This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32026R0150
Council Regulation (EU) 2026/150 of 16 January 2026 amending Regulation (EU) 2021/1173 on establishing the European High Performance Computing Joint Undertaking
Uredba Sveta (EU) 2026/150 z dne 16. januarja 2026 o spremembi Uredbe (EU) 2021/1173 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo
Uredba Sveta (EU) 2026/150 z dne 16. januarja 2026 o spremembi Uredbe (EU) 2021/1173 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo
ST/16311/2025/INIT
UL L, 2026/150, 19.1.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/150/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/150 |
19.1.2026 |
UREDBA SVETA (EU) 2026/150
z dne 16. januarja 2026
o spremembi Uredbe (EU) 2021/1173 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo
SVET EVROPSKE UNIJE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 187 in člena 188, prvi odstavek, Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Cilj Uredbe (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta (3) je izboljšati delovanje notranjega trga z določitvijo enotnega pravnega okvira, zlasti za razvoj, dajanje na trg, v uporabo in za uporabo umetne inteligence v skladu z vrednotami in zakonodajo Unije. |
|
(2) |
Od leta 2021, ko je bila sprejeta Uredba Sveta (EU) 2021/1173 (4), je na področju umetne inteligence (UI) prišlo do ogromnega tehničnega napredka, področje pa je na svetovni ravni postalo zelo strateško in sporno. Unija je v ospredju prizadevanj za podporo odgovornim inovacijam na področju umetne inteligence, saj usmerja inovacije, uvaja zaščitne ukrepe in razvija globalno upravljanje. |
|
(3) |
Veliki umetnointeligenčni sistemi za splošne namene so postali ključni dejavniki gospodarske konkurenčnosti, znanstvenih raziskav in inovacij. Postajajo ključni za povečanje produktivnosti v različnih sektorjih in preoblikovanje celotnih vrednostnih verig, s čimer določajo prihodnje ustvarjanje gospodarske vrednosti. Unija in države članice izvajajo pobude za razvoj skupnih umetnointeligenčnih modelov, vključno s temeljnimi modeli. Pričakuje se, da bo naslednja generacija najnaprednejših umetnointeligenčnih modelov omogočila preskok v zmogljivostih v smeri umetne inteligence, ki bo zmožna opravljati zelo kompleksne in raznovrstne naloge. Regije, ki bodo sposobne razvijati in uvajati take umetnointeligenčne modele v velikem obsegu, bodo vodilne v svetovnih inovacijah in bodo privabile vrhunske talente v znanosti in industriji. Hkrati sektorji, ki so vodilni na področju znanosti in industrije, zahtevajo obsežne računalniške vire za pomembna znanstvena odkritja in industrijske inovacije, ki temeljijo na umetni inteligenci. Sinergije med temi dejavnostmi in dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru drugih programov Unije, kot so vesoljski program EU in evropski podatkovni prostori, bodo izkoriščene, pri čemer bodo vzpostavljeni ustrezni zaščitni ukrepi za zaščito strateških interesov Unije in njenih držav članic. |
|
(4) |
Najnaprednejše tovarne umetne inteligence v Evropi bodo opremljene s superračunalniki z najsodobnejšimi procesorji za umetno inteligenco, ki so sposobni razviti večinoma srednje zmogljive umetnointeligenčne modele. Zato je potrebna znatna naložba, da bi lahko Evropa prešla na bistveno višjo raven računalniških zmogljivosti. |
|
(5) |
Komisija je 9. aprila 2025 začela izvajati akcijski načrt za celino umetne inteligence za uveljavitev Unije kot vodilne sile na svetu na področju umetne inteligence. Osrednji steber tega akcijskega načrta je krepitev vseevropske infrastrukture za učenje naprednih umetnointeligenčnih modelov, s čimer se bo koncept tovarn umetne inteligence iz leta 2024 dvignil na višjo raven. |
|
(6) |
Pričakuje se, da bodo za razvoj naslednje generacije najnaprednejših umetnointeligenčnih modelov potrebni obsežni objekti z vsaj tri- do štirikrat večjim številom najnaprednejših procesorjev za umetno inteligenco, kot jih je zdaj na voljo v najzmogljivejših tovarnah umetne inteligence, in ob upoštevanju zmogljivosti za proizvodnjo električne energije ter porabe energije in vode ter krožnosti. Obstoječi mehanizmi iz Uredbe 2021/1173 trenutno ne zadoščajo za podporo vzpostavitvi in upravljanju gigatovarn umetne inteligence. Zato je potrebna ciljno usmerjena sprememba, da se Skupnemu podjetju za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (v nadaljnjem besedilu: Skupno podjetje) zagotovi potrebna pravna podlaga za izpolnjevanje zavez glede vzpostavitve in upravljanja gigatovarn umetne inteligence v Evropi. |
