvoz nelojalno nižal cene industrije Unije, in zahtevalo pojasnilo glede posameznih izvedenih prilagoditev. Trdilo je, da razpoložljivi podatki kažejo, da so bile kitajske uvozne cene v letih 2021 in 2022 ter v obdobju preiskave stalno višje od prodajnih cen Unije, zato je izrazilo dvom o veljavnosti izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(116)

Komisija je ugotovila, da so bili pri trditvi prezrti ključni metodološki elementi in ugotovitve preiskave. Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo ugotovljeno z uporabo zanesljive metodologije, ki je temeljila na preverjenih podatkih in je bila v celoti skladna z osnovno uredbo. Komisija je namreč primerjavo cen izvedla na podlagi kontrolnih številk izdelka in z uporabo podatkov, preverjenih med obiski na kraju samem pri vzorčenih kitajskih proizvajalcih izvoznikih in vzorčenih proizvajalcih Unije, trditev pa je temeljila na zbirnih statističnih podatkih o uvozu. Primerjava je bila izvedena na ravni franko tovarna, potrebne prilagoditve pa so bile razkrite posameznim zadevnim družbam. Trditev je bila zato zavrnjena.

(117)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA trdilo tudi, da kitajske uvozne cene niso ovirale dviga cen Unije. Komisija se s tem ni strinjala. Kot je navedeno v oddelku 4.4 začasne uredbe, je do oviranja dviga cen prišlo, ker proizvajalci Unije zaradi znatnega pritiska na cene, ki ga je povzročil nizkocenovni dampinški uvoz s poreklom iz Kitajske, niso mogli ustrezno zvišati svojih prodajnih cen. Čeprav so se prodajne cene Unije v obdobju preiskave zvišale za 24 %, to zvišanje ni zadostovalo, da bi izravnalo 42-odstotno zvišanje proizvodnih stroškov, zato industrija Unije ni mogla doseči razumne ravni dobička. Komisija je ugotovila, da je bila nezmožnost industrije Unije, da prilagodi svoje cene v skladu z razvojem stroškov, neposredna posledica dampinškega uvoza, s čimer je bila vzpostavljena jasna vzročna zveza med uvozom in oviranjem dviga cen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(118)

Kot je opisano v oddelkih 3.2 do 3.5 zgoraj, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani popravila stopnje nelojalno znižanih prodajnih cen. Spremenjeni izračun je za znaten delež uvoza iz zadevne države na trg Unije pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 19 % in 43,2 %.

(119)

Po dokončnem razkritju je združenje CHCIA ponovilo svojo trditev, da kitajski uvoz v obravnavanem obdobju ni povzročil oviranja dviga cen. Trdilo je, da glede na to, da se je potrošnja Unije med letom 2021 in obdobjem preiskave zmanjšala za 16 %, za industrijo Unije ne bi bilo poslovno izvedljivo, da bi dodatne stroške prenesla na stranke.

(120)

Komisija je ponovila svoj sklep o potrošnji Unije, kot je analizirana v oddelku 5.2.3 v nadaljevanju. Poleg tega je poudarila, da je poslovna uspešnost povezana s konkurenco. Preiskava je pokazala, da je zaradi porasta nepoštenega uvoza iz Kitajske za industrijo Unije postalo poslovno neizvedljivo, da bi zvišala cene v skladu z naraščajočimi stroški, kar je ključni primer oviranja dviga cen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(121)

Po dokončnem razkritju je uvoznik Bunnik Creations B.V. trdil, da je bila razlika v cenah med proizvajalci Unije in kitajskimi proizvajalci izvozniki precenjena, ter predložil konkretne primere v zvezi z rustikalnimi svečami.

(122)

Ta trditev je temeljila na določeni kontrolni številki izdelka, Komisija pa je med preiskavo izvedla primerjavo cen za vsako posamezno vrsto za transakcije na isti ravni trgovanja. Pri tem je po potrebi izvedla ustrezne prilagoditve ter odbila rabate in popuste. Ta primerjava cen je temeljila na kontrolnih številkah izdelka in podatkih, preverjenih med obiski na kraju samem pri vzorčenih kitajskih proizvajalcih izvoznikih in proizvajalcih Unije, izračun pa je za znaten delež uvoza iz zadevne države na trg Unije pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen med 19 % in 43,2 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 114 zgoraj. Trditev je bila zato zavrnjena.

