This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32026D1121
Council Decision (EU) 2026/1121 of 5 May 2026 on the position to be taken on behalf of the European Union within the Council of Europe bodies as regards the Enlarged Partial Agreement on the Management Committee of the Special Tribunal for the Crime of Aggression against Ukraine
Sklep Sveta (EU) 2026/1121 z dne 5. maja 2026 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v organih Sveta Evrope v zvezi z Razširjenim delnim sporazumom o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini
Sklep Sveta (EU) 2026/1121 z dne 5. maja 2026 o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v organih Sveta Evrope v zvezi z Razširjenim delnim sporazumom o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini
ST/7703/2026/INIT
UL L, 2026/1121, 21.5.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2026/1121/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2026/1121 |
21.5.2026 |
SKLEP SVETA (EU) 2026/1121
z dne 5. maja 2026
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v organih Sveta Evrope v zvezi z Razširjenim delnim sporazumom o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Evropski svet je v sklepih z dne 24. februarja 2022 najostreje obsodil neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo Ruske federacije proti Ukrajini ter potrdil, da je Rusija v celoti odgovorna za to agresijo, za katero bo morala odgovarjati. |
|
(2) |
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je v Resoluciji A/RES/ES-11/1 z dne 2. marca 2022 priznala, da so bile vojaške operacije Ruske federacije na suverenem ozemlju Ukrajine v obsegu, ki ga mednarodna skupnost v Evropi ni videla že desetletja, najostreje obsodila agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, ki je v nasprotju s členom 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov o prepovedi uporabe sile, ter zahtevala, naj Ruska federacija nemudoma preneha uporabljati silo proti Ukrajini ter nemudoma, v celoti in brezpogojno umakne vse svoje vojaške sile z ozemlja Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. |
|
(3) |
Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča je 2. marca 2022 sporočilo, da je na podlagi naznanitve navedenih razmer, ki jo je prejelo od 39 držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča, in ugotovitve, da je mogoče utemeljeno domnevati, da so bila storjena kazniva dejanja, za katera je pristojno Mednarodno kazensko sodišče, začelo preiskavo razmer v Ukrajini. Vendar ureditev pristojnosti glede kaznivega dejanja agresije v Rimskem statutu Mednarodnemu kazenskemu sodišču trenutno preprečuje izvajanje pristojnosti v zvezi s kaznivim dejanjem agresije v primeru Ukrajine. |
|
(4) |
Evropski svet je v sklepih z dne 20. in 21. oktobra 2022 visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) in Komisijo pozval, naj preučita možnosti, kako zagotoviti, da bodo storilci v celoti odgovarjali za svoja dejanja, tudi za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini. Evropski svet je v sklepih z dne 15. decembra 2022 pozdravil in spodbudil nadaljnja prizadevanja za zagotovitev, da bodo storilci vojnih zločinov in drugih najhujših kaznivih dejanj, povezanih z vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, v celoti odgovarjali za svoja dejanja, tudi načine, kako zagotoviti odgovornost za kaznivo dejanje agresije. Komisijo, visokega predstavnika in Svet je pozval, naj nadaljujejo delo v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom, pri čemer je poudaril, da pregon kaznivega dejanja agresije zadeva celotno mednarodno skupnost. |
|
(5) |
Generalna skupščina ZN je v svoji Resoluciji A/RES/ES-11/6 z dne 23. februarja 2023 poudarila, da je treba zagotoviti, da storilci odgovarjajo za storjena najhujša kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena na ozemlju Ukrajine, in sicer z ustreznimi, poštenimi in neodvisnimi preiskavami in pregonom na nacionalni ali mednarodni ravni, ter zagotoviti pravico za vse žrtve in poskrbeti za preprečevanje prihodnjih kaznivih dejanj. |
|
(6) |
Z začetkom januarja 2023 so se predstavniki približno 40 držav, služb Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje ter Sveta Evrope srečali v okviru osrednje skupine za ustanovitev Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: osrednja skupina), ter razpravljali o načinih za ustanovitev Posebnega sodišča, ki bi imelo pooblastila za preiskovanje in pregon oseb, ki so najbolj odgovorne za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, in sojenje tem osebam. |
|
(7) |
Pri Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) je bil 3. julija 2023 ustanovljen Mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini (ICPA) za sodelovanje in usklajevanje nacionalnih preiskovalnih prizadevanj pri zagotavljanju ustrezne preiskave kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki ga podpirajo okrepljene zmogljivosti Eurojusta na podlagi Uredbe (EU) 2022/838 Evropskega parlamenta in Sveta (1), ki Eurojustu omogočajo zavarovanje, analizo in hrambo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji. |