|
(7) |
Krepitev znanstvenih in tehnoloških temeljev Unije je vse pomembnejša za njeno dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo ob hkratnem ohranjanju odprtega gospodarstva v Uniji. Umetna inteligenca ima potencial, da pospeši znanstvena odkritja in okrepi raziskovalne zmogljivosti na vseh področjih. Zato je bistveno, da imajo poleg raziskovalcev tudi zasebni in javni uporabniki umetne inteligence, zlasti mala in srednja podjetja (MSP), zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, v Uniji koristi od vrhunskih superračunalniških infrastruktur, da bi ohranili in okrepili vodilni položaj Evrope na področju raziskav in inovacij. |
|
(8) |
V kompasu Evropske komisije za konkurenčnost (v nadaljnjem besedilu: kompas), sprejetem 29. januarja 2025, so opredeljene strateške tehnologije, vključno s kvantnimi tehnologijami in visokozmogljivostnim računalništvom, kot ključni stebri za zagotavljanje tehnološke suverenosti in gospodarske odpornosti Evrope ter njenega vodilnega položaja v svetu. V kompasu je poudarjena potreba po usklajenih naložbah in razvoju ekosistemov na področju raziskav, infrastrukture, industrije ter znanj in spretnosti za okrepitev konkurenčnosti Unije na teh področjih. |
|
(9) |
Sporočilo Komisije z dne 2. julija 2025 z naslovom „Strategija za kvantno Evropo: kvantna Evropa v spreminjajočem se svetu“, ki dopolnjuje kompas, določa celovit okvir za pospešitev kvantnih raziskav, inovacij, industrializacije ter uvajanja kvantnih tehnologij in infrastruktur. Cilj je vzpostaviti trajnosten in konkurenčen kvantni ekosistem, ki bo zajemal računalništvo, komunikacijo, zaznavanje in meroslovje, z močnim poudarkom na razvoju znanj in spretnosti ter mednarodnem sodelovanju. Cilj je tudi utreti pot izgradnji kvantnih računalnikov, ki preskakujejo napake, v Uniji, ki bi zagotovili strateško avtonomijo Unije. |
|
(10) |
Glede na politični pomen te uredbe o spremembi bi bilo treba zneske sredstev, ki so bili prvotno dodeljeni iz programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope, povečati, da bi Unija lahko dosegla svoj cilj, ob upoštevanju razpoložljivosti proračunskih sredstev. |
|
(11) |
Glede na to, da so temeljne raziskovalne dejavnosti na nižjih ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL) še vedno bistvene za doseganje prebojev na področju visokokakovostnih kvantnih tehnologij, bi moralo Skupno podjetje še naprej podpirati raziskovalne in inovacijske dejavnosti višje v vrednostni verigi do TRL 5, s financiranjem Unije v višini 100 % skupnih upravičenih stroškov. |
|
(12) |
Glede na hiter tehnološki razvoj na kvantnem področju in področju umetne inteligence ter politiko Unije na področju umetne inteligence bo v prihodnjih letih morda potrebno dodatno financiranje Unije. V okviru politike Unije na področju umetne inteligence bi moralo biti mogoče Skupnemu podjetju zaupati dodatna sredstva Unije, ki presegajo zneske iz člena 5(1) Uredbe (EU) 2021/1173, iz obstoječih programov. Vsak tak dodatni prispevek, kadar je namenjen gigatovarnam umetne inteligence, bi morali vsaj v enakem prispevku zagotoviti tudi član ali več članov Skupnega podjetja, ki niso Unija. |
|
(13) |
Izbira gigatovarn umetne inteligence bi morala temeljiti na skupnem javnem naročilu Skupnega podjetja in enega ali več javnih naročnikov iz držav, ki so članice Skupnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države). Skupno podjetje in sodelujoče države bi morali skleniti sporazum o skupnem javnem naročanju, ki bi vključeval vse ključne elemente poznejšega razpisa za prijavo interesa, vključno z zavezami sodelujočih držav, ki so države članice, da bodo finančno podprle svoj delež vsake gigatovarne umetne inteligence, izbrane za financiranje na njenem zadevnem ozemlju na podlagi izida izbirnega postopka, ki ga izvede Skupno podjetje. Zaveze držav članic bi bilo treba Skupnemu podjetju predložiti pred objavo razpisa za prijavo interesa. |
|
(14) |