(123)

Ker glede uvoza iz zadevne države ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 250 do 259 začasne uredbe.

(124)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 260 do 264 začasne uredbe.

(125)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 265 do 276 začasne uredbe.

(126)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA izpodbijalo ugotovitev škode za industrijo Unije in trdilo, da razpoložljivi dokazi ne podpirajo takšnega sklepa. Poudarilo je, da so se prodajne cene proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju zvišale za 24 %, proizvajalci Unije pa so v celotnem obdobju preiskave ostali dobičkonosni, kar je združenje razumelo kot znak odpornosti in ne škode. Poleg tega je trdilo, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti in donosnosti naložb predvsem posledica agresivnih naložbenih strategij po pandemiji, ne pa zunanjih pritiskov na trgu.

(127)

Komisija se s tem ni strinjala. Kot je podrobno opisano v oddelku 4.5 začasne uredbe in v uvodni izjavi 92 zgoraj, se je industrija Unije spopadala z oviranjem dviga cen zaradi nizkocenovnega dampinškega kitajskega uvoza. Čeprav so se prodajne cene Unije v obravnavanem obdobju zvišale za 24 %, to zvišanje ni zadostovalo, da bi izravnalo 42-odstotno zvišanje proizvodnih stroškov. Zato industrija Unije ni mogla ohraniti razumne ravni dobičkonosnosti. Poleg tega je industrija Unije utrpela velik, 68-odstotni upad dobička in izgubo tržnega deleža (–24 %). Stopnje dobička so se v obravnavanem obdobju znižale z zdravih [9–11 %] na škodljivo nizke ravni, in sicer le [3–4 %]. To zmanjšanje dobičkonosnosti je jasen kazalnik znatne škode. V zvezi z naložbami je Komisija ugotovila, da je bilo povečanje naložbene dejavnosti namenjeno predvsem prerazporeditvi obstoječih zmogljivosti in nadomestitvi temeljnih proizvodnih sredstev. Te naložbe so bile izvedene kljub velikemu konkurenčnemu pritisku, zmanjševanju tržnega deleža in slabšanju finančnega položaja. Odločitve o naložbah ne pomenijo, da škode ni bilo, ampak kažejo, da si je industrija Unije prizadevala, da bi se prilagodila in preživela v neugodnih razmerah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(128)

Po dokončnem razkritju je uvoznik Bunnik Creations B.V. trdil, da se je dobičkonosnost industrije Unije zmanjšala zaradi zvišanja stroškov energije in surovin, ne pa zaradi kitajskega uvoza. Družba je trdila tudi, da je industrija Unije v celotnem obravnavanem obdobju ostala dobičkonosna in da so se njene prodajne cene celo zvišale, kar kaže na neobstoj škode.

(129)

Komisija je zvišanje proizvodnih stroškov analizirala v oddelku 5.2.4.2 v nadaljevanju. Navedla je, da je dobičkonosnost industrije Unije obravnavala v oddelku 4.5.3.4 začasne uredbe. Ugotovljeno je bilo, da so se stroški industrije Unije zviševali hitreje kot prodajne cene, zato se je dobičkonosnost v obravnavanem obdobju znatno zmanjšala. Dobičkonosnost se je namreč zmanjšala z [9–11 %] leta 2021 na škodljivo raven v višini približno [3–4 %] v obdobju preiskave. Poleg tega je kitajski uvoz nenehno nelojalno nižal prodajne cene Unije in izvajal znaten pritisk na zniževanje tržnih cen, kar je oviralo dvig cen. Trditev je bila zato zavrnjena.

(130)

Ker glede mikroekonomskih kazalnikov ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 277 do 290 začasne uredbe.

(131)

Komisija je na dan objave začasnih ukrepov vlado Ljudske republike Kitajske (predstavništvo LRK pri Evropski uniji) obvestila o svoji odločitvi in jo pozvala, naj do 29. avgusta 2025 predloži morebitne pripombe. Kitajska vlada je 15. septembra 2025 predložila sklop pripomb, vključno s trditvijo glede domnevno napačne ocene škode, ki jo je izvedla Komisija.