|
(8) |
Evropski svet je v sklepih iz junija, oktobra in decembra 2023 ponovno izrazil podporo ustanovitvi Posebnega sodišča. Evropski svet je v sklepih iz marca 2024 navedel, da mora Ruska federacija skupaj s svojim vodstvom v celoti odgovarjati za izvajanje vojne agresije proti Ukrajini in druga najhujša kazniva dejanja po mednarodnem pravu, pa tudi za ogromno škodo, ki jo je povzročila z vojno. Poleg tega je Evropski svet izjavil, da podpira prizadevanja, tudi v okviru osrednje skupine, za ustanovitev sodišča za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki bi imelo čim širšo medregionalno podporo in legitimnost. |
|
(9) |
Osrednja skupina je 21. marca 2025 zaključila svoje delo na tehnični ravni glede osnutkov pravnih instrumentov, potrebnih za ustanovitev Posebnega sodišča, in sicer sporazuma med Ukrajino in Svetom Evrope o ustanovitvi Posebnega sodišča, statuta Posebnega sodišča, priloženega navedenemu sporazumu, ter razširjenega delnega sporazuma o upravljalnem odboru Posebnega sodišča. |
|
(10) |
Ministri za zunanje zadeve in drugi predstavniki udeleženk osrednje skupine so se 9. maja 2025 sestali v Lvovu in sprejeli izjavo iz Lvova, v kateri so potrdili svojo zavezanost procesu ustanovitve Posebnega sodišča v okviru Sveta Evrope, hitremu začetku njegovega delovanja in podpiranju njegovega učinkovitega delovanja. |
|
(11) |
Odbor ministrov Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: Odbor ministrov) je 24. junija 2025 sprejel sklepe o pooblastitvi generalnega sekretarja Sveta Evrope, da v imenu Sveta Evrope podpiše sporazum med Svetom Evrope in Ukrajino o ustanovitvi Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o ustanovitvi Posebnega sodišča), ki mu je priložen Statut Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: Posebno sodišče). Poleg tega je Odbor ministrov odobril vzpostavitev Razširjenega delnega sporazuma o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: Razširjeni delni sporazum). |
|
(12) |
Predsednik Ukrajine in generalni sekretar Sveta Evrope sta 25. junija 2025 podpisala Sporazum o ustanovitvi Posebnega sodišča. |
|
(13) |
Namen Posebnega sodišča v skladu z njegovim Statutom je pregon političnih in vojaških voditeljev, odgovornih za dejanja agresije proti Ukrajini, ki so v nasprotju s členom 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov, ter sojenje tem voditeljem. Upravljalni odbor Posebnega sodišča, ki bo ustanovljen z Resolucijo o vzpostavitvi Razširjenega delnega sporazuma, je namenjen zagotavljanju finančnih sredstev za Posebno sodišče ter podpiranju drugih upravnih in vodstvenih vidikov delovanja Posebnega sodišča, da se mu omogoči opravljanje njegovih nalog. |
|
(14) |
Odbor ministrov je 21. januarja 2026 sprejel sklep, v katerem je pozdravil dokončno oblikovanje osnutka Resolucije o vzpostavitvi Razširjenega delnega sporazuma in dejstvo, da je bila zaradi prostovoljnega prispevka Evropske unije predhodna skupina od 1. januarja 2026 pripravljena za opravljanje svojih nalog. V skladu s tem sta Svet Evrope in Unija 22. januarja 2026 podpisala sporazum o prispevku, ki se financira prek Službe Evropske komisije za instrumente zunanje politike. Navedeni sporazum o prispevku predvideva projekt za obdobje do 24 mesecev, katerega cilj je ustanovitev predhodne skupine za določitev institucionalnih, logističnih in organizacijskih temeljev za naslednje faze Posebnega sodišča. |
|
(15) |
Na podlagi člena 3(5) in člena 21(2) in (3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) Unija podpira in spodbuja svoje vrednote ter prispeva k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, vključno s spoštovanjem načel Ustanovne listine Združenih narodov. |
|
(16) |
Zato je primerno, da Unija uradno obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope, da se namerava pridružiti Razširjenemu delnemu sporazumu, pri čemer se morajo zaključiti notranji postopki, potrebni za to, da izrazi svoje soglasje, da jo sklep predstavnikov v Odboru ministrov vsaj 16 držav članic Sveta Evrope in predstavnikov Unije o sprejetju Resolucije o vzpostavitvi Razširjenega delnega sporazuma zavezuje in da sodeluje pri njegovem sprejetju – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v organih Sveta Evrope v zvezi z Razširjenim delnim sporazumom o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: Razširjeni delni sporazum), je, da se generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti o nameri Unije, da se pridruži Razširjenemu delnemu sporazumu, ob pridržku uradnega obvestila o zaključku notranjih postopkov, potrebnih za sklenitev Razširjenega delnega sporazuma, in da sodeluje pri sprejetju sklepa predstavnikov v Odboru ministrov vsaj 16 držav članic Sveta Evrope in predstavnikov Evropske unije o sprejetju Resolucije o vzpostavitvi Razširjenega delnega sporazuma.
Osnutek sklepa in osnutek resolucije iz prvega odstavka sta priložena temu sklepu.