Država članica, ki namerava podpreti vzpostavitev in upravljanje gigatovarne umetne inteligence, bi morala imeti možnosti, da del finančnega prispevka, ki ga prejme iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (5), uporabi za kritje celotnega ali dela svojega prostovoljnega finančnega prispevka za tako gigatovarno umetne inteligence. Ta prispevek na podlagi upravnega sporazuma med to državo članico in Skupnim podjetjem upravlja in izplača Skupno podjetje. Kadar upravni odbor Skupnega podjetja pozneje za financiranje izbere gigatovarno umetne inteligence, se financiranje dopolni s financiranjem Unije, kot je določeno v tej uredbi o spremembi. Če gigatovarna umetne inteligence, ki jo podpira država članica, ni izbrana, bi bilo treba znesek, ki ga upravlja Skupno podjetje, dodeliti tej gigatovarni umetne inteligence ali za drugo naložbo na področju umetne inteligence ali kvantnih tehnologij, brez prispevka Unije in kot jo je opredelila država članica v svojem načrtu za okrevanje in odpornost. |
|
(15) |
Da bi pospešili razvoj strateških infrastruktur, kot so visokozmogljivostni računalniki, tovarne umetne inteligence ali kvantni računalniki po Uniji, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo, da bodo svoja preostala sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost uporabile za financiranje svojih nacionalnih prispevkov za tako infrastrukturo ali pa za druge naložbe, ki se opredelijo v načrtu za okrevanje in odpornost in so povezane s cilji Skupnega podjetja. V ta namen bi bilo treba državam članicam dovoliti, da dajo finančne prispevke Skupnemu podjetju, ki bi upravljalo in dodeljevalo take prispevke na podlagi upravnega sporazuma z zadevno državo članico. |
|
(16) |
S podpisom upravnega sporazuma v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost ter prenosom namenskih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v celoti in nepreklicno na Skupno podjetje najpozneje do 31. avgusta 2026 se šteje, da je država članica spoštovala rok iz Uredbe (EU) 2021/241. Ta mehanizem bi zagotavljal prožen in varen način, s katerim lahko države članice dodelijo in usmerjajo znatna nacionalna sredstva, zlasti iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, v podporo strateškim prednostnim nalogam, povezanim z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kvantnimi tehnologijami in dejavnostmi digitalizacije. |
|
(17) |
Storitvene in podatkovne infrastrukture na področju umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva in kvantnega računalništva so bistvene za napredek znanstvenih raziskav in inovativnih industrijskih aplikacij po vsej Uniji. Države članice bi morale imeti možnost, da sredstva iz programov, ki se sofinancirajo iz strukturnih in regionalnih skladov, Mehanizma za okrevanje in odpornost ali nacionalnih programov, poleg skupnih naložb v infrastrukture in ekosisteme v okviru Skupnega podjetja, porabijo za podporo naložbam v pridobitev in upravljanje novih, naprednih in najsodobnejših storitvenih in podatkovnih infrastruktur umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva ali kvantnega računalništva na svojem ozemlju. S širokim mreženjem in združevanjem teh naprednih nacionalnih javnih podatkovnih infrastruktur umetne inteligence in računalniških storitev na ravni Unije se bodo ustvarile integrirane, združene, varne in hiperpovezane vrhunske storitve umetne inteligence, visokozmogljivostnega in kvantnega računalništva ter podatkovne infrastrukture in ekosistemi v Uniji, ki spodbujajo znanstveno odličnost in razvoj inovativnih aplikacij ter privabljajo talente, kar bo prineslo koristi, ki močno presegajo zgolj uporabnike iz zadevnih držav članic. Skupno podjetje bi moralo imeti možnost, da, čeprav ne prispeva k njihovemu financiranju, olajša medsebojno povezovanje in združevanje teh naprednih nacionalnih javnih infrastruktur skupaj s tistimi na ravni Unije, če to zahtevajo in ustrezno utemeljijo zainteresirane države članice. Skupno podjetje bi takim nacionalnim javnim infrastrukturam podelilo „pečat EuroHPC za infrastrukturo za umetno inteligenco in računalniško infrastrukturo“ ter zagotovilo njihovo mreženje in združevanje z mrežo tovarn umetne inteligence in kvantnih računalnikov. |
|
(18) |
Za izpolnjevanje povpraševanja uporabnikov po računalniških virih umetne inteligence bi morale imeti zadevne države članice možnosti Skupnemu podjetju dati na voljo dogovorjen čas dostopa do nacionalnih javnih infrastruktur umetne inteligence ali visokozmogljivostnega ali kvantnega računalništva, ki jim je bil podeljen pečat EuroHPC za infrastrukturo za umetno inteligenco in računalniško infrastrukturo. |
|
(19) |