(132)

Ker je bil sklop pripomb predložen več kot dva tedna po določenem roku, Komisija trditev iz postopkovnih razlogov ni mogla upoštevati v okviru začasnega razkritja. Poleg tega ni vseboval nobenih novih ali vsebinskih argumentov, v njem so bile zgolj ponovljene točke, ki so jih že izpostavile druge zainteresirane strani.

(133)

Komisija je zaradi zamude v postopku zavrnila predloženi sklop pripomb. Vendar je bila vsebina trditev ustrezno obravnavana v odgovoru na pravočasne, predhodne in pravilne predložitve pripomb drugih strani.

(134)

Ker glede škode ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 291 do 296 začasne uredbe.

(135)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA trdilo, da ni vzročne zveze med kitajskim uvozom in škodo, povzročeno industriji Unije. Trdilo je, da sta se leta 2023 prodaja Unije in kitajski uvoz močno zmanjšala, leta 2022 pa se je uvoz povečal, medtem ko se je prodaja Unije le rahlo zmanjšala, kar kaže, da ni jasne povezave. Pripomnilo je še, da je do nelojalnega nižanja prodajnih cen prišlo le leta 2023 in v obdobju preiskave, kar dodatno rahlja argument glede obstoja trajne vzročne zveze.

(136)

Komisija je opozorila, da analiza vzročne zveze ne temelji izključno na obsegu uvoza, temveč na skupnem učinku obsega in cen skozi čas v povezavi z različnimi kazalniki škode. Prodajne cene na enoto so ključni dejavnik pri ocenjevanju škode. Kot je razvidno iz preglednic 4 in 5 začasne uredbe, je razvoj obsega uvoza in cen iz Kitajske pritiskal na ravni cen industrije Unije. To oviranje dviga cen je povzročilo nevzdržne stopnje dobička, izgubo tržnega deleža in poslabšanje gospodarskega položaja industrije Unije. Združenje CHCIA je samo priznalo nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi kitajskega uvoza od leta 2023, ki je ogrozilo zmožnost industrije Unije, da ohrani vzdržne ravni proizvodnje in cen. To podpira ugotovitev Komisije, da se je dampinški uvoz na trgu Unije v obdobju preiskave prodajal po znatno nižjih cenah, kar je povzročilo škodo industriji Unije. Trditev je bila na podlagi tega zavrnjena.

(137)

Ker glede učinkov dampinškega uvoza ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 297 do 301 začasne uredbe.

(138)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 302 do 305 začasne uredbe.

(139)

Po začasnem razkritju je združenje CHICIA trdilo, da Komisija ni utemeljila svojega sklepa, da je zmanjšanje izvozne učinkovitosti proizvajalcev Unije povezano s prodajo kitajskih proizvajalcev na trgih tretjih držav. Trdilo je še, da se morebitni negativni razvoj izvozne učinkovitosti industrije Unije ne bi smel šteti za del škode, ki jo je povzročil kitajski uvoz v Unijo.

(140)

Komisija je ugotovila, da je bil obseg kitajskega izvoza na trge tretjih držav znaten, ponujene cene zanj pa nižje od cen na trgu Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 308 in dodatno podprto z opombo 100 začasne uredbe. To je kazalo, da cenovni pritisk kitajskih proizvajalcev ni bil omejen le na trg Unije, temveč je bil prisoten tudi na drugih svetovnih trgih, s čimer je širše vplival na konkurenčno okolje. Poleg tega Komisija poslabšanja izvozne učinkovitosti industrije Unije ni pripisala kitajskemu uvozu. Sklenila je, da izvozna učinkovitost industrije Unije ni zmanjšala vzročne zveze med dampinškim uvozom iz Kitajske in znatno škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(141)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA trdilo, da bi bilo treba zmanjšanje potrošnje neodvisno oceniti kot morebitni vzrok škode in da Komisija take analize ni izvedla. Komisija je opozorila, da je bila potrošnja izrecno obravnavana v oddelku 5.2.3 začasne uredbe.