Komisija se lahko v imenu Unije dogovori o formalnih in manjših spremembah besedil osnutka sklepa in osnutka resolucije iz prvega odstavka, ki ne vplivajo na vsebino navedenih besedil, brez nadaljnjega sklepa Sveta.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju, 5. maja 2026
Za Svet
predsednik
M. KERAVNOS
(1) Uredba (EU) 2022/838 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1727 v zvezi z zavarovanjem, analizo in hrambo dokazov, povezanih z genocidom, hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi zločini in povezanimi kaznivimi dejanji, v Eurojustu (UL L 148, 31.5.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/838/oj).
OSNUTEK
Resolucija CM/Res(2026)…
o Razširjenem delnem sporazumu o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini
Predstavniki v Odboru ministrov … in predstavniki … –
Ob upoštevanju Statuta Sveta Evrope (ETS št. 1), ki v preambuli poudarja, da je krepitev miru, ki temelji na pravičnosti in mednarodnem sodelovanju, ključnega pomena za ohranitev človeške družbe in civilizacije;
Ob sklicevanju na obveznosti vseh držav na podlagi člena 2 Ustanovne listine Združenih narodov, vključno z obveznostmi, da se v mednarodnih odnosih vzdržujejo groženj s silo ali uporabe sile zoper ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost katere koli države ali drugega tovrstnega ravnanja, ki ni skladno s cilji Združenih narodov, in da svoje mednarodne spore rešujejo mirno;
Ob ponovnem poudarjanju neomajne zavezanosti neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski nedotakljivosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/68/262 z dne 27. marca 2014 vse države pozvala, naj prenehajo z dejanji ali se vzdržijo dejanj, katerih cilj je delno ali popolno uničenje narodne enotnosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, vključno z vsemi poskusi spremembe ukrajinskih meja z grožnjo, uporabo sile ali drugimi nezakonitimi sredstvi;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/71/205 z dne 19. decembra 2016 ponovno potrdila odgovornost vseh držav, da se vzdržijo groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države in da ne ukrepajo na kakršen koli drug način, ki ni v skladu z nameni Združenih narodov, ter pozvala Rusko federacijo, naj nemudoma izpusti ukrajinske državljane, ki so bili nezakonito pridržani in katerim je bilo sojeno brez upoštevanja temeljnih pravosodnih standardov;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/73/194 z dne 17. decembra 2018 obsodila začasno zasedbo Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol ter opozorila, da sta ti začasna zasedba in grožnja ali uporaba sile proti ozemeljski nedotakljivosti ali politični neodvisnosti Ukrajine s strani Ruske federacije v nasprotju z zavezami, podanimi glede spoštovanja neodvisnosti in suverenosti ter obstoječih meja Ukrajine;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/76/70 z dne 9. decembra 2021 Rusko federacijo pozvala, naj brez odlašanja, v celoti in brezpogojno umakne svoje vojaške sile s Krima in konča začasno zasedbo ozemlja Ukrajine, ter nadalje poudarila, da je prisotnost ruskih vojakov na Krimu v nasprotju z nacionalno suverenostjo, politično neodvisnostjo in ozemeljsko celovitostjo Ukrajine ter da spodkopava varnost in stabilnost sosednjih držav in evropske regije;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/ES-11/1 z dne 2. marca 2022, ob priznavanju, da so bile vojaške operacije Ruske federacije na suverenem ozemlju Ukrajine v obsegu, ki ga mednarodna skupnost v Evropi ni videla desetletja, najostreje obsodila agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, ki je v nasprotju s členom 2, odstavek 4, Ustanovne listine Združenih narodov, zahtevala, naj Ruska federacija nemudoma preneha uporabljati silo proti Ukrajini, in obsodila vpletenost Belorusije v to nezakonito uporabo sile proti Ukrajini;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/ES-11/6 z dne 23. februarja 2023 poudarila, da je treba zagotoviti odgovarjanje za najhujša kazniva dejanja po mednarodnem pravu, storjena na ozemlju Ukrajine, in sicer z ustreznimi, poštenimi in neodvisnimi preiskavami in pregonom na nacionalni ali mednarodni ravni, ter zagotoviti pravico za vse žrtve in poskrbeti za preprečevanje prihodnjih kaznivih dejanj;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/79/184 z dne 17. decembra 2024 obsodila vojno agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, ki krši člen 2, odstavek 4, Ustanovne listine Združenih narodov, in uporabo Krima v njen namen ter v podporo poskusu nezakonite priključitve oblasti Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk;