Za obravnavanje povpraševanja uporabnikov po računalniških zmogljivostih umetne inteligence bi morale države članice imeti možnost Skupnemu podjetju zagotoviti čas dostopa do ene ali več svojih tovarn umetne inteligence EuroHPC ali gigatovarn umetne inteligence, kolikor je tak čas dostopa na voljo in ki še ni rezerviran. V takem primeru bi morale države članice Skupnemu podjetju prostovoljno zagotoviti razumen delež časa dostopa do svojih tovarn umetne inteligence EuroHPC ali gigatovarn umetne inteligence EuroHPC, da bi omogičile Skupnemu podjetju, da obravnava povpraševanje uporabnikov. Ta čas dostopa bi se moral uporabiti predvsem za odobritev dostopa zagonskim podjetjem in MSP za raziskovalne ali inovacijske dejavnosti. Tako zagotavljanje časa za dostop se ne bi smel šteti kot finančni prispevek ali prispevek v naravi države članice Skupnemu podjetju. |
|
(20) |
Dodatni prispevki Unije za gigatovarne umetne inteligence iz drugih programov, ki niso navedeni v členu 5(1) Uredbe (EU) 2021/1173, bi morali biti prav tako mogoči s sklenitvijo posebnih ad hoc sporazumov o prispevkih, pod pogojem, da en ali več članov Skupnega podjetja razen Unije prispevajo sorazmeren delež. |
|
(21) |
Da bi pravočasno in z zadostno pravno gotovostjo mobilizirali nacionalne finančne prispevke, zlasti prek skladov Mehanizma za okrevanje in odpornost, za strateške naložbe, vključno z gigatovarnami umetne inteligence, je potrebno, da ta uredba o spremembi začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Uredba (EU) 2021/1173 se spremeni:
|
(1) |
člen 2 se spremeni:
|
|
(2) |
člen 3 se spremeni:
|
|
(3) |
v členu 4 se dodajo naslednje točke:
; |
|
(4) |
člen 5 se spremeni:
|
|
(5) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 12b Gigatovarna umetne inteligence 1. Gigatovarna umetne inteligence se nahaja v sodelujoči državi, ki je država članica. Finančno jo podpira partnerstvo med Unijo in eno ali več sodelujočimi državami, ki jih zastopa Skupno podjetje, ter konzorcijem gigatovarne umetne inteligence, ki lahko vključuje enega ali več dobaviteljev tehnološke infrastrukture, ki jih pravno zastopa koordinator gigatovarne umetne inteligence. To partnerstvo med Skupnim podjetjem in koordinatorjem gigatovarne umetne inteligence ima obliko sporazuma o gostiteljstvu. Vsaka sodelujoča država partnerstva za gigatovarno umetne inteligence s Skupnim podjetjem sklene upravni sporazum, v katerem je določen mehanizem usklajevanja za plačilo prispevkov vložnikom s sedežem v vsaki zadevni sodelujoči državi in poročanje o njih. Ta sporazum vključuje dogovorjeni čas dostopa sodelujoče države, časovni načrt dostopa, pogoje plačila, zahteve glede poročanja in revizijske zahteve. 2. Gigatovarne umetne inteligence na več lokacijah upravlja en sam konzorcij gigatovarne umetne inteligence, delujejo pa kot povezana tehnična enota. Lokacije, ki sestavljajo gigatovarno umetne inteligence na več lokacijah, so povezana z visokohitrostnimi širokopasovnimi omrežji. V gigatovarni umetne inteligence na več lokacijah v eni državi vsaj ena lokacija v sestavi ustreza obsegu gigatovarne umetne inteligence. Konzorcij gigatovarne umetne inteligence na več lokacijah v več državah sestavlja vsaj en gostiteljski subjekt na državo članico gostiteljico in vsaj ena lokacija v sestavi iz sodelujočih držav članic ustreza obsegu gigatovarne umetne inteligence. Vsak gostiteljski subjekt gigatovarne umetne inteligence na več lokacijah v več državah je v razmerju do Unije solidarno odgovoren za prispevek Unije, ki ga prejme. V sporazumu o konzorciju gigatovarne umetne inteligence na več lokacijah v več državah se določijo dodelitve odgovornosti med gostiteljskimi subjekti ter tehnične, operativne, regulativne in finančne odgovornosti vsakega gostiteljskega subjekta. 3. Sodelovanje pravnih subjektov iz nesodelujočih držav v konzorciju gigatovarne umetne inteligence je predmet omejitev ali izključitve, kadar se šteje, da je tako sodelovanje v nasprotju s strateškimi sredstvi, interesi, avtonomijo ali varnostjo Unije. V skladu z uredbami (EU) 2021/694, (EU) 2021/695 in (EU) 2021/1153 se z razpisom za prijavo interesa za izbiro konzorcija gigatovarne umetne inteligence sodelovanje v konzorciju gigatovarne umetne inteligence omeji na pravne subjekte s sedežem v sodelujočih državah ali na pravne subjekte s sedežem v določenih pridruženih državah programa Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa in vseh nadaljnjih ustreznih programov financiranja Unije ali drugih tretjih državah poleg sodelujočih držav, ki niso v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic. Omejitve