(142)

Komisija se s tem ni strinjala. Ugotovila je, da se je skupna potrošnja Unije v obravnavanem obdobju sicer zmanjšala, vendar je bilo zmanjšanje prodaje Unije še izrazitejše. Poleg tega se je prodaja Unije od leta 2021 do leta 2022 in od leta 2023 do obdobja preiskave, ko se je potrošnja povečala, še naprej zmanjševala, kar kaže, da ni jasne povezave. Industrija Unije je tudi znatno zmanjšala svojo proizvodnjo, kar je privedlo do nizke stopnje izkoriščenosti zmogljivosti, ki je ni bilo mogoče pojasniti zgolj s trendi potrošnje. Poleg tega se je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju, tj. obdobju zmanjševanja potrošnje Unije, znatno povečal in pridobil tržni delež. Komisija je zato analizirala gibanje potrošnje, predložila dokaze in obravnavala to vprašanje v svoji oceni vzročne zveze. Trditev je bila zato zavrnjena.

(143)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA trdilo, da bi bilo treba druge dejavnike oceniti kot morebitne vzroke škode. Sklicevalo se je na odločitve o naložbah, zviševanje stroškov in preference potrošnikov.

(144)

V zvezi z odločitvami o naložbah je združenje CHCIA trdilo, da je industrija Unije izvedla nesorazmerne naložbe. To naj bi povzročilo višje proizvodne stroške na enoto ter odražalo preveč optimistične in napačne poslovne odločitve.

(145)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 123 zgoraj, je Komisija ugotovila, da je bilo povečanje naložbene dejavnosti namenjeno predvsem prerazporeditvi obstoječih zmogljivosti in nadomestitvi temeljnih proizvodnih sredstev. Te odločitve dokazujejo, da si je industrija Unije prizadevala, da bi se prilagodila in preživela v zahtevnih razmerah. Trditev je bila zato zavrnjena.

(146)

Združenje CHCIA je trdilo, da se je industrija Unije spopadala z višjimi proizvodnimi stroški, ki jih ni bilo mogoče v celoti prenesti na potrošnike, kar je prispevalo k poslabšanju njenega položaja.

(147)

Komisija je navedla, da je temeljito preučila gibanje stroškov in trende dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju. Ugotovila je, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, mogoče pripisati oviranju dviga cen, ki je povzročilo znatno nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske. Čeprav je bilo zviševanje stroškov kontekstualni dejavnik, ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Ta sklep je utemeljen s podatki iz preglednic 9 in 12 začasne uredbe. Zlasti je lahko industrija Unije v letu 2022 kljub znatnemu zvišanju proizvodnih stroškov ta zvišanja prenesla na stranke, s čimer je ohranila dobičkonosnost. S tem je ovržena trditev združenja CHCIA o povezavi in potrjeno, da zvišanje stroškov ni prekinilo vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo. Poleg tega se je položaj industrije Unije leta 2023 izrazito poslabšal zaradi agresivnega znižanja kitajskih uvoznih cen, kar je povzročilo izjemen pritisk na industrijo Unije. Zaradi tega cenovnega pritiska industrija ni mogla prilagoditi svojih cen v skladu z zvišanjem proizvodnih stroškov. Komisija je sklenila, da je škodo povzročil dampinški uvoz in ne gibanje notranjih stroškov, zato je trditev zavrnila.

(148)

Združenje CHCIA je trdilo, da je industrija Unije utrpela škodo, ker se ni prilagodila spreminjajočim se preferencam potrošnikov, medtem ko je kitajski uvoz ponujal bolj raznolike in sodobnejše izdelke.

(149)

Komisija je ugotovila, da je ta trditev špekulativna, neutemeljena in ni podprta z dokazi. Ponovila je, da je ocena kontrolnih številk izdelka za vsako posamezno transakcijo pokazala jasno konkurenco med kitajskim uvozom in prodajo industrije Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(150)

Po dokončnem razkritju je uvoznik Bunnik Creations B.V. trdil, da je bila izguba tržnega deleža industrije Unije posledica sprememb vedenja potrošnikov in večje konkurence trgovcev na drobno. Kot je navedeno v uvodni izjavi 145 zgoraj, je Komisija ugotovila, da primerjava kontrolnih številk izdelka za vsako posamezno vrsto izdelka vključuje oceno distribucijskih kanalov in izbor izdelkov različnih proizvajalcev. Ti trgovci na drobno lahko izbirajo med proizvajalci Unije, kitajskimi ali drugimi proizvajalci. Trditev je bila zato zavrnjena.