Ob sklicevanju na to, da je Parlamentarna skupščina Sveta Evrope 15. marca 2022 z mnenjem 300 (2022) najostreje obsodila agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, in ob ugotavljanju, da stopnjevanje vojaških dejavnosti od 24. februarja 2022 pomeni nadaljevanje vojne agresije Ruske federacije proti Ukrajini, ki poteka od 20. februarja 2014;
Ob sklicevanju na to, da se je Odbor ministrov 16. marca 2022 odločil izključiti Rusko federacijo iz Sveta Evrope zaradi njene agresije proti Ukrajini, saj takšna agresija pomeni resno kršitev obveznosti Ruske federacije na podlagi člena 3 Statuta Sveta Evrope in mednarodnega prava;
V prepričanju, da je nujno treba zagotoviti polno odgovornost pri agresiji Ruske federacije proti Ukrajini, in ob priznavanju vloge Sveta Evrope pri zagotavljanju odločnega odziva na to agresijo, kot je navedeno v Reykjaviški deklaraciji, sprejeti na četrtem vrhu voditeljev držav in vlad Sveta Evrope 16. in 17. maja 2023, in v Dodatku I z naslovom „Izjava v podporo Razširjenemu delnemu sporazumu o registru škode, povzročene med agresijo Ruske federacije proti Ukrajini“;
Ob sklicevanju na Listino Mednarodnega vojaškega sodišča z dne 8. avgusta 1945, katere člen 6.a določa individualno kazensko odgovornost za zločine proti miru;
Ob sklicevanju na Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in ob priznavanju pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi z razmerami v Ukrajini, vendar tudi ob priznavanju, da kljub temu, da je Ukrajina 25. oktobra 2024 ratificirala Rimski statut in 1. januarja 2025 postala država pogodbenica Rimskega statuta, sistem pristojnosti za kaznivo dejanje agresije iz Rimskega statuta Mednarodnemu kazenskemu sodišču preprečuje izvajanje pristojnosti v zvezi s kaznivim dejanjem agresije v tem konkretnem položaju;
Ob priznavanju prizadevanj Mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini (ICPA) pri usklajevanju in krepitvi nacionalnih preiskav kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, da se zagotovijo ustrezne preiskave kaznivega dejanja agresije;
Ob sklicevanju na to, da je Generalna skupščina Združenih narodov v svoji Resoluciji A/RES/79/284 z dne 16. aprila 2025 priznala prispevek Sveta Evrope k delu vodilne skupine za ustanovitev Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, in njeno pripravljenost, da preuči možnosti za zagotovitev strokovne in tehnične podpore za ustanovitev in po potrebi delovanje takega Posebnega sodišča;
Ob upoštevanju statutarne Resolucije Res(93)28 Odbora ministrov o delnih in razširjenih sporazumih;
Ob upoštevanju Resolucije Res(96)36 Odbora ministrov o določitvi meril za delne in razširjene sporazume Sveta Evrope, kakor je bila spremenjena z Resolucijo CM/Res(2010)2;
Zavedajoč se potrebe po vzpostavitvi foruma, v katerem bi lahko tudi države, ki niso članice Sveta Evrope, sodelovale v pobudah Sveta Evrope za boj proti nekaznovanju za mednarodne zločine;
Ob upoštevanju sklepov z dne 24. junija 2025, s katerima je Odbor ministrov odobril ustanovitev upravljalnega odbora Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: upravljalni odbor), v obliki Razširjenega delnega sporazuma v okviru Sveta Evrope in pooblastil generalnega sekretarja Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar), da v imenu Sveta Evrope podpiše Sporazum med Svetom Evrope in Ukrajino o ustanovitvi Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: Sporazum);
So odločeni skleniti Razširjeni delni sporazum o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, ki ga ureja Statut upravljalnega odbora Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: Statut), ki je priložen tej resoluciji;
Vabijo vse države članice in opazovalke Sveta Evrope ter druge države in mednarodne organizacije, da postanejo članice tega razširjenega delnega sporazuma v skladu s tem statutom;
Pozivajo vse članice in države opazovalke Sveta Evrope, Evropsko unijo, Združene narode in druge države ter mednarodne organizacije, naj sodelujejo z upravljalnim odborom in Posebnim sodiščem, da bi olajšali njegovo delo in izpolnjevanje njegovega mandata.
Dodatek k Resoluciji CM/Res(2026)…
Statut upravljalnega odbora Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini
Člen 1
Cilj upravljalnega odbora
1. Upravljalni odbor se ustanovi kot platforma za medvladno sodelovanje, ki deluje v institucionalnem okviru Sveta Evrope.
2. Namen Razširjenega delnega sporazuma o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, je financiranje Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: Posebno sodišče), in pomoč pri drugih upravnih in upravljavskih vidikih njegovega delovanja, da se Posebnemu sodišču omogoči izpolnjevanje njegovega mandata, kot je določen v Statutu Posebnega sodišča.