in izključitve iz tega odstavka se načeloma ne uporabljajo za pravne subjekte s sedežem v tretjih državah, ki so z Unijo podpisali sporazum o sodelovanju v zvezi z gigatovarnami umetne inteligence ali podoben sporazum. V razpisu za prijavo interesa za izbiro konzorcija gigatovarne umetne inteligence se lahko določi, da so pravni subjekti s sedežem v drugih tretjih državah lahko upravičeni, pod pogojem, da taki subjekti izpolnjujejo zahteve, ki se uporabljajo za te subjekte, da se zagotovita zaščita varnostnih interesov Unije in držav članic ter varstvo tajnih podatkov. Te zahteve se določijo v programu dela. 4. Gigatovarne umetne inteligence se izberejo na podlagi skupnega javnega naročila Skupnega podjetja in enega ali več javnih naročnikov iz sodelujočih držav. Konzorcij gigatovarne umetne inteligence je upravičen do izrecne zaveze države članice, predložene Skupnemu podjetju, da bo financirala svoj delež gigatovarne umetne inteligence, ki bo imela sedež na ozemlju navedene države članice, in po izboru v skladu z odstavkom 19. To zavezo zagotovi država članica pred objavo razpisa za prijavo interesa. 5. Finančni prispevek Unije iz člena 5 krije do 17 % naložb v osnovna sredstva, namenjena celotni računalniški infrastrukturi gigatovarne umetne inteligence. Prispevek Unije je namesto tega lahko v obliki vnaprej dogovorjenega zagotovljenega nakupa časa dostopa do gigatovarne umetne inteligence, katerega vrednost je enaka do največ 17 % CAPEX, namenjene celotni računalniški infrastrukturi za gigatovarno umetne inteligence. Ena ali več sodelujočih držav zagotovi najmanj enak prispevek kot Unija. Preostale naložbe in stroške poslovanja gigatovarne umetne inteligence krije konzorcij gigatovarne umetne inteligence. V primeru gigatovarne umetne inteligence na več lokacijah v eni državi se lahko celotni prispevek Unije z ustreznimi računalniškimi pravicami dostopa dodeli največji lokaciji v sestavi. V primeru gigatovarne umetne inteligence z več lokacijami v več državah se lahko prispevek Unije dodeli gigatovarnam umetne inteligence, ki dosegajo zahtevani obseg, in eni gigatovarni umetne inteligence na sodelujočo državo članico. 6. Izbrana tovarna umetne inteligence se lahko znatno razširi in postane gigatovarna umetne inteligence. V takem primeru se finančna podpora Unije, ki je že zagotovljena za to tovarno umetne inteligence, šteje kot del prispevka Unije k naložbam v osnovna sredstva, namenjena računalniški infrastrukturi za gigatovarno umetne inteligence iz odstavka 5 tega člena. Iste določbe se uporabljajo za sodelujoče države. Sporazum o gostiteljstvu tovarne umetne inteligence iz člena 10 se po potrebi ustrezno spremeni. Dodatne naložbe v to tovarno umetne inteligence, ki naj bi postala gigatovarna umetne inteligence, ter stroški poslovanja gigatovarne umetne inteligence se krijejo iz sredstev konzorcija gigatovarne umetne inteligence. 7. Država članica lahko svoje prispevke za gigatovarno umetne inteligence zagotovi neposredno prek nacionalnih mehanizmov financiranja ali posredno prek drugih virov. Država članica v upravnem sporazumu s Skupnim podjetjem svoje prispevke, vključno s tistimi iz odstavka 4 tega člena in vsemi drugimi dodatnimi prispevki, v celoti ali delno usmerja prek Skupnega podjetja, ki nato ta sredstva upravlja in jih v njenem imenu izplača opredeljeni gigatovarni umetne inteligence. Prostovoljni finančni prispevek lahko v celoti ali delno sestavljajo sredstva, ki jih država članica prejme na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (*3) ali Uredbe (EU) 2021/1060 (*4). 8. Država članica se lahko odloči, da del finančnega prispevka, ki ga prejme na podlagi Uredbe (EU) 2021/241 (dodelitve iz Mehanizma za okrevanje in odpornost), v celoti ali delno uporabi za financiranje svojega prostovoljnega finančnega prispevka za gigatovarno umetne inteligence v skladu z odstavkom 7 tega člena, tudi za kritje njenega prispevka v primerih, kadar gigatovarna umetne inteligence ni izbrana za financiranje Unije. Država članica se lahko tudi odloči, da bo preostale dodelitve iz Mehanizma za okrevanje in odpornost uporabila za financiranje svojega nacionalnega prispevka za tovarne umetne inteligence, superračunalnike ali kvantne računalnike ali pa za druge naložbe v umetno inteligenco, kvantne tehnologije ali visokozmogljivostno računalništvo, povezane s cilji Skupnega podjetja, ki jih je opredelila v načrtu za okrevanje in odpornost. Države članice take prispevke usmerjajo prek Skupnega podjetja v skladu z odstavkom 7 tega člena. S podpisom sporazuma o prispevku ter prenosom namenskih dodelitev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v celoti in nepreklicno na Skupno podjetje najpozneje do 31. avgusta 2026 se šteje, da je država članica spoštovala rok iz Uredbe (EU) 2021/241. 