(151)

Po dokončnem razkritju je združenje CHCIA ponovilo svoje trditve, da Komisija pri oceni gospodarskega položaja industrije Unije ni upoštevala ključnih dejavnikov, kot so vpliv pandemije COVID-19 in odločitve o naložbah, ki jih je industrija Unije sprejela v obravnavanem obdobju.

(152)

V zvezi z naložbami industrije Unije se je Komisija sklicevala na oddelek 5.2.4.1 zgoraj, v katerem je obravnavala te pripombe. Komisija je zato trditev zavrnila.

(153)

V zvezi z analizo vpliva pandemije COVID-19 je Komisija navedla, da je pri določitvi stopnje dobička upoštevala dobičkonosnost pred pandemijo. Analizirala je tudi zmanjšanje potrošnje Unije in škodljive učinke kitajskega uvoza, za katerega je ugotovila, da je bil tako po obsegu kot tudi po vrednosti dampinški in je vključeval nepoštene cene. Komisija je te dejavnike skrbno ocenila v svoji analizi vzročne zveze, pri čemer je upoštevala splošni položaj. Trditev je bila zato zavrnjena.

(154)

Komisija je na dan objave začasnih ukrepov vlado Ljudske republike Kitajske (predstavništvo LRK pri Evropski uniji) obvestila o svoji odločitvi in jo pozvala, naj do 29. avgusta 2025 predloži morebitne pripombe. Kitajska vlada je 15. septembra 2025 predložila sklop pripomb, vključno s trditvijo glede vzročne zveze.

(155)

Ker je bil sklop pripomb predložen več kot dva tedna po določenem roku, Komisija trditev iz postopkovnih razlogov ni mogla upoštevati v okviru začasnega razkritja. Poleg tega ni vseboval nobenih novih ali vsebinskih argumentov, v njem so bile zgolj ponovljene točke, ki so jih že izpostavile druge zainteresirane strani.

(156)

Komisija je zaradi zamude v postopku zavrnila predloženi sklop pripomb. Vendar je bila vsebina trditev ustrezno obravnavana v odgovoru na pravočasne, predhodne in pravilne predložitve pripomb drugih strani.

(157)

Ker glede vzročne zveze ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila sklepe iz uvodnih izjav 313 do 316 začasne uredbe.

(158)

Po začasnem razkritju je industrija Unije predložila pojasnilo glede sporočenih podatkov o stroških in cenah. Komisija je temeljito analizirala trditev in skrbno pregledala predložene informacije. Po potrebi je izvedla potrebne popravke.

(159)

Po dokončnem razkritju je družba Ningbo Kwung’s Wisdom trdila, da dodatnih 0,33–0,36 %, ki je bilo prištetih k 12-odstotnemu ciljnemu dobičku, da bi se upoštevale premajhne naložbe v raziskave in razvoj v izkrivljenih tržnih razmerah, pomeni dvojno štetje, saj je 12-odstotna stopnja že temeljila na „normalnih pogojih konkurence“. Trdila je tudi, da 12-odstotna stopnja ni bila podprta z javnimi podatki.

(160)

Komisija je navedla, da je bil 12-odstotni ciljni dobiček že vključen v pritožbo ter je bil utemeljen in navzkrižno preverjen med preiskavo. Dodatnih 0,33–0,36 % odraža upravičeno prilagoditev za premajhne naložbe v raziskave in razvoj ter inovacije, ki so posledica izkrivljanja trga, na primer zaradi ugotovljenega dampinškega uvoza. Ta prilagoditev je skladna z metodologijo Komisije, katere cilj je zagotoviti, da ciljni dobiček odraža raven dobička, ki bi jo industrija Unije lahko dosegla, če ne bi bilo nepoštenih trgovinskih praks. Zato to ne pomeni dvojnega štetja, temveč potreben popravek za ponovno vzpostavitev lojalne konkurence. Trditev je bila zato zavrnjena.