Člen 2
Naloge upravljalnega odbora
Upravljalni odbor:
|
a. |
zagotovi potrebna finančna sredstva za Posebno sodišče in upravljalni odbor, vključno z njegovim sekretariatom; |
|
b. |
odobri letni proračun odhodkov Posebnega sodišča, ki ga pripravi generalni sekretar po posvetovanju s sodnim tajnikom Posebnega sodišča; |
|
c. |
sprejme poročilo o dejavnostih Posebnega sodišča, ki ga pripravi predsednik Posebnega sodišča; |
|
d. |
zagotavlja izvensodno svetovanje in usmeritev politike v zvezi z vsemi upravnimi vidiki delovanja Posebnega sodišča, vključno z vprašanji učinkovitosti; |
|
e. |
članicam in pridruženim članicam priporoči ukrepe za uresničevanje ciljev Posebnega sodišča in upravljalnega odbora; |
|
f. |
pripravi poslovnik, ki ureja delo upravljalnega odbora, in vse druge ureditve, potrebne za izvajanje njegovih dejavnosti, ter pregleda poslovnik in pravila o dokazovanju, ki jih sprejmejo sodniki Posebnega sodišča, ter vse njihove spremembe; |
|
g. |
po potrebi preuči in sprejme strategije za nadaljnji razvoj medregionalne podpore Posebnemu sodišču; |
|
h. |
imenuje člane svetovalnega odbora in izvoli sodnike, tožilca Posebnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: tožilec) in namestnike tožilca v skladu s postopki, določenimi v Statutu Posebnega sodišča; |
|
i. |
zagotavlja učinkovito sodelovanje članic in pridruženih članic v vseh zadevnih sektorjih na podlagi sistema porazdelitve bremena; |
|
j. |
sprejme pravila, ki urejajo prehod na rezidualni mehanizem, zlasti v zvezi z zaščito prič, nadzorom nad izvrševanjem kazenskih sankcij, obravnavo zahtev za predčasno, vmesno in dokončno izpustitev, zavarovanjem dokazov in evidenc Posebnega sodišča ter financiranjem takih rezidualnih nalog; |
|
k. |
preuči ureditve za usklajen prehod nekaterih izvensodnih rezidualnih nalog Posebnega sodišča na Svet Evrope, zlasti v zvezi z upravljanjem evidenc in arhivov; |
|
l. |
preuči mehanizme za pomoč članicam in pridruženim članicam pri stroških, povezanih z izvrševanjem kazenskih sankcij, izpustitvijo obsojenih oseb in zaščito prič po prenehanju veljavnosti Razširjenega delnega sporazuma, po možnosti tudi z ustanovitvijo skrbniškega sklada, in |
|
m. |
opravlja vse druge naloge, ki so potrebne za opravljanje njegovega mandata. |
Člen 3
Sodelovanje
1. Vsaka članica ali država opazovalka Sveta Evrope in Evropske unije, katera koli druga država, ki je glasovala za Resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/ES-11/6 z dne 23. februarja 2023, in katera koli država ali mednarodna organizacija, ki je sodelovala v vodilni skupini za ustanovitev Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, lahko postane članica ali pridružena članica upravljalnega odbora, tako da poda uradno obvestilo, naslovljeno na generalnega sekretarja.
2. Upravljalni odbor lahko dovoli kateri koli drugi državi ali mednarodni organizaciji, ki je za to zaprosila, da se pridruži upravljalnemu odboru kot članica ali pridružena članica.
3. Pridružene članice lahko kadar koli postanejo članice, tako da podajo uradno obvestilo, naslovljeno na generalnega sekretarja.
Člen 4
Sestava
1. Vsaka članica imenuje v upravljalni odbor delegacijo, ki jo sestavljata največ dva predstavnika, vsaka pridružena članica pa to lahko stori. Eden od predstavnikov je imenovan za vodjo delegacije.
2. Upravljalni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in dva podpredsednika za obdobje treh let brez možnosti podaljšanja.
Člen 5
Seje
1. Upravljalni odbor se sestaja tako pogosto, kot je potrebno, vendar vsaj enkrat letno. Potne stroške in stroške nastanitve, povezane z udeležbo na sejah upravljalnega odbora, krije vsaka članica in pridružena članica sama. Upravljalni odbor lahko sprejema odločitve po pisnem postopku in v elektronski obliki.
2. Prvo sejo upravljalnega odbora skliče generalni sekretar. Vse nadaljnje seje in njihova lokacija se določijo s sklepom upravljalnega odbora.
3. Upravljalni odbor sprejema odločitve z dvotretjinsko večino oddanih glasov, pri čemer ima vsak član en glas. Postopkovna vprašanja se rešujejo z večino oddanih glasov.
4. Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko pridružene članice sodelujejo na sejah upravljalnega odbora brez glasovalne pravice. Pridružene članice lahko na sejah upravljalnega odbora dajejo ustne ali pisne izjave.
5. Pridružene članice, ki so upravljalnemu odboru prostovoljno prispevale znesek, enak znesku, ki ga je upravljalni odbor določil v skladu s členom 8 tega statuta, imajo v proračunskem letu, za katero so prispevale, vse pravice članic.