9. Država članica se lahko odloči, da del finančnega prispevka, ki ga prejme na podlagi uredbe (EU) 2021/241 ali (EU) 2021/1060 ali drugega programa financiranja, uporabi za financiranje pridobitve in upravljanja novih, naprednih in najsodobnejših storitvenih in podatkovnih infrastruktur umetne inteligence, visokozmogljivostnega računalništva ali kvantnega računalništva na svojem ozemlju. Taka država članica lahko v upravnem sporazumu s Skupnim podjetjem take naložbe usmerja prek Skupnega podjetja, ki nato ta sredstva upravlja in jih v njenem imenu izplača za opredeljeno naložbo. S podpisom sporazuma o prispevku ter prenosom namenskih dodelitev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v celoti in nepreklicno na Skupno podjetje najpozneje do 31. avgusta 2026 se šteje, da je država članica spoštovala rok iz Uredbe (EU) 2021/241. Skupno podjetje naprednemu najsodobnejšemu infrastrukturnemu objektu iz prvega pododstavka na zahtevo države članice podeli pečat EuroHPC za infrastrukturo za umetno inteligenco in računalniško infrastrukturo, pod pogojem, da dosega raven zmogljivosti, ki je vsaj enakovredna ravni zmogljivosti katerega koli od uveljavljenih superračunalnikov EuroHPC, vključno s tovarnami umetne inteligence. Skupno podjetje združuje in povezuje infrastrukture, ki jim je bil podeljen pečat EuroHPC za infrastrukturo za umetno inteligenco in računalniško infrastrukturo, z infrastrukturo EuroHPC za umetno inteligenco ali računalniško ali kvantno infrastrukturo EuroHPC, kot je ustrezno. Država članica se lahko odloči, da Skupnemu podjetju dodeli čas dostopa do infrastruktur, financiranih v skladu s tem odstavkom. Taki prispevki se ne upoštevajo pri izračunu prispevka iz člena 5(1). Tak čas dostopa, ki ga da na voljo država članica, Skupno podjetje upravlja kot delež časa dostopa za Unijo. 10. Države članice lahko Skupnemu podjetju dodelijo čas dostopa do enega ali več svojih superračunalnikov EuroHPC, tovarn umetne inteligence ali gigatovarn umetne inteligence na podlagi upravnega dogovora, v katerem se opredelita delež odobrenega časa dostopa in njegovo trajanje. Tak čas dostopa postane čas dostopa Unije in se uporabi predvsem za odobritev dostopa zagonskim podjetjem in MSP za njihove raziskovalne ali inovacijske dejavnosti. Ta se ne upošteva kot prispevki držav članic v naravi. 11. Čas dostopa Unije do ene ali več tovarn umetne inteligence EuroHPC držav članic ali gigatovarn umetne inteligence EuroHPC držav članic se lahko uporabi za omogočanje prostega dostopa do evropskih projektov, ki razvijajo najnaprednejše odprte modele umetne inteligence, ki so glavna gonilna sila inovacij, in bodo izbrani na podlagi javnega natečaja na ravni Unije, ki ga bo organiziralo Skupno podjetje. Javnim organom po vsej Evropi ter evropskim znanstvenim in poslovnim skupnostim se omogoči širok dostop do takih odprtih modelov. Kot dopolnilo tem prizadevanjem lahko države članice Skupnemu podjetju dodelijo dodaten čas dostopa za take projekte z dodano vrednostjo Unije. Tak čas dostopa se ne upošteva kot prispevek držav članic v naravi. 12. Skupno podjetje je najmanj pet let od začetka delovanja gigatovarne umetne inteligence lastnik dela računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence, ki ustreza prispevku Unije v naložbe v osnovna sredstva iz odstavkov 4, 5 in 6, kakor je podrobneje opredeljeno v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. Kadar je prispevek Unije namesto tega v obliki vnaprej dogovorjenega zajamčenega nakupa časa dostopa do gigatovarne umetne inteligence iz odstavka 4, pa traja lastništvo najmanj pet let, kakor je nadaljnje podrobneje opredeljeno v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. V vsakem primeru se to obdobje podaljša v primeru temeljite nadgradnje računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence. Brez poseganja v prenehanje Skupnega podjetja iz člena 23(4) statuta se lastništvo prenese v skladu s sporazumom o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence ali podaljša za dogovorjeno obdobje pod pogoji, določenimi v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. V primeru prenosa lastništva na konzorcij gigatovarne umetne inteligence se preostala vrednost računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence pretvori v enakovreden čas dostopa za Unijo. Kadar se lastništvo v skladu s sporazumom o gostiteljstvu ne prenese na konzorcij gigatovarne umetne inteligence in se sprejme odločitev o razgradnji, zadevne stroške krije konzorcij gigatovarne umetne inteligence. 13. Čas dostopa Unije in sodelujočih držav v gigatovarni umetne inteligence je neposredno sorazmeren z njihovimi finančnimi prispevki v naložbe v osnovna sredstva računalniške infrastrukture gigatovarne umetne inteligence ali z vnaprej dogovorjenim zagotovljenim nakupom časa dostopa do gigatovarne umetne inteligence. 14. Upravni odbor Skupnega podjetja določi:
15. Pri določanju pogojev za čas dostopa Unije v skladu z odstavkom 14 upravni odbor zagotovi:
16. Upravni odbor spremlja delež časa dostopa Unije za različne vrste uporabnikov iz odstavka 15, točka (a). Če obstaja veliko neravnovesje deležev časa dostopa med različnimi vrstami uporabnikov in povpraševanjem, upravni odbor sprejme ustrezne popravne ukrepe za odpravo tega neravnovesja. 17. Za prispevke Unije in sodelujočih držav veljajo pogoji, ki zagotavljajo zaščito strateških interesov Unije. Posebni pogoji iz tega odstavka se določijo v posebnem sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. Sporazum o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence ureja pravo Unije, ki ga v zvezi z vsemi zadevami, ki jih ne zajemajo ta uredba ali drug pravni akt Unije, dopolnjuje pravo države članice, v kateri ima gostiteljski subjekt sedež. V sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence:
18. Gigatovarna umetne inteligence vključuje organ javnega upravljanja, ki ga sestavljajo predstavniki Komisije in sodelujočih držav, ki zagotavljajo javna sredstva za določeno gigatovarno umetne inteligence. Sestava in načini dela takega organa javnega upravljanja se opredelijo v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. Brez poseganja v upravljavsko in operativno avtonomijo konzorcija gigatovarne umetne inteligence, je za naslednje elemente potrebna izrecna predhodna odobritev imenovanega organa javnega upravljanja:
19. Na podlagi razpisa za prijavo interesa upravni odbor Skupnega podjetja s pravičnim in preglednim postopkom izbere konzorcij gigatovarne umetne inteligence ob podpori skupine neodvisnih strokovnjakov in akreditirane finančne institucije, ki jo za izvedbo ocenjevanja imenuje upravni odbor, med drugim na podlagi naslednjih meril:
20. Kadar konzorcij ne vključuje enega ali več dobaviteljev tehnološke infrastrukture, dobavitelje za gigatovarno umetne inteligence izbere konzorcij gigatovarne umetne inteligence na podlagi pravičnih in preglednih razpisnih specifikacij, v katerih se upoštevajo splošne sistemske specifikacije in zlasti zahteve uporabnikov iz javnega sektorja, ki jih Skupno podjetje določi v razpisu za prijavo interesa in so podrobneje opredeljene v sporazumu o gostiteljstvu gigatovarne umetne inteligence. Izbor temelji na pravičnih, odprtih in preglednih merilih, zagotavlja dodano vrednost Unije ter obravnava varnost in odpornost dobavne verige. Izbrani ponudniki izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz odstavka 3. 21. Skupno podjetje lahko sklene okvirne pogodbe za zagotavljanje bistvenih in zelo iskanih komponent, kot so napredni procesorji za umetno inteligenco. Konzorciji gigatovarn umetne inteligence lahko za svoja javna naročila uporabijo okvirne pogodbe iz tega odstavka. (*3) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj)." (*4) Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L 231, 30.6.2021, str. 159, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1060/oj).“;" |
|
(6) |
v členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Brez poseganja v člen 17(9) je uporaba superračunalnikov EuroHPC dovoljena uporabnikom iz javnega in zasebnega sektorja. Razen v primeru industrijskih superračunalnikov EuroHPC je njihova uporaba namenjena predvsem raziskavam in inovacijam, ki spadajo v programe javnega financiranja, aplikacijam v javnem sektorju in zasebnim dejavnostim MSP, zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi na področju inovacij, kadar je to ustrezno.“ |
|
(7) |
člen 34 se nadomesti z naslednjim: „Člen 34 Stopnje povračila 1. Skupno podjetje lahko z odstopanjem od člena 34 Uredbe (EU) 2021/695 za posredne ukrepe, financirane iz Obzorja Evropa, ter za dejavnosti, financirane iz programa Digitalna Evropa, v okviru ukrepa uporablja različne stopnje povračila za financiranje Unije glede na vrsto udeleženca, in sicer MSP, in glede na vrsto ukrepa. Stopnje povračila so navedene v programu dela. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena in člena 34 Uredbe (EU) 2021/695 se za ukrepe, ki spadajo v steber kvantnih tehnologij in se financirajo v okviru programa Obzorje Evropa, v vsakem programu dela navede obvezna komponenta, ki zajema posredne ukrepe na področju raziskav in inovacij do ravni tehnološke pripravljenosti 5, ki jo Unija financira v višini 100 % skupnih upravičenih stroškov.“ |
Člen 2
Priloga k Uredbi (EU) 2021/1173 se spremeni:
|
(1) |
v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Vsaka prošnja države članice ali tretje države, pridružene programu Obzorje Evropa ali programu Digitalna Evropa, za članstvo v Skupnem podjetju se naslovi na upravni odbor. Države kandidatke zagotovijo pisno obvestilo, da sprejemajo ta statut in vse druge določbe, ki urejajo delovanje Skupnega podjetja. Kandidatke navedejo tudi, zakaj so zaprosile za članstvo v Skupnem podjetju in kako je njihova nacionalna strategija superračunalništva ali kvantne tehnologije usklajena s cilji Skupnega podjetja. Upravni odbor oceni prošnjo, pri čemer upošteva ustreznost in morebitno dodano vrednost kandidatke pri uresničevanju poslanstva in ciljev Skupnega podjetja, ter lahko pred odobritvijo prošnje zahteva pojasnila glede kandidature.“ |
|
(2) |
v členu 4 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
; |
|
(3) |
v členu 5 se doda naslednji odstavek: „(3) Sodelujoče države lahko odločijo, da za dejavnosti iz stebra kvantnih tehnologij uporabijo istega predstavnika kot za druge stebre dejavnosti, ki mu pomagajo ustrezni predstavniki in strokovnjaki iz njihovih ustreznih pristojnih organov na področju kvantnih tehnologij, ali pa da imenujejo dodatnega predstavnika iz svojih ustreznih pristojnih organov na področju kvantnih tehnologij.“ |
|
(4) |
člen 6 se spremeni:
|
|
(5) |
člen 7 se spremeni:
|
|
(6) |
člen 10 se spremeni:
|
|
(7) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 12a Delovanje svetovalne skupine za kvantne tehnologije 1. Svetovalna skupina za kvantne tehnologije se sestane vsaj dvakrat letno. 2. Svetovalna skupina za kvantne tehnologije lahko po potrebi imenuje delovne skupine, ki jih skupaj usklajuje en ali več članov. 3. Svetovalna skupina za kvantne tehnologije izvoli svojega predsednika. 4. Svetovalna skupina za kvantne tehnologije sprejme svoj poslovnik, vključno z imenovanjem subjektov v sestavi, ki jo zastopajo, in določitvijo obdobja, za katero so imenovani.“ |
|
(8) |
vstavi se naslednji člen: „Člen 14a Naloge svetovalne skupine za kvantne tehnologije 1. Svetovalna skupina za kvantne tehnologije:
2. Prispevek k osnutku večletnega strateškega programa iz odstavka 1 obravnava:
|
|
(9) |
člen 16 se nadomesti z naslednjim: „Člen 16 Proračunske obveznosti Proračunske obveznosti Skupnega podjetja se lahko razdelijo na letne obroke. Od januarja 2025 vsaj 20 % skupnega proračuna za preostala leta ni kritih z letnimi obroki.“. |
Člen 3
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 16. januarja 2026
Za Svet
predsednica
M. RAOUNA
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Mnenje z dne 18. septembra 2025 (UL C, C/2026/43, 16.1.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/43/oj).
(3) Uredba (EU) 2024/1689 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. junija 2024 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci in spremembi uredb (ES) št. 300/2008, (EU) št. 167/2013, (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, (EU) 2018/1139 in (EU) 2019/2144 ter direktiv 2014/90/EU, (EU) 2016/797 in (EU) 2020/1828 (Akt o umetni inteligenci) (UL L, 2024/1689, 12.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/1689/oj).
(4) Uredba Sveta (EU) 2021/1173 z dne 13. julija 2021 o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo in razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1488 (UL L 256, 19.7.2021, str. 3, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1173/oj).
(5) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/241/oj).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2026/150/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)