(161)

Kot je opisano v oddelkih 3.2 do 3.5 zgoraj, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani popravila stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen. Zato so dokončne stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednje:

(162)

Po dokončnem razkritju je družba Ningbo Kwung’s Wisdom ponovila trditev, da niso bile predložene informacije o ravneh dobičkonosnosti industrije Unije v letih 2019 in 2020.

(163)

Komisija je navedla, da so bile te informacije vključene v pritožbo ter da jih je Komisija preverila in so bile navedene v uvodni izjavi 320 začasne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(164)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA zahtevalo uporabo pravila nižje dajatve, pri čemer je trdilo, da so stopnje dajatve nepošteno visoke, če se dajatve uvedejo na podlagi stopenj dampinga, izračunanih z uporabo zunanjih referenčnih vrednosti. Podobno je družba Ningbo Kwung’s Wisdom zahtevala uporabo pravila nižje dajatve zaradi svojih nizkih stopenj nelojalnega nižanja ciljnih cen.

(165)

Komisija je opozorila, da je v primerih, ko se domače cene ali stroški štejejo za nezanesljive zaradi izkrivljanja trga, uporaba zunanjih referenčnih vrednosti pravno in metodološko utemeljena. Poleg tega je Komisija izvedla celovito analizo gospodarskih okoliščin, kot je pojasnjeno v oddelku 6 začasne uredbe. To je vključevalo: izkrivljanje na trgu surovin, interes Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe, proste proizvodne zmogljivosti na Kitajskem, konkurenco za surovine in vpliv na dobavne verige za družbe Unije. Komisija je na podlagi te ocene sklenila, da je bila odločitev o neuporabi pravila nižje dajatve pravno in ekonomsko utemeljena ter usklajena z interesi Unije. Trditve so bile zato zavrnjene.

(166)

Po dokončnem razkritju je družba Ningbo Kwung’s Wisdom trdila, da Komisija ni predložila zadostne razlage za prilagoditev pravila nižje dajatve.

(167)

Komisija se je sklicevala na uvodni izjavi 160 in 161 zgoraj, v katerih je bila obravnavana prilagoditev pravila nižje dajatve. Komisija je zato trditev zavrnila.

(168)

Po dokončnem razkritju je združenje CHCIA navedlo, da bi prilagoditev pravila nižje dajatve povzročila močno zvišanje stroškov uvoza sveč iz Kitajske in ogrozila konkurenčno dinamiko na trgu Unije.

(169)

Komisija je nasprotno ugotovila, da je bil cilj določitve dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe ponovno vzpostaviti pošteno konkurenčno okolje na trgu Unije, ki ga je izkrivljal nepošten dampinški kitajski uvoz. Trditev je bila zato zavrnjena.

(170)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 338 do 350 začasne uredbe, da je določitev zneska začasnih dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v interesu Unije.

(171)

Komisija je na dan objave začasnih ukrepov vlado Ljudske republike Kitajske (predstavništvo LRK pri Evropski uniji) obvestila o svoji odločitvi in jo pozvala, naj do 29. avgusta 2025 predloži morebitne pripombe. Kitajska vlada je 15. septembra 2025 predložila sklop pripomb, med drugim glede prilagoditve pravila nižje dajatve in stopnje ukrepov.

(172)

Ker je bil sklop pripomb predložen več kot dva tedna po določenem roku, Komisija trditev iz postopkovnih razlogov ni mogla upoštevati v okviru začasnega razkritja. Poleg tega ni vseboval nobenih novih ali vsebinskih argumentov, v njem so bile zgolj ponovljene točke, ki so jih že izpostavile druge zainteresirane strani.

(173)

Komisija je zaradi zamude v postopku zavrnila predloženi sklop pripomb. Vendar je bila vsebina trditev ustrezno obravnavana v odgovoru na pravočasne, predhodne in pravilne predložitve pripomb drugih strani.