6. Generalni sekretar lahko sodeluje na sejah upravljalnega odbora ali je na njih zastopan, vendar nima glasovalne pravice. Upravljalni odbor lahko v skladu s točkami dnevnega reda povabi predstavnike ustreznih organov Sveta Evrope ali mednarodnih organizacij, da se udeležijo njegovih sej ali dela sej brez glasovalnih pravic. K udeležbi pri posameznih točkah dnevnega reda lahko povabi tudi strokovnjake, ki pa nimajo glasovalne pravice.
Člen 6
Sekretariat
1. Upravljalnemu odboru pomaga sekretariat, ki ga zagotovi generalni sekretar. Sekretariat vodi izvršni sekretar, ki ga imenuje generalni sekretar.
2. Izvršni sekretar ima pravico, da po odobritvi upravljalnega odbora sklepa pogodbe in dogovore v njegovem imenu.
3. Izvršni sekretar opravlja naslednje naloge:
|
a. |
sklicuje seje upravljalnega odbora po posvetovanju s predsednikom; |
|
b. |
na dnevni ravni je odgovoren za nadzorovanje in upravljanje dela sekretariata upravljalnega odbora; |
|
c. |
skupaj s sekretariatom zagotavlja upravno in organizacijsko podporo za delo upravljalnega odbora, vključno z rednim sodelovanjem in pripravo na njegove seje; |
|
d. |
sodeluje s predsednikom in sodnim tajnikom Posebnega sodišča pri zadevah, povezanih z delom upravljalnega odbora; |
|
e. |
odgovoren je za posredovanje dokumentov predsednika in sodnega tajnika Posebnega sodišča upravljalnemu odboru; |
|
f. |
sodeluje z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi organi pri različnih vprašanjih, povezanih z delom upravljalnega odbora; |
|
g. |
sodeluje z vlado države gostiteljice in ukrajinsko vlado pri različnih upravnih zadevah, povezanih z delom upravljalnega odbora, in |
|
h. |
opravlja vse druge naloge, ki so mu dodeljene s tem statutom. |
4. Izvršni sekretar opravlja vse druge naloge, ki mu jih dodeli upravljalni odbor.
5. Brez poseganja v odstavek 6 tega člena je sekretariat popolnoma upravno neodvisen od Sveta Evrope in njegovih organov.
6. Kadrovski predpisi Sveta Evrope se za sekretariat uporabljajo ob upoštevanju člena 11 tega statuta.
Člen 7
Neodvisnost
1. Kot je določeno v Statutu Posebnega sodišča, so sodniki, tožilec, namestnik oziroma namestniki tožilca in osebje Posebnega sodišča pri opravljanju svojih nalog neodvisni.
2. Vse članice in pridružene članice upravljalnega odbora ter Svet Evrope in njegovi organi se zavezujejo, da bodo spoštovali neodvisnost Posebnega sodišča, vključno z njegovimi osebjem, sodniki, tožilcem, namestnikom oziroma namestniki tožilca in uradi, ter da ne bodo poskušali vplivati nanje pri izpolnjevanju njihovih odgovornosti. Vse članice in pridružene članice se zavezujejo, da bodo spoštovale izključno neodvisno naravo sekretariata in da ne bodo poskušale vplivati nanj pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.
3. V skladu s kadrovskimi predpisi Sveta Evrope člani sekretariata pri opravljanju svojih nalog ne smejo niti zaprositi za navodila niti jih sprejemati od nobene vlade, organa, nevladne organizacije ali druge tretje osebe.
Člen 8
Financiranje in proračun
1. Razširjeni delni sporazum ima lasten proračun v skladu s statutarno Resolucijo Res(93)28, ki zajema proračun odhodkov Posebnega sodišča in upravljalnega odbora. Proračun se financira z letnimi prispevki članic in prostovoljnimi prispevki pridruženih članic.
2. Upravljalni odbor določi znesek letnih prispevkov svojih članic in priporočenih prostovoljnih prispevkov svojih pridruženih članic. Ti prispevki bi morali praviloma temeljiti na merilih za določitev letne lestvice prispevkov v splošni proračun Sveta Evrope in se lahko prilagodijo v skladu z načeli, na katerih temelji ta lestvica, pri čemer se upoštevajo tudi vsi drugi prispevki, plačani v skladu z odstavkom 3 tega člena.
3. Upravljalni odbor lahko prejema in uporablja dodatna prostovoljna nepovratna sredstva in druge prispevke, povezane z njegovim delom, vključno s prispevki v naravi in napotenim osebjem. Ti prispevki so skladni s cilji in nalogami upravljalnega odbora.
4. Upravljalni odbor vsako leto odobri proračun odhodkov Posebnega sodišča, ki ga predlaga generalni sekretar po posvetovanju s sodnim tajnikom Posebnega sodišča. Upravljalni odbor sprejme tudi lasten proračun odhodkov in proračun sekretariata, ki ju pripravi generalni sekretar.
