(1)

Unija je s Sklepom Sveta 94/800/ES (1) odobrila Sporazum o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o carinskem vrednotenju) in Sporazum o pravilih o poreklu.

(2)

Člen 18(2) Sporazuma o carinskem vrednotenju pod okriljem Sveta za carinsko sodelovanje ustanavlja Tehnični odbor za carinsko vrednotenje, da bi se na tehnični ravni zagotovila enotnost pri razlagi in uporabi Sporazuma o carinskem vrednotenju.

(3)

Na podlagi točke 2(a) Priloge II k Sporazumu o carinskem vrednotenju je Tehnični odbor za carinsko vrednotenje odgovoren za preučitev posebnih tehničnih težav, ki nastanejo pri vsakodnevni uporabi sistema carinskega vrednotenja njegovih članic, in za dajanje svetovalnih mnenj o ustreznih rešitvah na podlagi predloženih dejstev.

(4)

Na podlagi točke 2(b) Priloge II k Sporazumu o carinskem vrednotenju je Tehnični odbor za carinsko vrednotenje na zahtevo odgovoren za preučevanje zakonov, postopkov in praks v zvezi z vrednotenjem, ki se nanašajo na Sporazum o carinskem vrednotenju, ter za pripravo poročil o rezultatih teh študij.

(5)

Na podlagi točke 2(d) Priloge II k Sporazumu o carinskem vrednotenju je Tehnični odbor za carinsko vrednotenje odgovoren za zagotavljanje takih informacij in nasvetov o vseh zadevah v zvezi s carinskim vrednotenjem uvoženega blaga, ki jih lahko zahteva katera koli članica Tehničnega odbora za carinsko vrednotenje ali Odbor za carinsko vrednotenje, ustanovljen s členom 18(1) Sporazuma o carinskem vrednotenju. Te informacije in nasveti so lahko v obliki svetovalnih mnenj, komentarjev, pojasnjevalnih opomb, študij primerov, študij ali podobnih instrumentov.

(6)

Člen 4(2) Sporazuma o pravilih o poreklu pod okriljem Sveta za carinsko sodelovanje ustanavlja Tehnični odbor za pravila o poreklu, ki naj bi opravljal tehnično delo, predvideno v delu IV in predpisano v Prilogi I k Sporazumu o pravilih o poreklu.

(7)

Na podlagi točke 1(a) Priloge I k Sporazumu o pravilih o poreklu je Tehnični odbor za pravila o poreklu odgovoren za preučitev posebnih tehničnih težav, ki nastanejo pri vsakodnevni uporabi pravil o poreklu njegovih članic, in za dajanje svetovalnih mnenj o ustreznih rešitvah na podlagi predloženih dejstev.

(8)

Na podlagi točke 1(b) Priloge I k Sporazumu o pravilih o poreklu je Tehnični odbor za pravila o poreklu odgovoren za zagotavljanje informacij in nasvetov o vseh zadevah v zvezi z določitvijo porekla blaga, ki jih lahko zahteva katera koli članica Tehničnega odbora za pravila o poreklu ali Odbor za pravila o poreklu, ustanovljen s členom 4(1) Sporazuma o pravilih o poreklu.

(9)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Tehničnem odboru za carinsko vrednotenje glede sprejetja svetovalnih mnenj, komentarjev, pojasnjevalnih opomb, študij primerov, študij in podobnih instrumentov o vseh zadevah, ki se nanašajo na carinsko vrednotenje uvoženega blaga, da se zagotovi enotnost pri razlagi in uporabi Sporazuma o carinskem vrednotenju, saj bi lahko taki instrumenti odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2), Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/2446 (3) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/2447 (4) glede carinske vrednosti blaga in njene določitve.

(10)

Primerno je, da se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Tehničnem odboru za pravila o poreklu glede sprejetja svetovalnih mnenj, informacij in nasvetov ter podobnih instrumentov v zvezi z določitvijo porekla blaga, da se zagotovi enotnost pri razlagi in uporabi Sporazuma o pravilih o poreklu, saj bi lahko taki instrumenti odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Uredbo (EU) št. 952/2013, Delegirano uredbo (EU) 2015/2446 in Izvedbeno uredbo (EU) 2015/2447 glede porekla blaga in njegove določitve.

(11)

V interesu Unije je, da se stališča, ki se v imenu Unije izrazijo v Tehničnem odboru za carinsko vrednotenje, določijo v skladu z načeli, merili in smernicami, ki urejajo carinsko vrednotenje uvoženega blaga, in da se stališča, ki se izrazijo v Tehničnem odboru za pravila o poreklu, določijo v skladu z načeli, merili in smernicami, ki urejajo določitev porekla blaga. Prav tako je v interesu Unije, da se taka stališča določijo hitro, da se Uniji omogoči uveljavljanje njenih pravic v Tehničnem odboru za carinsko vrednotenje in Tehničnem odboru za pravila o poreklu.

(12)

Zaradi zelo tehnične narave zadev v zvezi s carinskim vrednotenjem uvoženega blaga in določitvijo porekla blaga, ševila vprašanj, obravnavanih vsako leto na sestankih Tehničnega odbora za carinsko vrednotenje in Tehničnega odbora za pravila o poreklu, kratkega časa, ki je na voljo za obravnavo dokumentov, ki jih izdajo sekretariat Svetovne carinske organizacije (WCO) in članice Tehničnega odbora za carinsko vrednotenje oziroma Tehničnega odbora za pravila o poreklu v okviru priprav na te sestanke, in posledične potrebe, da se v stališču Unije upoštevajo nove informacije, predstavljene pred ali med takimi sestanki, in da se na njih učinkovito odzove, je primerno, da se v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Unije, določenega v členu 13(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), določi potrebne dogovore za nadaljnjo natančno opredelitev stališča Unije.

(13)

Glede na ponavljajočo se pozno razpoložljivost delovnih dokumentov pred sestanki Tehničnega odbora za carinsko vrednotenje in Tehničnega odbora za pravila o poreklu ter za zaščito pravic in interesov Unije v okviru teh odborov bi si morala Komisija prizadevati, da pozove sekretariat WCO, naj zagotovi, da bodo delovni dokumenti razpoložljivi v skladu z zadevnima poslovnikoma Tehničnega odbora za carinsko vrednotenje in Tehničnega odbora za pravila o poreklu, tako da se ti dokumenti pošljejo vsaj 30 dni pred začetkom zadevnega sestanka.

(14)

Da bi zagotovili, da lahko Svet redno ocenjuje in po potrebi revidira politiko iz tega sklepa, ter v duhu lojalnega sodelovanja med institucijami Unije iz člena 13(2) PEU bi bilo treba obdobje uporabe tega sklepa omejiti –