(174)

Po dokončnem razkritju je uvoznik Bunnik Creations B.V. trdil, da se pri prilagoditvi pravila nižje dajatve ne upoštevajo konkurenčni pogoji na trgu Unije. Trdil je, da je takšna metodologija temeljila le na vzorčenih kitajskih proizvajalcih izvoznikih, da se pri njej ni upoštevala celotna dobavna veriga, da je bila v nasprotju z načelom sorazmernosti in je škodovala uvoznikom v EU.

(175)

Komisija se s tem ni strinjala in je opozorila, da je bila njena odločitev o določitvi dajatev v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe v celoti pojasnjena v oddelkih 6.2 in 6.3 začasne uredbe ter v istih oddelkih te uredbe. Natančneje, Komisija je temeljito analizirala zadevno surovino (parafinski vosek) in ugotovila izkrivljanje na trgu parafinskega voska v smislu člena 7(2a) osnovne uredbe. Poleg tega je v oddelku 6.3.1 začasne uredbe navedla, da je določitev interesa Unije v skladu s členom 7(2b) osnovne uredbe temeljila na celoviti oceni vseh ustreznih informacij iz preiskave. To je vključevalo proste zmogljivosti v državi izvoznici, konkurenco na področju surovin in učinek na dobavne verige za družbe Unije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(176)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2a) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(177)

Komisija je na dan objave začasnih ukrepov vlado Ljudske republike Kitajske (predstavništvo LRK pri Evropski uniji) obvestila o svoji odločitvi in jo pozvala, naj do 29. avgusta 2025 predloži morebitne pripombe. Kitajska vlada je 15. septembra 2025 predložila sklop pripomb, med drugim glede interesa Unije.

(178)

Ker je bil sklop pripomb predložen več kot dva tedna po določenem roku, Komisija trditev iz postopkovnih razlogov ni mogla upoštevati v okviru začasnega razkritja. Poleg tega ni vseboval nobenih novih ali vsebinskih argumentov, v njem so bile zgolj ponovljene točke, ki so jih že izpostavile druge zainteresirane strani.

(179)

Komisija je zaradi zamude v postopku zavrnila predloženi sklop pripomb. Vendar je bila vsebina trditev ustrezno obravnavana v odgovoru na pravočasne, predhodne in pravilne predložitve pripomb drugih strani.

(180)

Po dokončnem razkritju je uvoznik Bunnik Creations B.V. trdil, da bi uvedba protidampinških dajatev škodovala uvoznikom in distributerjem.

(181)

Komisija je ugotovila, da noben nepovezani uvoznik, uporabnik ali distributer ni sodeloval v postopku vzorčenja ali predložil izpolnjenega vprašalnika. Zato ni prejela nobenih podatkov o uvoznikih ali uporabnikih in ni mogla oceniti učinka na uvoznike, uporabnike ali distributerje.

(182)

Komisija je ugotovila tudi, da poleg Kitajske v Uniji in zunaj nje obstajajo dodatni viri dobave. Zato imajo uvozniki in distributerji možnost nabave iz teh alternativnih virov. Cilj uvedbe ukrepov je ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje na trgu Unije, vendar to ne pomeni, da uvozniki in distributerji ne smejo še naprej nabavljati iz Kitajske. Poleg tega je bil zaradi nesodelovanja verjetni učinek ukrepov na uporabnike ocenjen na podlagi razumnih predpostavk, kot je navedeno v uvodni izjavi 358 začasne uredbe. Sveče na splošno predstavljajo majhen strošek v dekorativnem naboru trgovcev in trgovcev na drobno, ki običajno upravljajo širok nabor izdelkov. Tudi za potrošnike se štejejo za potrošno blago majhne vrednosti. Zato je malo verjetno, da bi morebitno zvišanje cen zaradi uvedbe protidampinških dajatev znatno vplivalo na stroške poslovanja podjetij. Sorazmerno nizki stroški sveč na enoto v primerjavi s celotnimi portfelji izdelkov trgovcev in trgovcev na drobno kažejo, da bi imelo tako zvišanje zanemarljiv učinek na njihove gospodarske dejavnosti. Podobno se ne pričakuje, da bo zvišanje stroškov bistveno spremenilo nakupovalne navade potrošnikov.