5. Upravljalni odbor vsako leto odobri letne računovodske izkaze Razširjenega delnega sporazuma, ki jih pripravi generalni sekretar v skladu s finančnimi predpisi Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: finančni predpisi), in jih predloži upravljalnemu odboru skupaj s poročilom zunanjega revizorja, kot je določeno v finančnih predpisih.
6. Da se generalni direktor razreši odgovornosti za upravljanje zadevnega proračunskega leta, izvršni sekretar pošlje Odboru ministrov letne računovodske izkaze Razširjenega delnega sporazuma, skupaj z njegovo odobritvijo ali morebitnimi pripombami, in poročila, ki jih pripravi zunanji revizor, kot je določeno v finančnih predpisih.
7. Finančni predpisi se uporabljajo za sprejetje in upravljanje proračuna Razširjenega delnega sporazuma ob upoštevanju določb tega statuta.
8. Za finančna sredstva upravljalnega odbora se uporabljajo določbe Splošnega sporazuma o privilegijih in imunitetah Sveta Evrope (ETS št. 2).
Člen 9
Sodelovanje
1. Upravljalni odbor si za namen izpolnjevanja svojega mandata prizadeva za sodelovanje z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi partnerji.
2. Vsaka članica ali pridružena članica si za namen izpolnjevanja mandata upravljalnega odbora v okviru svoje nacionalne zakonodaje prizadeva za sodelovanje z upravljalnim odborom, Ukrajino in državo gostiteljico.
3. Upravljalni odbor si prizadeva zagotoviti pravično porazdelitev bremena v vseh ustreznih oblikah sodelovanja s Posebnim sodiščem in razpravlja o najprimernejših načinih sodelovanja med Posebnim sodiščem ter članicami in pridruženimi članicami upravljalnega odbora. Članice in pridružene članice upravljalnega odbora si bodo prizadevale za sklenitev potrebnih sporazumov in dogovorov, da se olajša učinkovito delovanje Posebnega sodišča, tudi pri zadevah, kot so identifikacija in lociranje oseb, vročanje pisanj, prijetje, premestitev ali pridržanje oseb, zaščita in premestitev prič ter izvrševanje kazenskih sankcij.
4. Članice in pridružene članice upravljalnega odbora ugotavljajo, da bo začetek veljavnosti sporazuma z državo gostiteljico, ki omogoča izvajanje pristojnosti Posebnega sodišča na ozemlju države gostiteljice, odvisen od sklenitve:
|
a. |
10 sporazumov o sodelovanju in |
|
b. |
minimalnega števila zavez v zvezi s sodelovanjem na vsakem od naslednjih področij:
|
Člen 10
Zaupnost
Če upravljalni odbor ne odloči drugače, se njegovi sestanki in dokumenti obravnavajo kot zaupni.
Člen 11
Odstopanja od pravil in predpisov Sveta Evrope
Upravljalni odbor lahko z odobritvijo Odbora ministrov odstopa od veljavnih pravil in predpisov Sveta Evrope, če je to potrebno za učinkovito izvajanje nalog upravljalnega odbora.
Člen 12
Spremembe
1. Članice lahko predlagajo spremembe tega statuta.
2. Vsak predlog za spremembo obravnava upravljalni odbor. Predlagane spremembe sprejme upravljalni odbor z dvotretjinsko večino, določeno v členu 5, odstavek 3, tega statuta, in z enako ubesedenim sklepom Odbora ministrov v sestavi, omejeni na predstavnike držav, ki so članice upravljalnega odbora, sprejetim z večino, določeno v členu 20.d Statuta Sveta Evrope.
3. Generalni sekretar Sveta Evrope posreduje besedilo vsake spremembe, ki jo sprejmeta upravljalni odbor in Odbor ministrov, članicam v sprejetje.
4. Vsaka sprememba, sprejeta v skladu s tem členom, začne veljati trideseti dan po datumu, ko so vse članice obvestile generalnega sekretarja Sveta Evrope, da so jo sprejele v skladu s svojimi notranjimi postopki.
Člen 13
Trajanje
1. Da bi pri Posebnem sodišču zaščitili neodvisnost sodstva in zagotovili učinkovito izpolnjevanje njegovega mandata, za Razširjeni delni sporazum ne velja zahteva glede triletnega poskusnega obdobja iz odstavka 6 Resolucije Odbora ministrov Res(96)36 o določitvi meril za delne in razširjene sporazume Sveta Evrope.
2. Odbor ministrov se lahko na priporočilo upravljalnega odbora odloči odpovedati Razširjeni delni sporazum.
3. Upravljalni odbor po prejemu uradnega obvestila predsednika Posebnega sodišča o izpolnitvi mandata Posebnega sodišča preuči ustrezne načine za vzpostavitev rezidualnega mehanizma, ki bo nasledil Posebno sodišče prek ločenega mednarodnega instrumenta. Upravljalni odbor lahko pogodbenicam Sporazuma priporoči, naj razpustijo Posebno sodišče in vzpostavijo rezidualni mehanizem.
4. V primeru iz odstavka 3 tega člena upravljalni odbor na priporočilo pogodbenic Sporazuma, države gostiteljice in predsednika Posebnega sodišča sprejme podroben načrt za prehod. Ta načrt zajema zlasti zaščito prič, nadzor nad izvrševanjem kazenskih sankcij, obravnavo zahtevkov za predčasno, vmesno in dokončno izpustitev, zavarovanje dokazov in evidenc Posebnega sodišča in financiranje. Članice in pridružene članice upravljalnega odbora si prizadevajo za sodelovanje, da bi zagotovile prenehanje delovanja Posebnega sodišča v skladu s predpisi.
Člen 14
Reševanje sporov
Članice in pridružene članice si prizadevajo kakršen koli spor, ki bi lahko nastal v zvezi z uporabo ali razlago določb tega statuta, rešiti s pogajanji ali na kateri koli drug način mirnega reševanja sporov, ki ga sprejmejo sporazumno.
Člen 15
Izstop in izključitev
1. Vsaka članica ali pridružena članica lahko izstopi iz upravljalnega odbora z uradnim obvestilom, poslanim generalnemu sekretarju.
2. Generalni sekretar potrdi prejem uradnega obvestila ter obvesti članice in pridružene članice upravljalnega odbora.
3. Izstop članice začne veljati ob koncu proračunskega leta, v katerem je bilo uradno obvestilo predloženo, če je bilo tako uradno obvestilo predloženo pred 1. junijem navedenega proračunskega leta, ali ob koncu naslednjega proračunskega leta, če je bilo uradno obvestilo o izstopu predloženo 1. junija proračunskega leta ali pozneje. Izstop pridružene članice začne veljati po prejemu uradnega obvestila.
4. V skladu z veljavnimi določbami finančnih predpisov upravljalni odbor preuči finančne posledice izstopa ali izključitve članice ali pridružene članice in sprejme ustrezne ukrepe.
5. Generalni sekretar zadevno članico nemudoma obvesti o posledicah izstopa v skladu z odstavkom 3 tega člena.
6. Upravljalni odbor lahko odloči, da katera koli članica ali pridružena članica, ki deluje na način, ki ni v skladu z mandatom upravljalnega odbora, ali ovira njegove naloge, preneha biti članica ali pridružena članica upravljalnega odbora z dnem, ki ga določi upravljalni odbor.
OSNUTEK
Sklep predstavnikov v Odboru ministrov vsaj 16 držav članic Sveta Evrope in predstavnikov Evropske unije o sprejetju Resolucije o vzpostavitvi Razširjenega delnega sporazuma
Predstavniki v Odboru ministrov [vsaj 16 držav članic] in predstavniki [Evropske Unije] so:
|
1. |
sprejeli Resolucijo CM/Res(202x)x o vzpostavitvi Razširjenega delnega sporazuma o upravljalnem odboru Posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, in s tem izrazili namero, da se pridružijo Razširjenemu delnemu sporazumu, po potrebi po zaključku notranjih postopkov, potrebnih za to, da izrazijo svoje soglasje, da jih navedeni sporazum zavezuje; |
|
2. |
se dogovorili, da Odbor ministrov v sestavi, omejeni na države/Evropsko unijo, ki so podale uradno obvestilo o svoji nameri, da se pridružijo Razširjenemu delnemu sporazumu, in, po potrebi, o zaključku svojih notranjih postopkov, potrebnih za to, da izrazijo svoje soglasje, da jih navedeni sporazum zavezuje, odloči o začetku veljavnosti Razširjenega delnega sporazuma, ko:
|
|
3. |
pozvali sekretariat, naj poroča o napredku pri pripravljalnem delu predhodne skupine; |
|
4. |
izjavili, da se vsaka država članica ali država opazovalka Sveta Evrope, druga država ali mednarodna organizacija, ki pred začetkom veljavnosti Razširjenega delnega sporazuma poda uradno obvestilo, da se mu namerava pridružiti kot članica ali pridružena članica, in, po potrebi, da je zaključila svoje notranje postopke, potrebne za to, da izrazi svoje soglasje, da jo navedeni sporazum zavezuje, šteje za ustanovno članico Razširjenega delnega sporazuma in ima pravico sodelovati pri sprejetju tega sklepa; |
|
5. |
sklenili, da v skladu s postopnim pristopom, ki bo sprejet za ustanovitev Posebnega sodišča, upravljalni odbor Posebnega sodišča pregleda izvajanje prve faze Posebnega sodišča v skladu s členom 53, odstavek 1, točka (a), Statuta Posebnega sodišča ter z dvotretjinsko večino svojih članov, vključno s pritrdilnimi glasovi vseh večjih plačnic, odloči o prehodu na drugo fazo Posebnega sodišča v skladu s členom 53, odstavek 1, točka (b), Statuta posebnega sodišča, vključno z odobritvijo s tem povezanih proračunskih in organizacijskih ureditev. |
ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2026/1121/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)