(183)

Glede na navedeno je Komisija sklenila, da negativni vpliv ukrepov na uvoznike, če sploh obstaja, ni večji od njihovega pozitivnega učinka na proizvajalce Unije.

(184)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 352 do 360 začasne uredbe.

(185)

Po začasnem razkritju je združenje CHCIA trdilo, da je uporaba dajatve ad valorem zaradi posebne narave sveč kot izdelka neustrezna oblika ukrepa. V podporo tej trditvi se je sklicevalo na Uredbo Sveta (ES) št. 393/2009 (14), v kateri so dajatve temeljile na fiksnih zneskih na podlagi vsebnosti goriva v svečah.

(186)

Komisija je ugotovila, da je uporaba dajatev ad valorem pravno in ekonomsko utemeljena, saj se sveče prodajajo v najrazličnejših oblikah, z znatnimi razlikami v velikosti, teži, materialu in predstavitvi. Struktura kontrolne številke izdelka, uporabljena v preiskavi, že upošteva vrsto goriva, material posode, vonj, dekoracijo in vrsto stenja. S tem se zagotavljata primerljivost in razlikovanje.

(187)

Poleg tega sklica na prejšnjo preiskavo, v kateri so dajatve temeljile na fiksnih zneskih, povezanih z vsebnostjo goriva, ni mogoče neposredno uporabiti v tej zadevi in ne bi smel vplivati na ugotovitve dejstev v tej preiskavi. Oblika uporabljene dajatve mora odražati lastnosti izdelka ter rezultate analize dampinga in škode. V tem primeru je Komisija ugotovila, da so dajatve ad valorem učinkovite pri obravnavi dampinga in škode, pregledne in upravno izvedljive ter ustrezno prilagojene raznolikosti nabora izdelkov. Trditev je bila zato zavrnjena.

(188)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(189)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(190)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatev torej veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti in bi zanj morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“.

(191)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (15). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi se lahko dokaže, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(192)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi pravilna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske“.

(193)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, bi morali carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev, da je uporaba stopnje dajatve, ki temu sledi, upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(194)

Če bi se zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so izpolnjeni pogoji za to. S to preiskavo se lahko med drugim preuči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(195)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz Kitajske uporabljati ne samo za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, ampak tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(196)

Proizvajalci izvozniki, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave zadevnega izdelka ni izvažal v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki je to počel, in (iii) je po tem obdobju izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(197)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(198)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo.

(199)

V sklepni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(200)

Analizirala je zlasti, ali je prišlo do nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe. Komisija je v okviru te analize primerjala mesečni povprečni obseg uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave z mesečnim povprečnim obsegom uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do zadnjega polnega meseca pred uvedbo začasnih ukrepov. Rezultat te primerjave je pokazal, da se je mesečni povprečni obseg uvoza zmanjšal. Natančneje, podatki kažejo, da je bil povprečni mesečni obseg uvoza v obdobju med začetkom preiskave in objavo začasnih ukrepov manjši od mesečnega povprečja, ugotovljenega v obdobju preiskave.

(201)

Komisija je primerjala tudi mesečne povprečne obsege uvoza v obdobju od meseca po začetku te preiskave do zadnjega polnega meseca pred uvedbo začasnih ukrepov z ustreznimi koledarskimi meseci v obdobju preiskave. Rezultati te primerjave so pokazali, da se je obseg uvoza v obdobju po začetku preiskave v primerjavi z istimi meseci v obdobju preiskave povečal. Čeprav je trg do določene mere sezonski, je ugotovljeno povečanje obsega uvoza v zadevnem obdobju spremljalo tudi zvišanje povprečnih uvoznih cen. To kaže, da je povečanje obsega mogoče pripisati širši tržni dinamiki. Glede na navedeno razpoložljivi dokazi ne podpirajo jasne ugotovitve o kopičenju zalog ali rasti uvoza, ki bi verjetno resno ogrozil popravljalni učinek dokončne protidampinške dajatve in bi upravičil uporabo retroaktivnih ukrepov v skladu s členom 10(4) osnovne uredbe. Zato Komisija ugotavlja, da pogoji za uvedbo ukrepov z retroaktivnim učinkom niso izpolnjeni.

(202)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (16) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(203)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –