PRILOGA 1a

[VZORČNI] SPORAZUM O PRISPEVKU – STRANKA

ŠTEVILKA: … [VSTAVITI]

Evropski parlament, katerega generalni sekretariat ima sedež na naslovu

Plateau du Kirchberg, L-2929 Luxembourg,

v nadaljnjem besedilu Evropski parlament,

ki ga za namen podpisa tega sporazuma

zastopa … [priimek/ime/funkcija],

na eni strani,

ter

[uradni naziv upravičenca]

[uradna pravna oblika]

[matična številka]

[polni uradni naslov]

[identifikacijska številka za DDV],

v nadaljnjem besedilu upravičenec,

ki ga za namen podpisa tega sporazuma

zastopa: … [zastopnik, pooblaščen za prevzemanje pravnih obveznosti] …,

na drugi strani,

STA SE DOGOVORILA O

naslednjih posebnih pogojih, splošnih pogojih in oceni proračuna v prilogi, ki je sestavni del tega sporazuma.

Določbe o posebnih pogojih prevladajo nad določbami iz drugih delov tega sporazuma. Določbe o splošnih pogojih prevladajo nad določbami iz Priloge.

KAZALO

I.

POSEBNI POGOJI

11

Člen I.1 –

PREDMET SPORAZUMA

11

Člen I.2 –

OBDOBJE UPRAVIČENOSTI

11

Člen I.3 –

OBLIKA FINANCIRANJA

11

Člen I.4 –

NAJVIŠJI ZNESEK ZAČASNEGA FINANCIRANJA

11

Člen I.5 –

PLAČILA IN NAČINI PLAČEVANJA

11

I.5.1

Predplačilo

11

I.5.2

Plačilo razlike

11

I.5.3

Valuta

11

Člen I.6 –

BANČNI RAČUN

12

Člen I.7 –

SPLOŠNE UPRAVNE DOLOČBE

12

Člen I.8 –

ZAČETEK VELJAVNOSTI SPORAZUMA

12

II.

SPLOŠNI POGOJI

12

DEL A:

PRAVNE IN UPRAVNE DOLOČBE

12

Člen II.1 –

OPREDELITVE POJMOV

12

Člen II.2 –

SPLOŠNE OBVEZNOSTI UPRAVIČENCA

13

Člen II.3 –

OBVEZNOSTI V ZVEZI Z BANČNIM RAČUNOM

14

Člen II.4 –

ODGOVORNOST ZA ŠKODO

14

Člen II.5 –

ZAUPNOST

14

Člen II.6 –

OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

14

Člen II.7 –

VODENJE EVIDENCE

14

Člen II.8 –

PREPOZNAVNOST FINANCIRANJA UNIJE

15

II.8.1

Informacije o financiranju Unije

15

II.8.2

Izjava o omejitvi odgovornosti

15

II.8.3

Objava informacij s strani Evropskega parlamenta

15

Člen II.9 –

ODDAJA NAROČIL S STRANI UPRAVIČENCA

15

II.9.1

Načela

15

II.9.2

Postopki javnega naročanja

16

II.9.3

Odgovornost

16

Člen II.10 –

FINANČNA PODPORA PRIDRUŽENIM SUBJEKTOM

16

Člen II.11 –

VIŠJA SILA

17

Člen II.12 –

ZAČASNA USTAVITEV FINANCIRANJA

17

II.12.1

Razlogi za začasno ustavitev

17

II.12.2

Postopek za začasno ustavitev

17

II.12.3

Posledice začasne ustavitve

17

II.12.4

Nadaljevanje izplačevanja

17

Člen II.13 –

ODPRAVA SKLEPA O FINANCIRANJU S STRANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

18

II.13.1

Razlogi za odpravo

18

II.13.2

Postopek za odpravo

18

Člen II.14 –

RAZVELJAVITEV SKLEPA O FINANCIRANJU

18

II.14.1

Razveljavitev na zahtevo upravičenca

18

II.14.2

Razveljavitev s strani Evropskega parlamenta

18

Člen II.15 –

PRENOS

19

Člen II.16 –

ZAMUDNE OBRESTI

19

Člen II.17 –

VELJAVNO PRAVO

19

Člen II.18 –

PRAVICA DO IZJAVE

19

DEL B:

FINANČNE DOLOČBE

20

Člen II.19 –

POVRAČLJIVI ODHODKI

20

II.19.1

Pogoji

20

II.19.2

Primeri povračljivih odhodkov

20

Člen II.20 –

NEPOVRAČLJIVI ODHODKI

21

Člen II.21 –

NEDENARNE KORISTI

21

Člen II.22 –

PRORAČUNSKE PRERAZPOREDITVE

21

Člen II.23 –

OBVEZNOSTI POROČANJA

22

II.23.1

Letno poročilo

22

II.23.2

Poročilo o zunanji reviziji

22

Člen II.24 –

SKLEP O LETNEM POROČILU

23

Člen II.25 –

SKLEP O KONČNEM ZNESKU FINANCIRANJA

23

II.25.1

Učinek letnega poročila

23

II.25.2

Prag

23

II.25.3

Prenos neporabljenih sredstev

23

II.25.4

Sklep o končnem znesku financiranja

24

II.25.5

Izterjava neporabljenih sredstev

24

II.25.6

Preostali znesek financiranja

24

II.25.7

Presežek lastnih sredstev

24

Člen II.26 –

OBRESTI NA PREDPLAČILO

25

Člen II.27 –

IZTERJAVA

25

II.27.1

Zamudne obresti

25

II.27.2

Pobot

25

II.27.3

Bančni stroški

25

Člen II.28 –

FINANČNO JAMSTVO

26

Člen II.29 –

NADZOR

26

II.29.1

Splošne določbe

26

II.29.2

Obveznost zagotavljanja dokumentov in/ali informacij

26

II.29.3

Pregledi na kraju samem, ki jih opravi pristojni organ

26

II.29.4

Kontradiktorni nadzorni postopek Evropskega parlamenta

27

II.29.5

Posledice sklepov in ugotovitev nadzora

27

II.29.6

Pravica urada OLAF do nadzora

27

II.29.7

Pravica Evropskega računskega sodišča do nadzora

27

II.29.8

Pravica Evropskega javnega tožilstva do nadzora

28

II.29.9

Upoštevanje rezultatov nadzora pri določanju končnega zneska financiranja

28

II.29.10

Neizpolnjevanje obveznosti iz člena II.29.1 do člena II.29.3

28

PRILOGA –

OCENA PRORAČUNA

29

I.   POSEBNI POGOJI

ČLEN I.1 –   PREDMET SPORAZUMA

Evropski parlament dodeljuje finančna sredstva za izvajanje predpisanih dejavnosti in uresničevanje ciljev upravičenca za proračunsko leto [vstaviti] v skladu s pogoji, določenimi v posebnih in splošnih pogojih (v nadaljnjem besedilu: pogoji) ter v Prilogi k temu sporazumu. To pomeni izvajanje sklepa o financiranju, ki ga je sprejel Evropski parlament dne [vstaviti datum].

Upravičenec bo na lastno odgovornost uporabil finančna sredstva za izvajanje predpisanih dejavnosti in uresničevanje ciljev.

ČLEN I.2 –   OBDOBJE UPRAVIČENOSTI

Obdobje upravičenosti do financiranja s strani Unije traja od [vstaviti DD/MM/LL] do [vstaviti DD/MM/LL].

ČLEN I.3 –   OBLIKA FINANCIRANJA

Prispevki se dodelijo upravičencu na podlagi naslova XI Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) v obliki povračila določenega odstotka dejansko nastalih povračljivih odhodkov.

ČLEN I.4 –   NAJVIŠJI ZNESEK ZAČASNEGA FINANCIRANJA

Evropski parlament prispeva najvišji znesek začasnega financiranja v višini [vstaviti znesek] EUR v skladu s sklepom o financiranju, ki ga je predsedstvo sprejelo [vstaviti datum].

Ocena proračuna je določena v Prilogi, ki jo je upravičenec predložil v svoji vlogi za financiranje.

ČLEN I.5 –   PLAČILA IN NAČINI PLAČEVANJA

Finančna sredstva se izplačujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom in na naslednji način:

I.5.1   Predplačilo

Predplačilo [vstaviti znesek] EUR, ki znaša [običajno 100 % ali vstaviti odstotek, ki ga je določil Evropski parlament v sklepu o financiranju] najvišjega zneska, določenega v členu I.4 tega sporazuma, se upravičencu nakaže v 30 dneh po datumu, ko sporazum začne veljati, ali (po potrebi) po tem, ko Evropski parlament prejme finančno jamstvo v višini [po potrebi vstaviti znesek... EUR], kar nastopi pozneje.

I.5.2   Plačilo razlike upravičencu

V primeru, da je treba upravičencu izplačati razliko, se mu ta razlika izplača v 30 dneh od datuma sprejetja sklepa Evropskega parlamenta o letnem poročilu in po določitvi končnega zneska, kot je določeno v členu II.25.

I.5.3   Valuta

Evropski parlament izvršuje plačila v eurih. Morebitna pretvorba dejanskih stroškov v euro se opravi po dnevnem tečaju, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ali po mesečnem računovodskem tečaju, ki ga določi Evropski parlament in objavi na svojem spletišču, na dan izstavitve plačilnega naloga s strani Evropskega parlamenta, razen če posebni pogoji določajo drugače.

Plačila Evropskega parlamenta se štejejo za izvršena na datum obremenitve računa Evropskega parlamenta.

ČLEN I.6 –   BANČNI RAČUN

Plačila se izvršijo v eurih na bančni račun ali podračun upravičenca v banki s sedežem v državi članici Evropske unije, navedejo pa se naslednji podatki:

Naziv banke: […]

Naslov bančne poslovalnice, pri kateri je odprt račun: […]

Točen naziv imetnika računa: […]

Celotna številka računa (vključno z bančnimi kodami): […]

IBAN: […]

BIC/SWIFT: […]

ČLEN I.7 –   SPLOŠNE UPRAVNE DOLOČBE

Vsa komunikacija z Evropskim parlamentom v zvezi s tem sporazumom je pisna, vsebuje številko sporazuma in se pošlje v elektronski obliki na naslov fin.part.fond.pol@europarl.europa.eu ali po navadni pošti na naslov:

Evropski parlament

Director-General of Finance

[vstaviti naslov stavbe/pisarne]

L-2929 Luxembourg

LUXEMBOURG

Šteje se, da je Evropski parlament prejel navadno pošto na dan, ko jo poštna služba Evropskega parlamenta uradno zabeleži.

Vsa komunikacija z upravičencem v zvezi s tem sporazumom je pisna, vsebuje številko sporazuma in se pošlje na ta naslov ali v elektronski obliki na elektronski naslov:

G./Ga. […]

[naziv]

[uradno ime upravičenega organa]

[polni uradni naslov]

Elektronski naslov: […]

Upravičenec brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil o vsaki spremembi svojega poštnega ali elektronskega naslova. Ta obveznost velja še pet let po datumu zadnjega plačila na podlagi tega sporazuma.

ČLEN I.8 –   ZAČETEK VELJAVNOSTI SPORAZUMA

Sporazum začne veljati na dan podpisa v imenu Evropskega parlamenta.

II.   SPLOŠNI POGOJI

DEL A:   PRAVNE IN UPRAVNE DOLOČBE

ČLEN II.1 –   OPREDELITEV POJMOV

V tem sporazumu:

(1)	„poročilo o dejavnostih“ pomeni pisno obrazložitev stroškov v obdobju upravičenosti. Na primer opis dejavnosti, upravni stroški itd. Poročilo o dejavnostih je del letnega poročila;

(2)	„letno poročilo“ pomeni poročilo, ki ga je treba v skladu s členom 28 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 Evropskega parlamenta in Sveta (2) in členom 233 finančne uredbe predložiti v roku šestih mesecev po zaključku proračunskega leta;

(3)	„preostali znesek financiranja“ pomeni razliko med zneskom predplačila na podlagi člena I.5.1 in končnim zneskom financiranja na podlagi člena II.25.4;

(4)	„obračun predplačila“ pomeni stanje, ko pristojni odredbodajalec določi končni znesek in ko znesek, izplačan upravičencu, ni več v lasti Unije;

(5)

„nasprotje interesov“ pomeni stanje, ko je pri upravičencu ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje sporazuma zaradi razlogov, ki zadevajo družino, čustveno življenje, nacionalno pripadnost, ekonomske interese ali druge skupne interese s katero koli tretjo osebo, povezano s predmetom sporazuma. Politična pripadnost načeloma ni razlog za nasprotje interesov v primeru sporazumov, sklenjenih med politično stranko in organizacijami, ki zastopajo enake politične vrednote. Kljub temu je treba v primeru takšnih sporazumov upoštevati člen 27 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(6)	„proračunsko leto N“ pomeni proračunsko leto, za katero je bil prispevek dodeljen v skladu s sklepom o financiranju iz člena I.1;

(7)

„višja sila“ pomeni katero koli nepredvidljivo in izjemno okoliščino ali dogodek, na katerega upravičenec ali Evropski parlament ne moreta vplivati, ki kateremu koli od njiju preprečuje izvajanje obveznosti iz tega sporazuma in ki ni posledica napake ali malomarnosti z njune strani ali s strani podizvajalcev, pridruženih subjektov ali tretjih oseb, ki prejemajo finančno podporo, ter ki ga kljub vsej skrbnosti ni mogoče odpraviti. Za višjo silo ne štejejo: delovni spori, stavke, finančne težave, motnje v storitvah, napake na opremi ali materialu ali zamude pri njihovem zagotavljanju, razen če so neposredna posledica zadevnega primera višje sile;

(8)	„uradno obvestiti“ pomeni sporočiti pisno po pošti ali elektronski pošti z dokazilom o dostavi;

(9)	„goljufija“ pomeni vsako naklepno dejanje ali opustitev dejanja, ki vpliva na finančne interese Unije in je povezano z uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov ali z nerazkritjem informacij, ki pomeni kršitev določene obveznosti;

(10)	„financiranje“ pomeni prispevek, dodeljen v skladu z naslovom XI finančne uredbe in poglavjem IV Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(11)	„nepravilnost“ pomeni kršitev določbe prava Unije, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani upravičenca, ki je ali bi lahko škodilo proračunu Unije;

(12)	„nedenarne koristi“ pomeni vsako ponudbo ali prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev ali del pod tržno vrednostjo ter katero koli drugo transakcijo, ki pomeni ekonomsko korist za upravičenca v smislu člena 2, točki 9 in 10, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(13)

„lastna sredstva“ pomeni vire financiranja, ki niso sredstva iz splošnega proračuna Unije in jih sestavljajo donacije, prispevki, lastno ustvarjena sredstva (kot so opredeljena v členu 2, točke 9, 10 in 11, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445) in drugi prihodki (npr. obresti, natečene na rezerve, odškodnine).

ČLEN II.2 –   SPLOŠNE OBVEZNOSTI UPRAVIČENCA

Upravičenec:

(a)	edini nosi odgovornost in dokazno breme za spoštovanje vseh zakonskih obveznosti, ki so mu naložene;

(b)	mora povrniti celotno škodo, ki je bila povzročena Evropskemu parlamentu z izvajanjem, vključno z nepravilnim izvajanjem, tega sporazuma, razen v primeru višje sile;

(c)	je edini odgovoren do tretjih oseb, tudi za škodo, povzročeno med izvajanjem tega sporazuma;

(d)	nemudoma obvesti Evropski parlament o vsakršni spremembi v pravnem, finančnem, tehničnem, organizacijskem ali lastniškem stanju ali o vsakršni spremembi imena, naslova ali zakonitega zastopnika;

(e)	sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči nastanek nasprotja interesov.

ČLEN II.3 –   OBVEZNOSTI V ZVEZI Z BANČNIM RAČUNOM

Račun ali podračun iz člena I.6 mora omogočati identifikacijo sredstev, ki jih izplača Evropski parlament, in mora biti namenjen izključno prejemanju sredstev iz člena I.5, ki jih izplača Evropski parlament.

Če sredstva, izplačana na ta račun kot predplačilo, po pravu države članice, v kateri je račun odprt, prinašajo obresti ali enakovredne koristi, take obresti ali koristi Evropski parlament izterja pod pogoji iz člena II.26 in v skladu s členom 232(5) finančne uredbe.

Sredstva, ki jih izplača Evropski parlament, se v nobenem primeru ne smejo uporabiti v špekulativne namene.

Predplačilo ostane v lasti Unije, dokler se ne obračuna na podlagi končnega zneska.

ČLEN II.4 –   ODGOVORNOST ZA ŠKODO

Evropski parlament ni odgovoren za škodo, ki jo povzroči ali utrpi upravičenec, vključno s škodo, ki jo povzroči tretji osebi, in je posledica izvajanja tega sporazuma ali nastane med njegovim izvajanjem.

Razen v primerih višje sile upravičenec Evropskemu parlamentu povrne škodo, ki je nastala zaradi izvajanja tega sporazuma ali ker se ta sporazum ni v celoti izvajal v skladu z njegovimi določbami.

ČLEN II.5 –   ZAUPNOST

Če v tem sporazumu, v členu 39 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 ali v drugih veljavnih pravnih aktih Unije, zlasti Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ni določeno drugače, se Evropski parlament in upravičenec zavežeta, da bosta varovala zaupnost vsakega dokumenta, informacije ali drugega gradiva, ki je neposredno povezano s predmetom tega sporazuma.

ČLEN II.6 –   OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

Vsi osebni podatki, zbrani v zvezi s tem sporazumom, se obdelujejo v skladu s členom 40 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445. Vsaka obdelava osebnih podatkov s strani Evropskega parlamenta mora biti skladna z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Ti podatki se obdelujejo samo za izvrševanje in spremljanje sporazuma, brez poseganja v možnost, da se po potrebi sporočijo organom, pristojnim za preverjanje in revizijo v skladu s pravom Unije.

Za obdelavo osebnih podatkov s strani upravičenca v zvezi s tem sporazumom se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Brez poseganja v druge primere, določene v navedeni uredbi, je obdelava osebnih podatkov v zvezi s tem sporazumom dovoljena le, če je potrebna za njegovo izvajanje.

ČLEN II.7 –   VODENJE EVIDENCE

V skladu s členom 236 finančne uredbe upravičenec hrani vse evidence, vključno z računovodskimi, statističnimi in davčnimi, in dokazila o izvajanju sporazuma pet let po zadnjem plačilu v zvezi s sporazumom.

Dokumenti, ki se nanašajo na revizijo, pritožbe, pravne spore ali poravnavo zahtevkov, ki izhajajo iz uporabe finančnih sredstev, ali na preiskave Evropskega javnega tožilstva (EJT) oziroma Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), če je bil upravičenec o njih obveščen, se hranijo, dokler te revizije, pritožbe, pravni spori, poravnave zahtevkov ali preiskave niso končani.

Za vsako pogodbo o javnem naročilu, ki jo upravičenec sklene za izvajanje sporazuma, upravičenec hrani evidenco razpisnega postopka, vključno z izvirniki (elektronsko/papirno) korespondence (kot so pisna povabila k oddaji ponudb in razpisne zahteve), evidenco ocene prejetih ponudb, pisno utemeljitev izbire končnega dobavitelja in izvirnik pogodbe, podpisane s strani obeh strank.

ČLEN II.8 –   PREPOZNAVNOST FINANCIRANJA UNIJE

II.8.1   Informacije o financiranju Unije

V vseh sporočilih in publikacijah upravičenca (tudi na spletu), vštevši na konferencah ali seminarjih, in vsem informativnem gradivu, kot so brošure, letaki, plakati in predstavitve, povezanih z ukrepom, ki se financira s prispevkom, mora biti navedeno, da je upravičenec prejel podporo Unije, razen če Evropski parlament zahteva nasprotno ali je bilo dogovorjeno drugače, z naslednjo izjavo o financiranju (po potrebi prevedeno v lokalne jezike):

II.8.2   Izjava o omejitvi odgovornosti

V vseh sporočilih in publikacijah upravičenca v kateri koli obliki in prek katerega koli medija mora biti navedeno, da zavezujejo samo avtorja in da Evropska unija ni odgovorna za morebitno uporabo informacij, ki jih vsebujejo.

II.8.3   Objava informacij s strani Evropskega parlamenta

V skladu s členom 39 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 Evropski parlament na svojem spletišču objavi informacije, za katere je odgovoren, kot je določeno v členu 39(1) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

ČLEN II.9 –   ODDAJA NAROČIL S STRANI UPRAVIČENCA

II.9.1   Načela

Financiranje se lahko uporabi za povračilo odhodkov v zvezi s pogodbami, ki jih je sklenil upravičenec, če:

(a)	v skladu s členom 226(2) finančne uredbe ob oddaji naročil ni bilo nasprotja interesov;

(b)	so bila v skladu s členom 163(1) finančne uredbe ob oddaji naročil upoštevana načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije;

(c)	trajanje zadevnih pogodb o javnem naročilu, vključno z obnovitvami, ne presega pet let;

(d)	za pogodbe o javnem naročilu, katerih vrednost presega 60 000 EUR (brez DDV) na dobavitelja in na blago ali storitev, upravičenec organizira razpisne postopke v skladu s členom II.9.2.

Ocenjena vrednost naročila se ne sme določiti z namenom izogibanja veljavnim pravilom, prav tako se naročilo v ta namen ne sme razdeliti na manjše dele. Pri ugotavljanju, ali je dosežen prag 60 000 EUR (brez DDV), se upošteva skupna vrednost pogodbe v celotnem predvidenem obdobju trajanja, vključno z vsemi zneski, povezanimi s sklepanjem pogodb s podizvajalci.

II.9.2   Postopki javnega naročanja

Za pogodbe o javnem naročilu, katerih vrednost presega 60 000 EUR (brez DDV), upravičenec organizira postopke javnega naročanja v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

javni razpis (pisno povabilo k oddaji ponudb) vključuje merila za izključitev, merila za izbor (vključno z minimalno finančno in tehnično zmogljivostjo), merila za dodelitev in metodo točkovanja na podlagi cene in kakovosti ali samo cene ter tehnične specifikacije (pričakovani rezultati, pričakovana kakovost in obseg storitev/blaga), na podlagi katerih mora upravičenec oceniti ponudbe; ponudniki predložijo ponudbe s cenami, ki vsebujejo datum in podpis (vključno s cenami na enoto, če je ustrezno) in dokazili, ki omogočajo primerjavo med ponudbami;

(b)	javni razpis se objavi ali pošlje prek ustreznih kanalov, da se zagotovi široka konkurenca z razumnimi roki (najmanj 10 dni) za predložitev vlog/ponudb;

(c)	upravičenec mora pridobiti najmanj tri neodvisne ponudbe. Če na pisno povabilo k oddaji ponudb upravičenec prejme manj kot tri neodvisne ponudbe, mora izkazati, da jih za zadevno naročilo ni bilo mogoče pridobiti več;

(d)	ponudbe se ocenijo v skladu z merili iz javnega razpisa; poročilo o oceni mora vključevati oceno, izpostaviti primerjalne prednosti uspešnega ponudnika ter vsebovati datum in podpise zastopnika(-ov) upravičenca, za katere ni podanonasprotje interesov;

(e)	pogodbe morajo vsebovati datum in podpis obeh strank ter odražati enake pogoje kot v ponudbi ali vključevati pogoje, ki niso manj ugodni za upravičenca;

(f)	sklepanje pogodb s podizvajalci je dovoljeno, če je vključeno v ponudbe in odobreno v tehničnih specifikacijah.

Za postopke javnega naročanja lahko veljajo dodatne zahteve, kot so določene v razpisu za prispevke.

II.9.3   Odgovornost

Upravičenec je edini odgovoren za izvajanje tega sporazuma in ravnanje v skladu z njegovimi določbami. Upravičenec v pogodbah s tretjimi osebami navede, da Evropski parlament pod nobenimi pogoji ne more biti obravnavan kot pogodbena stranka v teh pogodbah ali kakor koli odgovoren izvajalcem.

ČLEN II.10 –   FINANČNA PODPORA PRIDRUŽENIM SUBJEKTOM

Finančna podpora upravičenca pridruženim subjektom v smislu člena 226(3) finančne uredbe lahko velja za povračljivi odhodek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	finančna podpora upravičenca se zagotovi naslednjim pridruženim subjektom:. [vstaviti imena morebitnih upravičencev, navedenih na obrazcu za prijavo];

(b)	ti subjekti so del upravne organizacije upravičenca, kot je določeno v statutu upravičenca;

(c)	finančna podpora za vsak subjekt ne presega 100 000 EUR;

(d)	pridruženi subjekt jo porabi za povračljive odhodke;

(e)	pavšalni znesek, izplačan pridruženemu subjektu, ne presega četrtine celotne finančne podpore temu subjektu.

Upravičenec zagotovi, da lahko Evropski parlament, Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (v nadaljnjem besedilu: Organ), Evropsko računsko sodišče, EJT, kadar je ustrezno, ali OLAF v skladu s poglavjem V Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 uveljavljajo svoje nadzorne pristojnosti.

ČLEN II.11 –   VIŠJA SILA

Če je Evropski parlament ali upravičenec soočen s primerom višje sile, to brez odlašanja sporoči drugi strani s priporočenim pismom s povratnico ali enakovrednim obvestilom, pri čemer navede naravo, verjetno trajanje in predvidene učinke zadevnega primera višje sile.

Evropski parlament in upravičenec si, kolikor je mogoče, prizadevata, da bi zmanjšala škodo, ki bi jo povzročila višja sila.

Šteje se, da ne Evropski parlament ne upravičenec nista kršila obveznosti v skladu s tem sporazumom, če jima je izpolnjevanje teh obveznosti preprečila višja sila.

ČLEN II.12 –   ZAČASNA USTAVITEV FINANCIRANJA

II.12.1   Razlogi za začasno ustavitev

Evropski parlament lahko v skladu z veljavnimi pravili iz finančne uredbe (zlasti člen 116(4), člen 132 ter člen 234(3) in (5) finančne uredbe) začasno ustavi financiranje, tudi v naslednjih primerih:

(i)	kadar sumi na nepravilnosti, goljufijo ali kršitve obveznosti, ki naj bi jih storil upravičenec med postopkom dodeljevanja ali med izvajanjem sporazuma, dokler se preverjanje teh sumov ne zaključi;

(ii)	kadar so bile upravičencu v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 izrečene finančne sankcije, ki so zapadle, dokler finančne sankcije niso plačane, ali

(iii)

če upravičenec ne izpolni obveznosti iz člena II.29.1 do člena II. 29.3 tega sporazuma.

II.12.2   Postopek za začasno ustavitev

Korak 1 –

Pred začasno ustavitvijo financiranja Evropski parlament uradno obvesti upravičenca o svoji nameri za začasno ustavitev, navede razloge za takšno odločitev in upravičenca pozove, naj predloži pripombe v 30 koledarskih dneh od datuma prejema tega uradnega obvestila.

Korak 2 –

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da ne bo nadaljeval postopka za začasno ustavitev, pošlje upravičencu obvestilo o svoji odločitvi.

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da bo nadaljeval postopek za začasno ustavitev, pošlje upravičencu uradno obvestilo z obrazloženo odločitvijo o začasni ustavitvi ter ga seznani:

(i)	z okvirnim datumom za zaključek potrebnega preverjanja v primerih iz člena II.12.1, točka (i), in začasno ustavljenimi zneski ter

(ii)	s pravnimi sredstvi.

II.12.3   Posledice začasne ustavitve

Evropski parlament zaradi začasne ustavitve plačila upravičencu ne izplača nikakršnih sredstev, dokler se ne zaključi preverjanje na podlagi člena II.12.2, točka (i), navedeno v koraku 2, ali dokler ni več razlogov za začasno ustavitev. To ne posega v pravico Evropskega parlamenta, da odpravi ali razveljavi sklep o financiranju iz členov II.13 in II.14.

II.12.4   Nadaljevanje izplačevanja

V trenutku, ko ni več razlogov za začasno ustavitev plačila, se začnejo ponovno izvajati vsa zadevna plačila in Evropski parlament o tem uradno obvesti upravičenca.

ČLEN II.13 –   ODPRAVA SKLEPA O FINANCIRANJU S STRANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

II.13.1   Razlogi za odpravo

Kadar Organ sprejme odločitev o izbrisu upravičenca iz registra na podlagi člena 21(1), točka (a)(iv), Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, Evropski parlament odpravi sklep o financiranju v zvezi z upravičencem na podlagi člena 37 navedene uredbe in s tam določenimi posledicami.

II.13.2   Postopek za odpravo

Korak 1 –

Preden odpravi sklep o financiranju, Evropski parlament uradno obvesti upravičenca o svoji nameri za odpravo, navede razloge za takšno odločitev in upravičenca pozove, naj predloži pripombe v 30 koledarskih dneh od datuma prejema tega uradnega obvestila.

Korak 2 –

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da ne bo odpravil sklepa o financiranju, pošlje upravičencu obvestilo o svoji odločitvi. Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da bo odpravil sklep o financiranju, pošlje upravičencu uradno obvestilo z obrazloženo odločitvijo o odpravi.

Korak 3 –

Evropski parlament po sprejetju odločitve o odpravi sklepa o financiranju brez odlašanja obvesti upravičenca o razveljavitvi sporazuma o prispevku.

ČLEN II.14 –   RAZVELJAVITEV SKLEPA O FINANCIRANJU

II.14.1   Razveljavitev na zahtevo upravičenca

Upravičenec lahko zahteva razveljavitev sklepa o financiranju.

Upravičenec Evropski parlament uradno obvesti o svoji zahtevi za razveljavitev, pri čemer navede:

(a)	razloge za razveljavitev ter

(b)	datum, ko se sklep o financiranju razveljavi, kar pa ne sme biti pred datumom, ko je bilo poslano uradno obvestilo.

Razveljavitev sklepa o financiranju začne veljati na dan, določen v sklepu o razveljavitvi, oziroma, če ta dan ni določen, na dan, ko je bil upravičenec o sklepu uradno obveščen. Po razveljavitvi sklepa o financiranju Evropski parlament brez odlašanja razveljavi sporazum o prispevku z učinkom na isti dan.

II.14.2   Razveljavitev s strani Evropskega parlamenta

II.14.2.A   Razlogi za razveljavitev

Evropski parlament v skladu s členom 36 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 v katerem koli od naslednjih primerov razveljavi sklep o financiranju z učinkom za vnaprej in posledično razveljavi ta sporazum:

(a)	kadar obstaja razlog za razveljavitev na podlagi člena 36(1), točka (a) ali (b), Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(b)	če upravičenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 23(2), drugi stavek, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(c)	v skladu z veljavnimi pravili iz finančne uredbe, zlasti člena 132;

(d)	če je upravičenec v stečaju, v postopku likvidacije ali v drugem podobnem postopku.

II.14.2.B   Postopek za razveljavitev

Korak 1 –

Preden se sklep o financiranju razveljavi, Evropski parlament uradno obvesti upravičenca o svoji nameri za razveljavitev, navede razloge za takšno odločitev in upravičenca pozove, naj predloži pripombe v 30 koledarskih dneh od datuma prejema tega uradnega obvestila.

Korak 2 –

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da ne bo razveljavil sklepa o financiranju, pošlje upravičencu obvestilo o svoji odločitvi. Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da bo razveljavil sklep o financiranju, pošlje upravičencu uradno obvestilo z obrazloženo odločitvijo o razveljavitvi.

Korak 3 —

Evropski parlament po sprejetju odločitve o razveljavitvi sklepa o financiranju brez nepotrebnega odlašanja obvesti upravičenca o razveljavitvi sporazuma o prispevku.

ČLEN II.15 –   PRENOS

Upravičenec ne more prenesti svojih terjatev do Evropskega parlamenta na tretjo osebo, razen če to Evropski parlament odobri vnaprej na podlagi utemeljene pisne zahteve upravičenca.

Če Evropski parlament prenosa ne odobri pisno ali če niso izpolnjeni pogoji take odobritve, prenos nima pravnega učinka.

Prenos upravičenca v nobenem primeru ne odvezuje njegovih obveznosti do Evropskega parlamenta.

ČLEN II.16 –   ZAMUDNE OBRESTI

Če Evropski parlament plačila ne izvrši v roku, upravičencu pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje operacije glavnega refinanciranja v eurih (v nadaljnjem besedilu: referenčna obrestna mera), zvišani za tri točke in pol. Referenčna obrestna mera je tista, ki velja na prvi dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Če Evropski parlament začasno ustavi plačila, kot je določeno v členu II.12, se to ne šteje za zamudo v plačilu.

Zamudne obresti se zaračunajo za čas od dneva po datumu, določenem za plačilo, do vključno dne, ko je bilo plačilo izvršeno.

Če so izračunane obresti nižje ali enake 200 EUR, jih Evropski parlament, ne glede na prvi pododstavek, upravičencu plača samo na njegovo zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila.

ČLEN II.17 –   VELJAVNO PRAVO

Sporazum ureja veljavno pravo Unije, zlasti Uredba (EU, Euratom) 2025/2445 in veljavna pravila finančne uredbe. Dopolnjuje jih nacionalno pravo države članice, v kateri je sedež upravičenca.

ČLEN II.18 –   PRAVICA DO IZJAVE

V primerih, ko lahko upravičenec v skladu s tem sporazumom predloži pripombe, ima za predložitev pisnih pripomb na voljo 10 delovnih dni, razen če je izrecno določeno drugače. To obdobje se lahko na obrazloženo zahtevo upravičenca enkrat podaljša za nadaljnjih 10 delovnih dni.

DEL B:   FINANČNE DOLOČBE

ČLEN II.19 –   POVRAČLJIVI ODHODKI

II.19.1   Pogoji

Odhodki štejejo za upravičene za povračilo iz financiranja s strani Unije, če ustrezajo naslednjim kumulativnim merilom:

(a)	so v neposredni zvezi s predmetom sporazuma in določeni v oceni proračuna, ki je priložena sporazumu;

(b)	so potrebni za izvajanje sporazuma;

(c)	so razumni, utemeljeni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti;

(d)	nastanejo v obdobju upravičenosti, opredeljenem v členu I.2, razen stroškov, povezanih z letnimi poročili in potrdili o računovodskih izkazih ter s tem povezanimi računi;

(e)	so dejansko nastali upravičencu;

(f)	so določljivi, preverljivi in evidentirani v računovodskih izkazih upravičenca v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo zanje;

(g)	so v skladu z določbami veljavne davčne zakonodaje in zakonodaje s področja socialne varnosti;

(h)	so v skladu s členom II.9.1;

(i)	izpolnjujejo postopkovne zahteve iz člena II.9.2, če zadevni stroški izhajajo iz javnih naročil v vrednosti, ki presega 60 000 EUR (brez DDV);

(j)	izpolnjujejo zahteve iz naslova XI finančne uredbe, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 ali razpisa za prispevke.

Upravičenčevi računovodski postopki in postopki notranje revizije morajo omogočati neposredno uskladitev stroškov in prihodkov iz letnega poročila z računovodskimi izkazi in ustreznimi dokazili. Če ustrezna uskladitev ni mogoča, se lahko odhodki opredelijo kot nepovračljivi.

II.19.2   Primeri povračljivih odhodkov

Povračljivi so predvsem naslednji operativni stroški, če ustrezajo merilom iz člena II.19.1:

(a)	odhodki, povezani s tehnično pomočjo, sestanki, raziskovanjem, čezmejnimi prireditvami, študijami, obveščanjem in publikacijami;

(b)	stroški zaposlenih, ki vključujejo dejanske plače, prispevke za socialno varnost in druge statutarne stroške, vezane na prejemke, če ne presegajo povprečnih stopenj, ki so običajne pri plačni politiki upravičenca;

(c)	potni stroški in stroški bivanja za zaposlene, če ustrezajo običajni praksi upravičenca glede potnih stroškov;

(d)

stroški amortizacije opreme ali drugih sredstev (novih ali rabljenih), kot so knjiženi v računovodskih izkazih upravičenca, če so bila sredstva: (i) amortizirana v skladu z lokalnimi računovodskimi standardi in računovodskimi praksami, ki so se dosledno uporabljale skozi čas, ter (ii) nabavljena v skladu s členom II.9.1 in členom II.9.2;

(e)	stroški finančnih jamstev, povezanih s predplačilom, ki ga izplača Evropski parlament.

ČLEN II.20 –   NEPOVRAČLJIVI ODHODKI

Brez poseganja v člen II.19.1 tega sporazuma so nepovračljivi naslednji odhodki:

(a)	donos kapitala in dividende, ki jih izplača upravičenec;

(b)	dolgovi in stroški servisiranja dolgov;

(c)	rezervacije za izgube ali dolgove;

(d)	dolžniške obresti, razen negativnih obresti za račun, na katerega se prejme predplačilo Evropskega parlamenta, če se tem negativnim obrestim ni bilo mogoče izogniti;

(e)	dvomljivi dolgovi;

(f)	izgube zaradi tečajnih razlik;

(g)	stroški nakazil Evropskega parlamenta, ki jih zaračuna banka upravičenca;

(h)	odhodki, ki jih prijavi upravičenec v okviru drugega ukrepa, ki prejema nepovratna sredstva iz proračuna Unije;

(i)	nedenarne koristi;

(j)	čezmerni in nesmotrni odhodki;

(k)	odbitni DDV;

(l)	prepovedano financiranje nekaterih tretjih oseb na podlagi člena 27 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 in člena 226(3) finančne uredbe;

(m)	stroški, povezani s pravnimi spori z Evropskim parlamentom ali Organom;

(n)	znesek finančnih sankcij, ki jih naloži Organ ali kateri koli nacionalni organ, in zamudnih obresti, ki se zaradi tega plačajo;

(o)	odhodki, za katere ni ustreznih dokazil, kot so razpisna dokumentacija, pogodbe, računi, rezultati.

ČLEN II.21 –   NEDENARNE KORISTI

Vrednost nedenarnih koristi ne sme presegati:

(a)	stroškov, ki ustrezajo nedenarnim koristim, ki jih dejansko nosijo tretje osebe ali članice, ki dodeljujejo te koristi, in so ustrezno utemeljeni v računovodskih dokumentih;

(b)	če takih dokumentov ni, stroškov, ki ustrezajo tistim, ki so splošno sprejeti na zadevnem trgu;

(c)	njihove vrednosti, sprejete v oceni proračuna, določeni v Prilogi;

(d)	50 % lastnih sredstev, sprejetih v oceni proračuna.

Nedenarne koristi:

(a)	se knjižijo ločeno, tako v prihodkih kot v odhodkih;

(b)	morajo biti skladne s členom 25 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 ter z nacionalnimi davčnimi pravili in pravili s področja socialne varnosti;

(c)	se sprejmejo samo začasno, pod pogojem potrditve s strani zunanjega revizorja in vključitve v sklep o končnem znesku financiranja;

(d)	ne smejo biti nepremičnine.

ČLEN II.22 –   PRORAČUNSKE PRERAZPOREDITVE

Upravičenec lahko prilagodi oceno proračuna, določeno v prilogi, in sicer s prerazporeditvami med različnimi proračunskimi kategorijami brez poseganja v člen II.21. Za prilagoditev ni potrebna sprememba sporazuma. Te prerazporeditve je treba utemeljiti v letnem poročilu.

ČLEN II.23 –   OBVEZNOSTI POROČANJA

II.23.1   Letno poročilo

Po možnosti do 15. maja in najpozneje do 30. junija po koncu proračunskega leta N upravičenec odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil predloži letno poročilo v odprti in strojno berljivi obliki, ki ga sestavljajo:

(a)	letni računovodski izkazi in spremna pojasnila, ki zajemajo upravičenčeve prihodke in stroške, sredstva in obveznosti na začetku in koncu proračunskega leta v skladu s pravom, ki se uporablja v državi članici, kjer je sedež upravičenca;

(b)	poročilo o zunanji reviziji letnih računovodskih izkazov, ki zajema njihovo zanesljivost ter zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov in ki jo je opravil neodvisen organ ali strokovnjak;

(c)	seznam donatorjev in dajalcev prispevkov ter njihovih donacij ali prispevkov in lastno ustvarjenih sredstev, ki se sporočijo v skladu s členom 25(2) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(d)	poročilo o dejavnostih;

(e)	računovodski izkaz dejanskih odhodkov in prihodkov, ki temelji na strukturi ocene proračuna;

(f)	podrobni knjigovodski računi v zvezi s prihodki, stroški, sredstvi in obveznostmi;

(g)	uskladitve računovodskega izkaza iz točke (e) s podrobnimi knjigovodskimi računi iz točke (f);

(h)

seznam dobaviteljev, ki so upravičencu v proračunskem letu N zaračunali znesek, ki presega 10 000 EUR, ali katerih kumulativna vrednost v zadnjih petih letih je enaka ali presega 60 000 EUR (brez DDV), v katerem se navedejo ime in naslov dobavitelja ter opis dobavljenega blaga in opravljenih storitev.

Informacije, vključene v letno poročilo, morajo zadostovati za določitev končnega zneska financiranja.

II.23.2   Poročilo o zunanji reviziji

Upravičenec pri pripravi in predložitvi poročila o zunanji reviziji iz člena 28(1) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 sodeluje z neodvisnimi zunanjimi organi ali strokovnjaki, pooblaščenimi na podlagi člena 28(3) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

V ta namen upravičenec predloži vse informacije ali dokumente, ki jih zahteva zunanji revizor na podlagi člena 28(4) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, tudi med pregledi na kraju samem, izvedenimi pod enakimi pogoji kot v členu II.29.3 tega sporazuma.

Namen zunanje revizije je potrditi zanesljivost računovodskih izkazov ter zakonitost in pravilnost njihovih prihodkov in odhodkov, zlasti da:

(a)	so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z nacionalnim pravom, ki velja za upravičenca, brez bistveno napačnih navedb ter so resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnih rezultatov;

(b)	so prijavljeni odhodki dejansko nastali,

(c)	je izkaz prihodkov izčrpen;

(d)	so finančni dokumenti, ki jih je upravičenec predložil Parlamentu, skladni s finančnimi določbami sporazuma;

(e)	so izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 in zlasti člena 25;

(f)	so izpolnjene obveznosti iz sporazuma, zlasti iz člena II.9 in člena II.19;

(g)	je upravičenec dejansko prejel nedenarne koristi ter so te bile ocenjene v skladu z veljavnimi pravili;

(h)	se je neporabljeni del financiranja Unije za proračunsko leto N prenesel v naslednje proračunsko leto v skladu s členom 232(2) finančne uredbe oziroma je bil povrnjen Evropskemu parlamentu;

(i)	se je neporabljeni del financiranja Unije iz proračunskega leta N-1 uporabil v proračunskem letu N v skladu s členom 232(4) finančne uredbe;

(j)	je bil morebitni presežek lastnih sredstev prenesen v rezervo.

ČLEN II.24 –   SKLEP O LETNEM POROČILU

Evropski parlament do 31. decembra leta, ki sledi proračunskemu letu N, sprejme ali zavrne letno poročilo, kot je določeno v členu II.23.1.

Če se Evropski parlament v roku šestih mesecev po prejemu letnega poročila ne odzove pisno, velja, da je letno poročilo odobreno.

Odobritev letnega poročila ne posega v določitev končnega zneska financiranja iz člena II.25, s katero Evropski parlament sprejme končno odločitev o povračilu odhodkov.

Evropski parlament lahko od upravičenca zahteva dodatne informacije, da bi lahko sprejel sklep o letnem poročilu. Če te informacije zahteva, se rok za sprejem sklepa o letnem poročilu podaljša, dokler ne prejme in oceni zahtevanih informacij. Rok se lahko tudi podaljša, kadar dodatne informacije zahteva Organ na podlagi člena 29(4) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

Če so v letnem poročilu velike pomanjkljivosti ali če zunanji revizor sklene, da zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov ne more pripraviti revizijskega mnenja, ga lahko Evropski parlament zavrne, ne da bi od upravičenca zahteval dodatne informacije, in zahteva, da upravičenec predloži novo poročilo v 15 delovnih dneh.

Upravičenec se o zahtevi za dodatne informacije ali novo poročilo obvesti pisno.

Če se prvotno predloženo letno poročilo zavrne in se zahteva novo poročilo, se za novo poročilo uporabi postopek odobritve, določen v tem členu.

ČLEN II.25 –   SKLEP O KONČNEM ZNESKU FINANCIRANJA

II.25.1   Učinek letnega poročila

Sklep Evropskega parlamenta, ki določa končni znesek financiranja, temelji na letnem poročilu, odobrenem v skladu s členom II.24. Če Evropski parlament dokončno zavrne letno poročilo ali če upravičenec v predvidenem roku ne predloži letnega poročila, ni mogoče določiti povračljivih odhodkov s sklepom o končnem znesku financiranja.

II.25.2   Prag

Končni znesek financiranja je omejen na znesek iz člena I.4. Znesek ne sme presegati 95 % dejansko nastalih povračljivih odhodkov.

II.25.3   Prenos neporabljenih sredstev

Kateri koli del prispevka, ki se ne porabi v proračunskem letu N, za katero je bil dodeljen, se prenese v proračunsko leto N+1 in se porabi za katere koli povračljive odhodke, nastale do 31. decembra leta N+1. Preostali zneski prispevkov iz prejšnjega leta se ne smejo uporabiti za financiranje dela odhodkov, ki ga morajo evropske politične stranke pokriti iz lastnih sredstev.

Upravičenec v 20 dneh po koncu proračunskega leta N obvesti odredbodajalca Evropskega parlamenta na podlagi prenosa pooblastil o ocenjenem znesku sredstev, prenesenih v proračunsko leto N+1.

Upravičenec najprej porabi del prispevka, ki ni bil porabljen v proračunskem letu, za katero je bil dodeljen, šele nato pa prispevek, dodeljen po tem letu.

II.25.4   Sklep o končnem znesku financiranja

Evropski parlament letno preverja skladnost odhodkov z določbami Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, finančne uredbe in sporazuma. Vsako leto sprejme sklep o končnem znesku financiranja, o katerem upravičenca ustrezno obvesti.

Če je bil znesek financiranja, opredeljen v členu I.4, v celoti porabljen v proračunskem letu N, se končni znesek financiranja določi po zaključku tega proračunskega leta.

V primeru prenosa neporabljenih sredstev v proračunsko leto N+1 se v skladu s členom II.25.3 končni znesek financiranja za leto N določi na naslednji način:

Korak 1 –

Evropski parlament leta N+1 odloči o povračljivih stroških za proračunsko leto N ter o prvem delu končnega zneska financiranja za leto N, ki ustreza tem stroškom. Poleg tega Evropski parlament določi znesek neporabljenih sredstev, dodeljenih za proračunsko leto N, ki se prenesejo v proračunsko leto N+1;

Korak 2 –

Evropski parlament v letu N+2 odloči o povračljivih stroških za proračunsko leto N+1 in določi, kateri od teh stroškov se krijejo z neporabljenimi sredstvi, prenesenimi iz proračunskega leta N+1 (drugi del končnega zneska financiranja). Končni znesek financiranja za leto N je vsota zneskov, določenih v korakih 1 in 2. Časovni razpored, določen v korakih 1 in 2, je veljaven, če ni sklepa v skladu s členom 8(3) sklepa predsedstva. Ob določitvi končnega zneska financiranja se naredi obračun predplačila. V primeru prenosa se ob izvedbi vsakega od zgoraj navedenih korakov naredi delni obračun predplačila.

II.25.5   Izterjava neporabljenih sredstev

Preostali del prispevka, dodeljenega za leto N, ki se ne porabi do konca leta N+1, se izterja v skladu s poglavjem 6 naslova IV finančne uredbe.

II.25.6   Preostali znesek financiranja

Če predplačilo presega končni znesek financiranja, Evropski parlament izterja neupravičeno izplačano predplačilo.

Če končni znesek financiranja presega predplačilo, Evropski parlament izplača preostali znesek.

II.25.7   Presežek lastnih sredstev

(a)   Ustvarjanje posebne rezerve

Upravičenec lahko ustvari posebno rezervo iz presežka lastnih sredstev.

Presežek lastnih sredstev, ki se prenese na račun za posebno rezervo, je znesek lastnih sredstev, ki presega znesek lastnih sredstev, potrebnih za kritje 5 % povračljivih odhodkov, dejansko nastalih v proračunskem letu N. Upravičenec mora pred tem nepovračljive odhodke za proračunsko leto N kriti zgolj iz lastnih sredstev.

Če upravičenec v primeru lastno ustvarjenih sredstev preseže prag, določen v členu 25(13) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, se znesek prihodkov, ki presega prag, ne prijavi kot prihodek, temveč se odšteje od skupnih povračljivih odhodkov.

Rezerva se uporabi zgolj za kritje stroškov poslovanja upravičenca.

(b)   Dobiček

Dobiček je opredeljen kot presežek prejemkov glede na odhodke.

Prejemki vključujejo financiranje iz proračuna Unije in lastna sredstva upravičenca.

Prispevki tretjih oseb za skupne dejavnosti se ne štejejo kot lastna sredstva upravičenca. Poleg tega upravičenec ne sme neposredno ali posredno prejeti drugega financiranja iz splošnega proračuna Unije. Zlasti so prepovedane donacije iz proračunov političnih skupin v Evropskem parlamentu.

Presežek, ki se dodeli za posebno rezervo, se ne upošteva pri izračunu dobička.

(c)   Izterjava

Financiranje ne sme ustvariti dobička za upravičenca. Evropski parlament ima pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k povračljivim stroškom.

ČLEN II.26 –   OBRESTI NA PREDPLAČILO

Upravičenec obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil o znesku obresti ali enakovrednih ugodnostih, ki so v proračunskem letu N nastali iz sredstev, ki jih je prejel od Evropskega parlamenta.

Evropski parlament pri določanju končnega zneska financiranja izterja obresti na zadevna sredstva. Te obresti se ne vključijo v lastna sredstva.

ČLEN II.27 –   IZTERJAVA

Kadar so bili zneski upravičencu neupravičeno nakazani ali kadar postopek izterjave upravičujejo pogoji iz sporazuma, Uredbe (EU, Euratom) št. 2025/2445 ali finančne uredbe, upravičenec Evropskemu parlamentu zadevne zneske vrne pod pogoji in v roku, ki jih določi Evropski parlament.

II.27.1   Zamudne obresti

Če upravičenec teh zneskov ne vrne v roku, ki ga določi Evropski parlament, slednji poveča dolgovano vsoto za zamudne obresti po stopnji iz člena II.16. Zamudne obresti se obračunajo za obdobje od dneva izteka postavljenega roka za vračilo do vključno dneva, ko Evropski parlament prejme celotno plačilo dolgovanih zneskov.

Z vsakim delnim vračilom se najprej odplačajo stroški in zamudne obresti ter šele nato glavnica.

II.27.2   Pobot

Brez poseganja v druge načine izterjave, predvidene v finančni uredbi, lahko Evropski parlament, če do izteka postavljenega roka ni prejel vračila, izterja dolgovane zneske s pobotom z zneski, ki jih upravičencu dolguje iz katerega koli razloga v skladu s finančno uredbo. V izjemnih okoliščinah, ki jih utemeljuje varstvo finančnih interesov Unije, lahko Evropski parlament izvrši izterjavo s pobotom pred datumom zapadlosti plačila. Za to ni potrebno predhodno soglasje upravičenca.

II.27.3   Bančni stroški

Bančni stroški, ki nastanejo zaradi izterjave zneskov, dolgovanih Evropskemu parlamentu, so v izključno breme upravičenca.

ČLEN II.28 –   FINANČNO JAMSTVO

Če Evropski parlament zahteva finančno jamstvo v skladu s členom 231 finančne uredbe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	finančno jamstvo izda banka ali pooblaščena finančna institucija ali, na prošnjo upravičenca in s soglasjem Evropskega parlamenta, tretja oseba;

(b)	izdajatelj jamstva se mora zavezati, da bo poravnal obveznosti na prvi poziv in da od Evropskega parlamenta ne bo zahteval, naj najprej ukrepa proti glavnemu dolžniku (tj. zadevnemu upravičencu), ter

(c)

finančno jamstvo mora ostati izrecno veljavno, dokler se predplačilo ne izravna z vmesnimi plačili ali preostalim zneskom s strani Evropskega parlamenta; če se preostali znesek izterja, mora finančno jamstvo ostati veljavno, dokler se ne šteje, da je dolg v celoti poplačan, Evropski parlament pa mora sprostiti jamstvo v mesecu, ki sledi.

ČLEN II.29 –   NADZOR

II.29.1   Splošne določbe

Evropski parlament, Organ, OLAF, EJT v zvezi s tistimi državami članicami, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (6), in Evropsko računsko sodišče lahko v okviru svojih pristojnosti in v skladu s poglavjem V Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 in členom 129, členom 234(1) in členom 235(1) finančne uredbe kadar koli izvajajo svoje nadzorne pristojnosti, da bi preverili, ali upravičenec v celoti izpolnjuje obveznosti iz sporazuma, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 in finančne uredbe.

Upravičenec mora tesno sodelovati s pristojnimi organi in jim nuditi vso pomoč, ki jo potrebujejo za izvajanje nadzora.

Upravičenec mora zagotoviti, da vse tretje osebe, vključno z izvajalci in podizvajalci, ki sodelujejo pri izvajanju dejavnosti, financiranih na podlagi tega sporazuma, podelijo pravice, enakovredne tistim, določenim v prvem odstavku člena II.29.1, kot je določeno v členu 129(2) finančne uredbe.

Evropski parlament in Organ lahko nalogo nadzora preneseta na zunanje organe, ki jih ustrezno pooblastita, da delujejo v njunem imenu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni organi). Dolžnost sodelovanja velja tudi napram pooblaščenim organom pri izvajanju nadzornih nalog, ki so prenesene nanje.

II.29.2   Obveznost zagotavljanja dokumentov in/ali informacij

Upravičenec zagotovi vse dokumente in/ali informacije, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Organ ali pooblaščeni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

Vsi dokumenti ali informacije, ki jih zagotovi upravičenec, se obdelajo v skladu s členom II.6.

II.29.3   Pregledi na kraju samem, ki jih opravi pristojni organ

Pristojni organ lahko izvede pregled na kraju samem v prostorih upravičenca. V ta namen lahko od upravičenca pisno zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za tak pregled v primernem roku, ki ga določi pristojni organ.

Med pregledi na kraju samem upravičenec pristojnemu organu omogoči dostop do objektov in prostorov, kjer se dejavnost izvaja ali se je izvajala, ter do vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki.

Upravičenec zagotovi, da so med pregledom na kraju samem informacije nemudoma na voljo in da se zahtevane informacije predložijo v ustrezni obliki.

II.29.4   Kontradiktorni nadzorni postopek Evropskega parlamenta

Na podlagi ugotovitev med nadzornim postopkom Evropski parlament pripravi poročilo s predhodnimi sklepi, ki ga pošlje upravičencu. Upravičenec lahko v 30 koledarskih dneh od datuma prejema začasnega revizijskega poročila predloži pripombe.

Na podlagi ugotovitev iz poročila s predhodnimi sklepi in morebitnih pripomb upravičenca Evropski parlament pripravi končne sklepe. Če upravičenec v navedenem roku ne predloži pripomb ali če sprejme predhodne ugotovitve, se te ugotovitve štejejo za dokončne.

II.29.5   Posledice sklepov in ugotovitev nadzora

Brez poseganja v pravico Evropskega parlamenta, da sprejme ukrepe iz členov II.12 do II.14, ta ustrezno upošteva končne sklepe pri določanju končnega zneska financiranja.

O primerih morebitnih goljufij ali hudih kršitev veljavnih pravil, razkritih v končnih sklepih, se obvestijo pristojni nacionalni organi ali organi Unije za nadaljnje ukrepanje.

Evropski parlament lahko na podlagi naknadnih kontrol, izvedenih v skladu s členom 74(6) finančne uredbe, retroaktivno prilagodi sklep o končnem znesku financiranja.

II.29.6   Pravica urada OLAF do nadzora

Urad OLAF izvršuje svojo pravico do nadzora upravičenca v skladu z veljavnimi pravili, zlasti z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (7), Uredbo (EU, Euratom) Evropskega parlamenta in Sveta št. 883/2013 (8), členom 129 in členom 235(1) finančne uredbe ter členom 29(4) in členom 30(7) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

Upravičenec mora tesno sodelovati z uradom OLAF in mu nuditi vso pomoč, ki jo slednji potrebuje za izvajanje nadzora.

II.29.7   Pravica Evropskega računskega sodišča do nadzora

Evropsko računsko sodišče izvršuje svojo pravico do nadzora v skladu z veljavnimi pravili, zlasti s členom 129 in členom 235(1) finančne uredbe ter členom 30(6) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445. Pri tem se uporabljata člena II.29.2 in II.29.3.

Upravičenec mora tesno sodelovati z Računskim sodiščem in mu nuditi vso pomoč, ki jo potrebuje za izvajanje nadzora.

II.29.8   Pravica EJT do nadzora

EJT izvršuje svoje pravice do nadzora v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 in veljavnimi pravili finančne uredbe.

Upravičenec mora tesno sodelovati z EJT in mu nuditi vso pomoč, ki jo potrebuje za izvajanje nadzora.

II.29.9   Upoštevanje rezultatov nadzora pri določanju končnega zneska financiranja

Evropski parlament lahko kadar koli upošteva ugotovitve nadzora, ki so ga izvedli organi iz člena II.29.1, da bi določil ali spremenil končni znesek financiranja, pri čemer spoštuje pravico upravičenca do izjave v skladu s členom II.18 tega sporazuma.

II.29.10   Neizpolnjevanje obveznosti iz člena II.29.1 do člena II.29.3

Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz člena II.29.1 do člena II.29.3, lahko Evropski parlament šteje za nepovračljive vse odhodke, ki jih upravičenec ni zadovoljivo utemeljil.

PODPISI

Za upravičenca [priimek/ime/funkcija] [podpis] V [kraj], dne [datum]

Za Evropski parlament [priimek/ime] [podpis] V [kraj], dne [datum]

V dveh izvodih v slovenščini.

---

(1)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(2)  Uredba (EU, Euratom) 2025/2445 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2025 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L, 2025/2445, 8.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2445/oj).

(3)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj).

(4)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(5)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(6)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj).

(7)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2185/oj).

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj).

PRILOGA 1b

[VZORČNI] SPORAZUM O DODELITVI NEPOVRATNIH SREDSTEV – FUNDACIJA

ŠTEVILKA:…[VSTAVITI]

Evropski parlament, katerega generalni sekretariat ima sedež na naslovu

Plateau du Kirchberg, L-2929 Luxembourg,

v nadaljnjem besedilu Evropski parlament,

ki ga za namen podpisa tega sporazuma

zastopa … [priimek/ime/funkcija],

na eni strani,

ter

[uradni naziv upravičenca]

[uradna pravna oblika]

[matična številka]

[polni uradni naslov]

[identifikacijska številka za DDV],

v nadaljnjem besedilu upravičenec,

ki ga za namen podpisa tega sporazuma

zastopa … [zastopnik, pooblaščen za prevzemanje pravnih obveznosti] …,

na drugi strani,

STA SE DOGOVORILA O

naslednjih posebnih pogojih, splošnih pogojih in prilogah:

Priloga 1

Ocena proračuna

Priloga 2

Program dela

ki sta sestavna dela tega sporazuma.

Določbe o posebnih pogojih prevladajo nad določbami v drugih delih tega sporazuma. Določbe o splošnih pogojih prevladajo nad določbami v drugih prilogah.

KAZALO

I.

POSEBNI POGOJI

34

Člen I.1 –

PREDMET SPORAZUMA

34

Člen I.2 –

OBDOBJE UPRAVIČENOSTI

34

Člen I.3 –

OBLIKA FINANCIRANJA

34

Člen I.4 –

NAJVIŠJI ZNESEK ZAČASNEGA FINANCIRANJA

34

Člen I.5 –

PLAČILA IN NAČINI PLAČEVANJA

34

I.5.1

Predplačilo

34

I.5.2

Plačilo razlike upravičencu

34

I.5.3

Valuta

34

Člen I.6 –

BANČNI RAČUN

35

Člen I.7 –

SPLOŠNE UPRAVNE DOLOČBE

35

Člen I.8 –

ZAČETEK VELJAVNOSTI SPORAZUMA

35

II.

SPLOŠNI POGOJI

35

DEL A:

PRAVNE IN UPRAVNE DOLOČBE

35

Člen II.1 –

OPREDELITVE POJMOV

35

Člen II.2 –

SPLOŠNE OBVEZNOSTI UPRAVIČENCA

36

Člen II.3 –

OBVEZNOSTI V ZVEZI Z BANČNIM RAČUNOM

37

Člen II.4 –

ODGOVORNOST ZA ŠKODO

37

Člen II.5 –

ZAUPNOST

37

Člen II.6 –

OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

37

Člen II.7 –

VODENJE EVIDENCE

37

Člen II.8 –

PREPOZNAVNOST FINANCIRANJA UNIJE

38

II.8.1

Informacije o financiranju Unije

38

II.8.2

Izjava o omejitvi odgovornosti

38

II.8.3

Objava informacij s strani Evropskega parlamenta

38

Člen II.9 –

ODDAJA NAROČIL S STRANI UPRAVIČENCA

38

II.9.1

Načela

38

II.9.2

Postopki javnega naročanja

39

II.9.3

Odgovornost

39

Člen II.10 –

FINANČNA PODPORA TRETJIM OSEBAM

39

Člen II.11 –

VIŠJA SILA

40

Člen II.12 –

ZAČASNA USTAVITEV FINANCIRANJA

40

II.12.1

Razlogi za začasno ustavitev

40

II.12.2

Postopek za začasno ustavitev

40

II.12.3

Posledice začasne ustavitve

40

II.12.4

Nadaljevanje izplačevanja

40

Člen II.13 –

ODPRAVA SKLEPA O FINANCIRANJU S STRANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

41

II.13.1

Razlogi za odpravo

41

II.13.2

Postopek za odpravo

41

Člen II.14 –

RAZVELJAVITEV SKLEPA O FINANCIRANJU

41

II.14.1

Razveljavitev na zahtevo upravičenca

41

II.14.2

Razveljavitev s strani Evropskega parlamenta

41

Člen II.15 –

PRENOS

42

Člen II.16 –

ZAMUDNE OBRESTI

42

Člen II.17 –

VELJAVNO PRAVO

42

Člen II.18 –

PRAVICA DO IZJAVE

42

DEL B:

FINANČNE DOLOČBE

43

Člen II.19 –

UPRAVIČENI STROŠKI

43

II.19.1

Pogoji

43

II.19.2

Primeri upravičenih stroškov

43

Člen II.20 –

Neupravičeni stroški

44

Člen II.21 –

NEDENARNE KORISTI

44

Člen II.22 –

PRORAČUNSKE PRERAZPOREDITVE

44

Člen II.23 –

OBVEZNOSTI POROČANJA

45

II.23.1

Letno poročilo

45

II.23.2

Poročilo o zunanji reviziji

45

Člen II.24 –

SKLEP O LETNEM POROČILU

46

Člen II.25 –

SKLEP O KONČNEM ZNESKU FINANCIRANJA

46

II.25.1

Učinek letnega poročila

46

II.25.2

Prag

46

II.25.3

Prenos presežka

46

(a)

Opredelitev presežka

47

(b)

Obračun prenosa za upravičene stroške

47

II.25.4

Sklep o končnem znesku financiranja

47

II.25.5

Preostali znesek financiranja

47

II.25.6

Dobiček

47

(a)

Opredelitev

47

(b)

Oblikovanje rezerve

47

(c)

Izterjava

48

Člen II.26 –

IZTERJAVA

48

II.26.1

Zamudne obresti

48

II.26.2

Pobot

48

II.26.3

Bančni stroški

48

Člen II.27 –

FINANČNO JAMSTVO

48

Člen II.28 –

NADZOR

49

II.28.1

Splošne določbe

49

II.28.2

Obveznost zagotavljanja dokumentov in/ali informacij

49

II.28.3

Pregledi na kraju samem, ki jih opravi pristojni organ

49

II.28.4

Kontradiktorni nadzorni postopek Evropskega parlamenta

49

II.28.5

Posledice sklepov in ugotovitev nadzora

50

II.28.6

Pravica urada OLAF do nadzora

50

II.28.7

Pravica Evropskega računskega sodišča do nadzora

50

II.28.8

Pravica Evropskega javnega tožilstva do nadzora

50

II.28.9

Upoštevanje rezultatov nadzora pri določanju končnega zneska financiranja

50

II.28.10

Neizpolnjevanje obveznosti iz člena II.28.1 do člena II.28.3

51

PRILOGA 1 –

OCENA PRORAČUNA

52

PRILOGA 2 –

PROGRAM DELA

53

I.   POSEBNI POGOJI

ČLEN I.1 –   PREDMET SPORAZUMA

Evropski parlament dodeljuje finančna sredstva za izvajanje predpisanih dejavnosti in uresničevanje ciljev upravičenca za proračunsko leto [vstaviti] v skladu s pogoji, določenimi v posebnih in splošnih pogojih (v nadaljnjem besedilu: pogoji) ter v prilogah k temu sporazumu. To pomeni izvajanje sklepa o financiranju, ki ga je sprejel Evropski parlament [vstaviti datum].

Upravičenec bo na lastno odgovornost uporabil finančna sredstva za izvajanje predpisanih dejavnosti in uresničevanje ciljev.

ČLEN I.2 –   OBDOBJE UPRAVIČENOSTI

Obdobje upravičenosti do financiranja s strani Unije traja od [vstaviti DD/MM/LL] do [vstaviti DD/MM/LL].

ČLEN I.3 –   OBLIKA FINANCIRANJA

Nepovratna sredstva se dodelijo upravičencu na podlagi naslova VIII Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (1) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) v obliki povračila določenega odstotka dejansko nastalih upravičenih stroškov.

ČLEN I.4 –   NAJVIŠJI ZNESEK ZAČASNEGA FINANCIRANJA

Evropski parlament prispeva najvišji znesek začasnega financiranja v višini [vstaviti znesek] EUR v skladu s sklepom o financiranju, ki ga je predsedstvo sprejelo [vstaviti datum].

Ocena proračuna je določena v Prilogi, ki jo je upravičenec predložil v svoji vlogi za financiranje.

ČLEN I.5 –   PLAČILA IN NAČINI PLAČEVANJA

Finančna sredstva se izplačujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom in na naslednji način:

I.5.1   Predplačilo

Predplačilo [vstaviti znesek] EUR, ki znaša [običajno 100 % ali vstaviti odstotek, ki ga je določil Evropski parlament v sklepu o financiranju] najvišjega zneska, določenega v členu I.4 tega sporazuma, se upravičencu nakaže v 30 dneh po datumu, ko sporazum začne veljati, ali (po potrebi) po tem, ko Evropski parlament prejme finančno jamstvo v višini [po potrebi vstaviti znesek …] EUR, kar nastopi pozneje.

I.5.2   Plačilo razlike upravičencu

V primeru, da je treba upravičencu izplačati razliko, se mu ta razlika izplača v 30 dneh od datuma sprejetja sklepa Evropskega parlamenta o letnem poročilu in po določitvi končnega zneska, kot je določeno v členu II.25.

I.5.3   Valuta

Evropski parlament izvršuje plačila v eurih. Morebitna pretvorba dejanskih stroškov v euro se opravi po dnevnem tečaju, objavljenem v seriji C Uradnega lista Evropske unije, ali po mesečnem računovodskem tečaju, ki ga določi Evropski parlament in objavi na svojem spletišču, na dan izstavitve plačilnega naloga s strani Evropskega parlamenta, razen če posebni pogoji določajo drugače.

Plačila Evropskega parlamenta se štejejo za izvršena na datum obremenitve računa Evropskega parlamenta.

ČLEN I.6 –   BANČNI RAČUN

Plačila se izvršijo v eurih na bančni račun ali podračun upravičenca v banki s sedežem v državi članici Evropske unije, navedejo pa se naslednji podatki:

Ime banke: […]

Naslov bančne poslovalnice, pri kateri je odprt račun: […]

Točen naziv imetnika računa: […]

Celotna številka računa (vključno z bančnimi kodami): […]

IBAN: […]

BIC/SWIFT: […]

ČLEN I.7   SPLOŠNE UPRAVNE DOLOČBE

Vsa komunikacija z Evropskim parlamentom v zvezi s tem sporazumom je pisna, vsebuje številko tega sporazuma in se pošlje v elektronski obliki na naslov fin.part.fond.pol@europarl.europa.eu ali po navadni pošti na naslov:

European Parliament

Director-General of Finance

[vstaviti naslov stavbe/pisarne]

L-2929 Luxembourg

LUXEMBOURG

Šteje se, da je Evropski parlament prejel navadno pošto na dan, ko jo poštna služba Evropskega parlamenta uradno zabeleži.

Vsa komunikacija z upravičencem v zvezi s tem sporazumom je pisna, vsebuje številko sporazuma in se pošlje na ta naslov ali v elektronski obliki na elektronski naslov:

G./Ga.

[naziv]

[uradno ime upravičenega organa]

[polni uradni naslov]

Elektronski naslov: […]

Upravičenec brez nepotrebnega odlašanja pisno obvesti odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil o vsaki spremembi svojega poštnega ali elektronskega naslova. Ta obveznost velja še pet let po datumu zadnjega plačila na podlagi tega sporazuma.

ČLEN I.8 –   ZAČETEK VELJAVNOSTI SPORAZUMA

Sporazum začne veljati na dan podpisa v imenu Evropskega parlamenta.

II.   SPLOŠNI POGOJI

DEL A:   PRAVNE IN UPRAVNE DOLOČBE

ČLEN II.1 –   OPREDELITEV POJMOV

V tem sporazumu:

(1)	„poročilo o dejavnostih“ pomeni pisno obrazložitev stroškov v obdobju upravičenosti. Na primer opis dejavnosti, upravni stroški itd. Poročilo o dejavnostih je del letnega poročila;

(2)	„letno poročilo“ pomeni poročilo, ki ga je treba v skladu s členom 28 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 Evropskega parlamenta in Sveta (2) predložiti v roku šestih mesecev po koncu proračunskega leta;

(3)	„preostali znesek financiranja“ pomeni razliko med zneskom predplačila na podlagi člena I.5.1 in končnim zneskom financiranja na podlagi člena II.25.4;

(4)	„obračun predplačila“ pomeni stanje, ko pristojni odredbodajalec določi končni znesek in ko znesek, izplačan upravičencu, ni več v lasti Unije;

(5)

„nasprotje interesov“ pomeni stanje, ko je pri upravičencu ogroženo nepristransko in objektivno izvajanje sporazuma zaradi razlogov, ki zadevajo družino, čustveno življenje, nacionalno pripadnost, ekonomski interes ali druge skupne interese s katero koli tretjo osebo, povezano s predmetom urejanja sporazuma. Politična pripadnost načeloma ni razlog za nasprotje interesov v primeru sporazumov, sklenjenih med politično fundacijo in organizacijami, ki zastopajo enake politične vrednote. Kljub temu je treba v primeru takšnih sporazumov upoštevati člen 27 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(6)	„proračunsko leto N“ pomeni proračunsko leto, za katero so bila nepovratna sredstva dodeljena v skladu s sklepom o financiranju iz člena I.1;

(7)

„višja sila“ pomeni katero koli nepredvidljivo in izjemno okoliščino ali dogodek, na katerega upravičenec ali Evropski parlament ne moreta vplivati, ki kateremu koli od njiju preprečuje izvajanje obveznosti iz tega sporazuma in ki ni posledica napake ali malomarnosti z njune strani ali s strani podizvajalcev, pridruženih subjektov ali tretjih oseb, ki prejemajo finančno podporo, ter ki ga kljub vsej skrbnosti ni mogoče odpraviti. Za višjo silo ne štejejo: delovni spori, stavke, finančne težave, motnje v storitvah, napake na opremi ali materialu ali zamude pri njihovem zagotavljanju, razen če so neposredna posledica zadevnega primera višje sile;

(8)	„uradno obvestiti“ pomeni sporočiti pisno po pošti ali elektronski pošti z dokazilom o dostavi;

(9)	„goljufija“ pomeni vsako naklepno dejanje ali opustitev dejanja, ki vpliva na finančne interese Unije in je povezano z uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov ali z nerazkritjem informacij, ki kršijo določene obveznosti;

(10)	„financiranje“ pomeni nepovratna sredstva, dodeljena v skladu z naslovom VIII finančne uredbe in poglavjem IV Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(11)	„nepravilnost“ pomeni kršitev določbe prava Unije, ki je posledica dejanja ali opustitve dejanja s strani upravičenca, ki je ali bi lahko škodilo proračunu Unije;

(12)	„nedenarne koristi“ pomeni vsako ponudbo ali prispevek v naravi, zagotavljanje katerega koli blaga, storitev ali del pod tržno vrednostjo ter katero koli drugo transakcijo, ki pomeni ekonomsko korist za upravičenca v smislu člena 2, točki 9 in 10, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(13)

„lastna sredstva“ pomeni vire financiranja, ki niso sredstva iz splošnega proračuna Unije in jih sestavljajo donacije, prispevki, lastno ustvarjena sredstva (kot so opredeljena v členu 2, točke 9, 10 in 11, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445) in drugi prihodki (npr. obresti, natečene na rezerve, odškodnine);

ČLEN II.2 –   SPLOŠNE OBVEZNOSTI UPRAVIČENCA

Upravičenec:

(a)	edini nosi odgovornost in dokazno breme za spoštovanje vseh pravnih obveznosti, ki so mu naložene;

(b)	mora povrniti celotno škodo, ki je bila povzročena Evropskemu parlamentu z izvajanjem, vključno z nepravilnim izvajanjem, tega sporazuma, razen v primeru višje sile;

(c)	je edini odgovoren do tretjih oseb, tudi za škodo, povzročeno med izvajanjem tega sporazuma;

(d)	nemudoma obvesti Evropski parlament o vsakršni spremembi v pravnem, finančnem, tehničnem, organizacijskem ali lastniškem stanju ali o vsakršni spremembi imena, naslova ali zakonitega zastopnika;

(e)	sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči nastanek nasprotja interesov.

ČLEN II.3 –   OBVEZNOSTI V ZVEZI Z BANČNIM RAČUNOM

Račun ali podračun iz člena I.6 mora omogočati identifikacijo sredstev, ki jih izplača Evropski parlament, ter nastalih obresti ali enakovrednih koristi.

Če sredstva, izplačana na ta račun, po pravu države članice, v kateri je račun odprt, prinašajo obresti ali enakovredne koristi, lahko take obresti ali koristi v skladu s členom 8(4) finančne uredbe obdrži upravičenec.

Sredstva, ki jih izplača Evropski parlament, se v nobenem primeru ne smejo uporabiti v špekulativne namene.

Predplačilo ostane v lasti Unije, dokler se ne obračuna na podlagi končnega zneska.

ČLEN II.4 –   ODGOVORNOST ZA ŠKODO

Evropski parlament ni odgovoren za škodo, ki jo povzroči ali utrpi upravičenec, vključno s škodo, ki jo povzroči tretji osebi, in je posledica izvajanja tega sporazuma ali nastane med njegovim izvajanjem.

Razen v primerih višje sile upravičenec Evropskemu parlamentu povrne škodo, ki je nastala zaradi izvajanja tega sporazuma ali ker se ta sporazum ni v celoti izvajal v skladu z njegovimi določbami.

ČLEN II.5 –   ZAUPNOST

Če v tem sporazumu, v členu 39 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 ali v drugih veljavnih pravnih aktih Unije, zlasti Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ni določeno drugače, se Evropski parlament in upravičenec zavežeta, da bosta varovala zaupnost vsakega dokumenta, informacije ali drugega gradiva, ki je neposredno povezano s predmetom tega sporazuma.

ČLEN II.6 –   OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV

Vsi osebni podatki, zbrani v zvezi s sporazumom, se obdelujejo v skladu s členom 40 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445. Vsaka obdelava osebnih podatkov s strani Evropskega parlamenta mora biti skladna z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

Ti podatki se obdelujejo samo za izvrševanje in spremljanje sporazuma, brez poseganja v možnost, da se po potrebi sporočijo organom, pristojnim za nadzor in revizijo v skladu s pravom Unije.

Za obdelavo osebnih podatkov s strani upravičenca v zvezi s tem sporazumom se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Brez poseganja v druge primere, določene v navedeni uredbi, je obdelava osebnih podatkov v zvezi s tem sporazumom dovoljena le, če je potrebna za njegovo izvajanje.

ČLEN II.7 –   VODENJE EVIDENCE

V skladu s členom 133 finančne uredbe upravičenec hrani vse evidence, vključno z računovodskimi, statističnimi in davčnimi, in dokazila o izvajanju sporazuma pet let po zadnjem plačilu v zvezi s sporazumom.

Dokumenti, ki se nanašajo na revizijo, pritožbe, pravne spore ali poravnavo zahtevkov, ki izhajajo iz uporabe finančnih sredstev, ali na preiskave Evropskega javnega tožilstva (EJT) oziroma Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), če je bil upravičenec o njih obveščen, se hranijo, dokler te revizije, pritožbe, pravni spori, poravnave zahtevkov ali preiskave niso končani.

Za vsako pogodbo o javnem naročilu, ki jo upravičenec sklene za izvajanje sporazuma, upravičenec hrani evidenco razpisnega postopka, vključno z izvirniki (elektronsko/papirno) korespondence (kot so pisna povabila k oddaji ponudb in razpisne zahteve), evidenco ocene prejetih ponudb, pisno utemeljitev izbire končnega dobavitelja in izvirnik pogodbe, podpisane s strani obeh strank.

ČLEN II.8 –   PREPOZNAVNOST FINANCIRANJA UNIJE

II.8.1   Informacije o financiranju Unije

V vseh sporočilih in publikacijah upravičenca (tudi na spletu), vštevši na konferencah ali seminarjih, in vsem informativnem gradivu, kot so brošure, letaki, plakati in predstavitve, povezanih z ukrepom, ki se financira z nepovratnimi sredstvi, mora biti navedeno, da je upravičenec prejel podporo Unije, razen če Evropski parlament zahteva nasprotno ali je bilo dogovorjeno drugače, z naslednjo izjavo o financiranju (po potrebi prevedeno v lokalne jezike):

II.8.2   Izjava o omejitvi odgovornosti

V vseh sporočilih in publikacijah upravičenca v kateri koli obliki in prek katerega koli medija mora biti navedeno, da zavezujejo samo avtorja in da Evropska unija ni odgovorna za morebitno uporabo informacij, ki jih vsebujejo.

II.8.3   Objava informacij s strani Evropskega parlamenta

V skladu s členom 39 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 Evropski parlament na svojem spletišču objavi informacije, za katere je odgovoren, kot je določeno v členu 39(1) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

ČLEN II.9 –   ODDAJA NAROČIL S STRANI UPRAVIČENCA

II.9.1   Načela

Financiranje se lahko uporabi za povračilo izdatkov v zvezi s pogodbami, ki jih je sklenil upravičenec, če:

(a)	ob oddaji naročil ni bilo nasprotja interesov;

(b)	so bila v skladu s členom 163(1) finančne uredbe ob oddaji naročil upoštevana načela preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije;

(c)	trajanje zadevnih pogodb o javnem naročilu, vključno z obnovitvami, ne presega pet let;

(d)	za pogodbe o javnem naročilu, katerih vrednost presega 60 000 EUR (brez DDV) na dobavitelja in na blago ali storitev, upravičenec organizira razpisne postopke v skladu s členom II.9.2.

Ocenjena vrednost naročila se ne sme določiti z namenom izogibanja veljavnim pravilom, prav tako se naročilo v ta namen ne sme razdeliti na manjše dele. Pri ugotavljanju, ali je dosežen prag 60 000 EUR (brez DDV), se upošteva skupna vrednost pogodbe v celotnem predvidenem obdobju trajanja, vključno z vsemi zneski, povezanimi s sklepanjem pogodb s podizvajalci.

II.9.2   Postopki javnega naročanja

Za pogodbe o javnem naročilu, katerih vrednost presega 60 000 EUR (brez DDV), upravičenec organizira postopke javnega naročanja v skladu z naslednjimi zahtevami:

(a)

javni razpis (pisno povabilo k oddaji ponudb) vključuje merila za izključitev, merila za izbor (vključno z minimalno finančno in tehnično zmogljivostjo), merila za dodelitev in metodo točkovanja na podlagi cene in kakovosti ali samo cene ter tehnične specifikacije (pričakovani rezultati, pričakovana kakovost in obseg storitev/blaga), na podlagi katerih mora upravičenec oceniti ponudbe; ponudniki predložijo ponudbe s cenami, ki vsebujejo datum in podpis (vključno s cenami na enoto, če je ustrezno) in dokazili, ki omogočajo primerjavo med ponudbami;

(b)	javni razpis se objavi ali pošlje prek ustreznih kanalov, da se zagotovi široka konkurenca z razumnimi roki (najmanj 10 dni) za predložitev vlog/ponudb;

(c)	upravičenec mora pridobiti najmanj tri neodvisne ponudbe. Če na pisno povabilo k oddaji ponudb upravičenec prejme manj kot tri neodvisne ponudbe, mora izkazati, da jih za zadevno naročilo ni bilo mogoče pridobiti več;

(d)	ponudbe se ocenijo v skladu z merili iz javnega razpisa; poročilo o oceni mora vključevati oceno, izpostaviti primerjalne prednosti uspešnega ponudnika ter vsebovati datum in podpise zastopnika(-ov) upravičenca, za katere ni podano nasprotje interesov;

(e)	pogodbe morajo vsebovati datum in podpis obeh strank ter odražati enake pogoje kot v ponudbi ali vključevati pogoje, ki niso manj ugodni za upravičenca;

(f)	sklepanje pogodb s podizvajalci je dovoljeno, če je vključeno v ponudbe in odobreno v tehničnih specifikacijah.

Za postopke javnega naročanja lahko veljajo dodatne zahteve, kot so določene v razpisu za zbiranje predlogov.

II.9.3   Odgovornost

Upravičenec je edini odgovoren za izvajanje tega sporazuma in ravnanje v skladu z njegovimi določbami. Upravičenec v pogodbah s tretjimi osebami navede, da Evropski parlament pod nobenimi pogoji ne more biti obravnavan kot pogodbena stranka v teh pogodbah ali kakor koli odgovoren izvajalcem.

ČLEN II.10 –   FINANČNA PODPORA TRETJIM OSEBAM

Finančna podpora upravičenca tretjim osebam v smislu člena 207 finančne uredbe lahko velja za upravičeni strošek, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	finančna podpora upravičenca se zagotovi naslednjim tretjim osebam, ki imajo v času oddaje vloge in izvedbe plačila status pravne osebe:... [vstaviti imena morebitnih upravičencev, navedenih na obrazcu za prijavo];

(b)	finančna podpora tretji osebi ne presega 60 000 EUR;

(c)	tretja oseba jo uporabi za upravičene stroške.

Nacionalna ali evropska politična stranka in nacionalna ali evropska politična fundacija se ne štejeta za tretjo osebo za namene tega člena.

Upravičenec zagotovi, da lahko Evropski parlament, Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije (v nadaljnjem besedilu: Organ), Evropsko računsko sodišče, EJT, kadar je ustrezno, ali urad OLAF uveljavljajo svoje nadzorne pristojnosti v skladu s poglavjem V Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 in členom 129 finančne uredbe.

ČLEN II.11 –   VIŠJA SILA

Če je Evropski parlament ali upravičenec soočen s primerom višje sile, to brez odlašanja sporoči drugi strani s priporočenim pismom s povratnico ali enakovrednim obvestilom, pri čemer navede naravo, verjetno trajanje in predvidene učinke zadevnega primera višje sile.

Evropski parlament in upravičenec si, kolikor je mogoče, prizadevata, da bi zmanjšala škodo, ki bi jo povzročila višja sila.

Šteje se, da ne Evropski parlament ne upravičenec nista kršila obveznosti v skladu s tem sporazumom, če jima je izpolnjevanje teh obveznosti preprečila višja sila.

ČLEN II.12 –   ZAČASNA USTAVITEV FINANCIRANJA

II.12.1   Razlogi za začasno ustavitev

Evropski parlament lahko v skladu z veljavnimi pravili iz finančne uredbe (zlasti člen 116(4), člen 132 ter člen 205(2)) začasno ustavi financiranje, tudi v naslednjih primerih

(i)	kadar sumi na nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti, ki naj bi jih storil upravičenec med postopkom dodeljevanja ali med izvajanjem sporazuma, dokler se preverjanje teh sumov ne zaključi;

(ii)	kadar so bile upravičencu v skladu s členom 32(3) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 izrečene finančne sankcije, ki so zapadle, dokler finančne sankcije niso plačane, ali

(iii)

če upravičenec ne izpolni obveznosti iz člena II.28.1 do člena II.28.3 tega sporazuma.

II.12.2   Postopek za začasno ustavitev

Korak 1 –

Pred začasno ustavitvijo financiranja Evropski parlament pošlje uradno obvesti upravičenca o svoji nameri za začasno ustavitev, navede razloge za takšno odločitev in upravičenca pozove, naj predloži pripombe v 30 koledarskih dneh od datuma prejema tega uradnega obvestila.

Korak 2 –

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da ne bo nadaljeval postopka za začasno ustavitev, pošlje upravičencu obvestilo o svoji odločitvi.

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da bo nadaljeval postopek za začasno ustavitev, pošlje upravičencu uradno obvestilo z obrazloženo odločitvijo o začasni ustavitvi ter ga seznani:

(i)	z okvirnim datumom za zaključek potrebnega preverjanja v primerih iz člena II.12.1, točka (i), in začasno ustavljenimi zneski ter

(ii)	s pravnimi sredstvi.

II.12.3   Posledice začasne ustavitve

Evropski parlament zaradi začasne ustavitve plačila upravičencu ne izplača nikakršnih sredstev, dokler se ne zaključi preverjanje na podlagi člena II.12.2, točka (i), navedeno v koraku 2, ali dokler ni več razlogov za začasno ustavitev. To ne posega v pravico Evropskega parlamenta, da odpravi ali razveljavi sklep o financiranju iz členov II.13 in II.14.

II.12.4   Nadaljevanje izplačevanja

V trenutku, ko ni več razlogov za začasno zaustavitev plačila, se začnejo ponovno izvajati vsa zadevna plačila in Evropski parlament o tem uradno obvesti upravičenca.

ČLEN II.13 –   ODPRAVA SKLEPA O FINANCIRANJU S STRANI EVROPSKEGA PARLAMENTA

II.13.1   Razlogi za odpravo

Kadar Organ sprejme odločitev o izbrisu upravičenca iz registra na podlagi člena 21(1), točka (a)(iv), Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, Evropski parlament odpravi sklep o financiranju v zvezi z upravičencem na podlagi člena 37 navedene uredbe in s tam določenimi posledicami.

II.13.2   Postopek za odpravo

Korak 1 –

Preden odpravi sklep o financiranju, Evropski parlament uradno obvesti upravičenca o svoji nameri za odpravo, navede razloge za takšno odločitev in upravičenca pozove, naj predloži pripombe v 30 koledarskih dneh od datuma prejema tega uradnega obvestila.

Korak 2 –

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da ne bo odpravil sklepa o financiranju, pošlje upravičencu obvestilo o svoji odločitvi. Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da bo odpravil sklep o financiranju, pošlje upravičencu uradno obvestilo z obrazloženo odločitvijo o odpravi.

Korak 3 –

Evropski parlament po sprejetju odločitve o odpravi sklepa o financiranju brez odlašanja obvesti upravičenca o razveljavitvi sporazuma o nepovratnih sredstvih.

ČLEN II.14 –   RAZVELJAVITEV SKLEPA O FINANCIRANJU

II.14.1   Razveljavitev na zahtevo upravičenca

Upravičenec lahko zahteva razveljavitev sklepa o financiranju.

Upravičenec Evropski parlament uradno obvesti o svoji zahtevi za razveljavitev, pri čemer navede:

(a)	razloge za razveljavitev ter

(b)	datum, ko se sklep o financiranju razveljavi, kar pa ne sme biti pred datumom, ko je bilo poslano uradno obvestilo.

Razveljavitev sklepa o financiranju začne veljati na dan, določen v sklepu o razveljavitvi, oziroma, če ta dan ni določen, na dan, ko je bil upravičenec o sklepu uradno obveščen. Po razveljavitvi sklepa o financiranju Evropski parlament brez odlašanja razveljavi sporazum o nepovratnih sredstvih z učinkom na isti datum.

II.14.2   Razveljavitev s strani Evropskega parlamenta

II.14.2.A   Razlogi za razveljavitev

Evropski parlament v skladu s členom 36 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 v katerem koli od naslednjih primerov razveljavi sklep o financiranju z učinkom za vnaprej in posledično razveljavi ta sporazum:

(a)	kadar obstaja razlog za razveljavitev na podlagi člena 36(1), točka (a) ali (b), Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(b)	če upravičenec ne izpolnjuje več pogojev iz člena 23(2), drugi stavek, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(c)	v primerih iz členov 132 in 205 finančne uredbe;

(d)	če za upravičenca ali katero koli povezano osebo ali osebo, ki je prevzela neomejeno odgovornost za dolgove upravičenca, velja katera koli okoliščina iz člena 138(1), točka (a) ali (b), finančne uredbe;

(e)	če za upravičenca ali katero koli povezano osebo velja katera koli okoliščina iz člena 138(1), točke (c) do (h), ali s področja uporabe člena 138(3) finančne uredbe.

II.14.2.B   Postopek za razveljavitev

Korak 1 –

Preden se sklep o financiranju razveljavi, Evropski parlament uradno obvesti upravičenca o svoji nameri za razveljavitev, navede razloge za takšno odločitev in upravičenca pozove, naj predloži pripombe v 30 koledarskih dneh od datuma prejema tega uradnega obvestila.

Korak 2 –

Če Evropski parlament po preteku roka za predložitev pripomb sklene, da ne bo razveljavil sklepa o financiranju, pošlje upravičencu obvestilo o svoji odločitvi. Če Evropski parlament po preteku roka za posredovanje pripomb sklene, da bo razveljavil sklep o financiranju, pošlje upravičencu uradno obvestilo z obrazloženo odločitvijo o razveljavitvi.

Korak 3 –

Evropski parlament po sprejetju odločitve o razveljavitvi sklepa o financiranju brez odlašanja obvesti upravičenca o razveljavitvi sporazuma o nepovratnih sredstvih.

ČLEN II.15 –   PRENOS

Upravičenec ne more prenesti svojih terjatev do Evropskega parlamenta na tretjo osebo, razen če to Evropski parlament odobri vnaprej na podlagi obrazložene pisne zahteve upravičenca.

Če Evropski parlament prenosa ne odobri pisno ali če niso izpolnjeni pogoji za take odobritve, prenos nima pravnega učinka.

Prenos upravičenca v nobenem primeru ne odvezuje njegovih obveznosti do Evropskega parlamenta.

ČLEN II.16 –   ZAMUDNE OBRESTI

Če Evropski parlament plačila ne izvrši v roku, upravičencu pripadajo zamudne obresti po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja za svoje operacije glavnega refinanciranja v eurih (v nadaljnjem besedilu: referenčna obrestna mera), zvišani za tri točke in pol. Referenčna obrestna mera je tista, ki velja na prvi dan meseca, v katerem se izteče rok za plačilo, kot je objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije.

Če Evropski parlament začasno ustavi plačila, kot je določeno v členu II.12, se to ne šteje za zamudo v plačilu.

Zamudne obresti se zaračunajo za čas od dneva po datumu, določenem za plačilo, do vključno dne, ko je bilo plačilo izvršeno.

Če so izračunane obresti nižje ali enake 200 EUR, jih Evropski parlament, ne glede na prvi pododstavek, upravičencu plača samo na njegovo zahtevo, predloženo v dveh mesecih po prejemu zapoznelega plačila.

ČLEN II.17 –   VELJAVNO PRAVO

Sporazum ureja veljavno pravo Unije, zlasti Uredba (EU, Euratom) 2025/2445 in veljavna pravila finančne uredbe Po potrebi jih dopolnjuje nacionalno pravo države članice, v kateri je sedež upravičenca.

ČLEN II.18 –   PRAVICA DO IZJAVE

V primerih, ko lahko upravičenec v skladu s tem sporazumom predloži pripombe, ima za predložitev pisnih pripomb na voljo 10 delovnih dni, razen če je izrecno določeno drugače. To obdobje se lahko na obrazloženo zahtevo upravičenca ali fizične osebe podaljša enkrat, in sicer za nadaljnjih 10 delovnih dni.

DEL B:   FINANČNE DOLOČBE

ČLEN II.19 –   UPRAVIČENI STROŠKI

II.19.1   Pogoji

Stroški štejejo za upravičene za financiranje iz sredstev Unije in skladne s členom 189 finančne uredbe, če ustrezajo naslednjim kumulativnim merilom:

(a)	so v neposredni zvezi s predmetom urejanja sporazuma in določeni v oceni proračuna, ki je priložena sporazumu;

(b)	so potrebni za izvajanje sporazuma;

(c)	so razumni, utemeljeni in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti;

(d)	nastanejo v obdobju upravičenosti, opredeljenem v členu I.2, razen stroškov, povezanih z letnimi poročili in potrdili o računovodskih izkazih ter s tem povezanimi računi;

(e)	so dejansko nastali upravičencu;

(f)	so določljivi, preverljivi in evidentirani v računovodskih izkazih upravičenca v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo zanje;

(g)	so v skladu z določbami veljavne davčne zakonodaje in zakonodaje s področja socialne varnosti;

(h)	so v skladu s členom II.9.1;

(i)	izpolnjujejo postopkovne zahteve iz člena II.9.2, če zadevni stroški izhajajo iz javnih naročil v vrednosti, ki presega 60 000 EUR (brez DDV);

(j)	izpolnjujejo zahteve iz naslova XI finančne uredbe, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 ali razpisa za zbiranje predlogov.

Upravičenčevi računovodski postopki in postopki notranje revizije morajo omogočati neposredno uskladitev stroškov in prihodkov iz letnega poročila z računovodskimi izkazi in ustreznimi dokazili. Če ustrezna uskladitev ni mogoča, se lahko stroški opredelijo kot neupravičeni.

II.19.2   Primeri upravičenih stroškov

Stroški štejejo za upravičene za financiranje iz sredstev Unije in skladne s členom 189 finančne uredbe, če ustrezajo naslednjim merilom:

(a)	stroški, povezani s tehnično pomočjo, sestanki, raziskovanjem, čezmejnimi prireditvami, študijami, obveščanjem in publikacijami ter dejavnostmi za razvoj zmogljivosti, kot so tečaji usposabljanja ali mentorstvo;

(b)	stroški zaposlenih, ki vključujejo dejanske plače, prispevke za socialno varnost in druge statutarne stroške, vezane na prejemke, če ne presegajo povprečnih stopenj, ki so običajne pri plačni politiki upravičenca;

(c)	potni stroški in stroški bivanja za zaposlene, če ustrezajo običajni praksi upravičenca glede potnih stroškov;

(d)

stroški amortizacije opreme ali drugih sredstev (novih ali rabljenih), kot so knjiženi v računovodskih izkazih upravičenca, če so bila sredstva: (i) amortizirana v skladu z lokalnimi računovodskimi standardi in računovodskimi praksami, ki so se dosledno uporabljale skozi čas, ter (ii) nabavljena v skladu s členom II.9.1 in členom II.9.2;

(e)	stroški finančnih jamstev, povezanih s predplačilom, ki ga izplača Evropski parlament.

ČLEN II.20 –   NEUPRAVIČENI STROŠKI

Brez poseganja v člen II.19.1 tega sporazuma se za neupravičene štejejo naslednji stroški:

(a)	donos kapitala in dividende, ki jih izplača upravičenec;

(b)	dolgovi in stroški servisiranja dolga;

(c)	rezervacije za izgube ali dolgove;

(d)	dolgovane obresti, razen negativnih obresti za račun, na katerega se prejme predplačilo Evropskega parlamenta, če se tem negativnim obrestim ni bilo mogoče izogniti;

(e)	dvomljivi dolgovi;

(f)	izgube zaradi tečajnih razlik;

(g)	stroški nakazil Evropskega parlamenta, ki jih zaračuna banka upravičenca;

(h)	stroški, ki jih prijavi upravičenec v okviru drugega ukrepa, ki prejema nepovratna sredstva iz proračuna Unije;

(i)	nedenarne koristi;

(j)	čezmerni ali nesmotrni odhodki;

(k)	odbitni DDV;

(l)	prepovedano financiranje nekaterih tretjih oseb na podlagi člena 27 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(m)	stroški, povezani s pravnimi spori z Evropskim parlamentom ali Organom;

(n)	znesek finančnih sankcij, ki jih naloži Organ ali kateri koli nacionalni organ, in zamudnih obresti, ki se zaradi tega plačajo;

(o)	odhodki, za katere ni ustreznih dokazil, kot so razpisna dokumentacija, pogodbe, računi, rezultati.

ČLEN II.21 –   NEDENARNE KORISTI

Vrednost nedenarnih koristi ne sme presegati:

(a)	stroškov, ki ustrezajo nedenarnim koristim, ki jih dejansko nosijo tretje osebe ali članice, ki dodeljujejo te koristi, in so ustrezno utemeljeni v računovodskih dokumentih;

(b)	če takih dokumentov ni, stroškov, ki ustrezajo tistim, ki so splošno sprejeti na zadevnem trgu;

(c)	njihove vrednosti, sprejete v oceni proračuna, določeni v Prilogi;

(d)	50 % lastnih sredstev, sprejetih v oceni proračuna.

Nedenarne koristi:

(a)	se knjižijo ločeno, tako v prihodkih kot v odhodkih;

(b)	morajo biti skladne s členom 25 Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 ter z nacionalnimi davčnimi pravili in pravili s področja socialne varnosti;

(c)	se sprejmejo samo začasno, pod pogojem potrditve s strani zunanjega revizorja in vključitve v sklep o končnem znesku financiranja;

(d)	ne smejo biti nepremičnine.

ČLEN II.22 –   PRORAČUNSKE PRERAZPOREDITVE

Upravičenec lahko prilagodi oceno proračuna, določeno v prilogi, in sicer s prerazporeditvami med različnimi proračunskimi kategorijami brez poseganja v člen II.21. Za prilagoditev ni potrebna sprememba sporazuma. Te prerazporeditve je treba utemeljiti v letnem poročilu.

ČLEN II.23 –   OBVEZNOST POROČANJA

II.23.1   Letno poročilo

Po možnosti do 15. maja in najpozneje do 30. junija po koncu proračunskega leta N upravičenec odredbodajalcu na podlagi prenosa pooblastil predloži letno poročilo v odprti in strojno berljivi obliki, ki ga sestavljajo:

(a)	letne računovodske izkaze in spremna pojasnila, ki zajemajo upravičenčeve prihodke in stroške, sredstva in obveznosti na začetku in koncu proračunskega leta v skladu s pravom, ki se uporablja v državi članici, kjer je sedež upravičenca;

(b)	poročilo o zunanji reviziji letnih računovodskih izkazov, ki zajema njihovo zanesljivost ter zakonitost in pravilnost prihodkov in odhodkov in ki jo je opravil neodvisen organ ali strokovnjak;

(c)	seznam donatorjev in dajalcev prispevkov ter njihovih donacij ali prispevkov in lastno ustvarjenih sredstev, ki se sporočijo v skladu s členom 25(2) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445;

(d)	poročilo o dejavnosti;

(e)	računovodski izkaz dejanskih odhodkov in prihodkov, ki temelji na strukturi ocene proračuna;

(f)	podrobni knjigovodski računi v zvezi s prihodki, stroški, sredstvi in obveznostmi;

(g)	uskladitve računovodskega izkaza iz točke (e) s podrobnimi knjigovodskimi računi iz točke (f);

(h)

seznam dobaviteljev, ki so upravičencu v proračunskem letu N zaračunali znesek, ki presega 10 000 EUR, ali katerih kumulativna vrednost v zadnjih petih letih je enaka ali presega 60 000 EUR (brez DDV), v katerem se navedejo ime in naslov dobavitelja ter opis dobavljenega blaga in opravljenih storitev.

V primeru prenosa iz člena II.25.3 letno poročilo vsebuje dokumente iz točk (d), (e), (f) in (g), ki zajemajo prvo četrtletje leta, ki sledi zadevnemu proračunskem letu.

Informacije, vključene v letno poročilo, morajo zadostovati za določitev končnega zneska financiranja.

II.23.2   Poročilo o zunanji reviziji

Upravičenec pri pripravi in predložitvi poročila o zunanji reviziji iz člena 28(3) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 sodeluje z neodvisnimi zunanjimi organi ali strokovnjaki, pooblaščenimi na podlagi člena 28(1) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

V ta namen upravičenec predloži vse informacije ali dokumente, ki jih zahteva zunanji revizor na podlagi člena 28(4) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, tudi med pregledi na kraju samem, izvedenimi pod enakimi pogoji kot v členu II.28.3 tega sporazuma.

Namen zunanje revizije je potrditi zanesljivost računovodskih izkazov ter zakonitost in pravilnost njihovih prihodkov in odhodkov, zlasti da:

(a)	so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z nacionalnim pravom, ki velja za upravičenca, brez bistveno napačnih navedb ter so resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovnih rezultatov;

(b)	so prijavljeni stroški dejansko nastali;

(c)	je izkaz prihodkov izčrpen;

(d)	so finančni dokumenti, ki jih je upravičenec predložil Parlamentu, skladni s finančnimi določbami sporazuma;

(e)	so izpolnjene obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, zlasti iz člena 25;

(f)	so izpolnjene obveznosti iz sporazuma, zlasti iz člena II.9 in člena II.19;

(g)	je upravičenec dejansko prejel nedenarne koristi ter so te bile ocenjene v skladu z veljavnimi pravili;

(h)	je bil morebitni presežek financiranja Unije prenesen v naslednje proračunsko leto in uporabljen v prvem četrtletju proračunskega leta na podlagi člena 226(7) finančne uredbe ali povrnjen Evropskemu parlamentu;

(i)	je bil morebitni presežek lastnih sredstev prenesen v rezervo.

ČLEN II.24 –   SKLEP O LETNEM POROČILU

Evropski parlament do 31. decembra leta, ki sledi proračunskemu letu N, sprejme ali zavrne letno poročilo, kot je določeno v členu II.23.1.

Če se Evropski parlament v roku šestih mesecev po prejemu letnega poročila ne odzove pisno, velja, da je letno poročilo odobreno.

Odobritev letnega poročila ne posega v določitev končnega zneska financiranja iz člena II.25, s katero Evropski parlament sprejme končno odločitev o upravičenosti stroškov.

Evropski parlament lahko od upravičenca zahteva dodatne informacije, da bi lahko sprejel sklep o letnem poročilu. Če te informacije zahteva, se rok za sprejetje sklepa o letnem poročilu podaljša, dokler ne prejme in oceni zahtevanih informacij. Rok se lahko podaljša tudi, kadar dodatne informacije zahteva Organ na podlagi člena 29(4) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

Če so v letnem poročilu velike pomanjkljivosti ali če zunanji revizor sklene, da zaradi pomanjkanja revizijskih dokazov ne more pripraviti revizijskega mnenja, ga lahko Evropski parlament zavrne, ne da bi od upravičenca zahteval dodatne informacije, in zahteva, da upravičenec predloži novo poročilo v 15 delovnih dneh.

Upravičenca se o zahtevi za dodatne informacije ali novo poročilo obvesti pisno.

Če se prvotno predloženo letno poročilo zavrne in se zahteva novo poročilo, se za novo poročilo uporabi postopek odobritve, določen v tem členu.

ČLEN II.25 –   SKLEP O KONČNEM ZNESKU FINANCIRANJA

II.25.1   Učinek letnega poročila

Sklep Evropskega parlamenta, ki določa končni znesek financiranja, temelji na letnem poročilu, odobrenem v skladu s členom II.24. Če Evropski parlament dokončno zavrne letno poročilo ali če upravičenec v predvidenem roku ne predloži letnega poročila, se lahko s sklepom o končnem znesku financiranja določijo neupravičeni stroški.

II.25.2   Prag

Končni znesek financiranja je omejen na znesek iz člena I.4 in ne sme presegati 95 % dejansko nastalih upravičenih stroškov.

II.25.3   Prenos presežka

Če na koncu proračunskega leta N prihodki upravičenca presegajo odhodke, lahko del tega presežka prenese v proračunsko leto N+1 v skladu s členom 226(7) finančne uredbe.

(a)   Opredelitev presežka

Presežek za proračunsko leto N je razlika med skupnimi upravičenimi stroški in vsoto:

(i)	najvišjega začasnega zneska financiranja na podlagi člena I.4;

(ii)	lastnih sredstev upravičenca, namenjenih za kritje upravičenih stroškov, pri čemer je upravičenec pred tem neupravičene stroške kril zgolj iz lastnih sredstev, ter

(iii)

morebitnega presežka, prenesenega iz proračunskega leta N-1.

V proračunsko leto N+1 se lahko prenese presežek, ki ne presega 25 % skupnih prihodkov iz točk (i) in (ii).

(b)   Obračun prenosa za upravičene stroške

Dejansko preneseni znesek se v zaključni bilanci stanja za proračunsko leto N prikaže kot „prenos sredstev za upravičene stroške v prvem četrtletju leta N+1“. Ta prenos sredstev velja za upravičen strošek iz proračunskega leta N.

Poleg tega se z vmesno bilanco najpozneje 31. marca leta N+1 določijo dejansko nastali upravičeni stroški do tega datuma. Prenos sredstev ne sme presegati teh stroškov.

V letu N+1 se prenos razveljavi in ustvari prihodek, ki se uporabi za kritje upravičenih stroškov v prvem četrtletju proračunskega leta N+1.

II.25.4   Sklep o končnem znesku financiranja

Evropski parlament letno preverja skladnost odhodkov z določbami Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, finančne uredbe in sporazuma. Vsako leto sprejme sklep o končnem znesku financiranja, o katerem upravičenca ustrezno obvesti.

Ko je končni znesek financiranja določen, se naredi obračun predplačila.

II.25.5   Preostali znesek financiranja

Če predplačilo presega končni znesek financiranja, Evropski parlament izterja neupravičeno izplačano predplačilo.

Če končni znesek financiranja presega predplačilo, Evropski parlament izplača preostali znesek.

II.25.6   Dobiček

(a)   Opredelitev

Dobiček je opredeljen v skladu s členom 195(2) finančne uredbe.

(b)   Oblikovanje rezerve

V skladu s členom 195(2) finančne uredbe lahko upravičenec ustvari rezerve iz presežka lastnih sredstev, ki so opredeljena v členu II.1.

Presežek lastnih sredstev, ki se prenese na račun rezerv, je, če je ustrezno, znesek lastnih sredstev, ki presega znesek lastnih sredstev, potrebnih za kritje 5 % upravičenih stroškov, dejansko nastalih v proračunskem letu N, in 5 % stroškov, ki so vključeni v znesek, ki se prenese v proračunsko leto N+1. Upravičenec pred tem neupravičene stroške krije zgolj iz lastnih sredstev.

Če upravičenec v primeru lastno ustvarjenih sredstev preseže prag, določen v členu 25(13) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445, se znesek prihodkov, ki presega prag, ne prijavi kot prihodek, temveč se odšteje od skupnih upravičenih stroškov.

Presežek, ki se dodeli za rezervo, se ne upošteva pri izračunu dobička.

Rezerva se lahko uporabi zgolj za kritje stroškov poslovanja upravičenca.

(c)   Izterjava

Financiranje ne sme ustvariti dobička za upravičenca. Evropski parlament ima pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom v skladu s členom 195(4) finančne uredbe.

ČLEN II.26 –   IZTERJAVA

Kadar so bili zneski upravičencu neupravičeno nakazani ali kadar postopek izterjave upravičujejo pogoji iz sporazuma, Uredbe (EU, Euratom) št. 2025/2445 ali finančne uredbe, upravičenec Evropskemu parlamentu zadevne zneske vrne pod pogoji in v roku, ki jih določi Evropski parlament.

II.26.1   Zamudne obresti

Če upravičenec teh zneskov ne vrne v roku, ki ga določi Evropski parlament, slednji poveča dolgovano vsoto za zamudne obresti po stopnji iz člena II.16. Zamudne obresti se obračunajo za obdobje od dneva izteka postavljenega roka za vračilo do vključno dneva, ko Evropski parlament prejme celotno plačilo dolgovanih zneskov.

Z vsakim delnim vračilom se najprej odplačajo stroški in zamudne obresti ter šele nato glavnica.

II.26.2   Pobot

Brez poseganja v druge načine izterjave, predvidene v finančni uredbi, lahko Evropski parlament, če do izteka postavljenega roka ni prejel vračila, izterja dolgovane zneske s pobotom z zneski, ki jih upravičencu dolguje iz katerega koli razloga v skladu s finančno uredbo. V izjemnih okoliščinah, ki jih utemeljuje varstvo finančnih interesov Unije, lahko Evropski parlament izvrši izterjavo s pobotom pred datumom zapadlosti plačila. Za to ni potrebno predhodno soglasje upravičenca.

II.26.3   Bančni stroški

Bančni stroški, ki nastanejo zaradi izterjave zneskov, dolgovanih Evropskemu parlamentu, so v izključno breme upravičenca.

ČLEN II.27 –   FINANČNO JAMSTVO

Če Evropski parlament zahteva finančno jamstvo v skladu s členom 156 finančne uredbe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	finančno jamstvo izda banka ali pooblaščena finančna institucija ali, na prošnjo upravičenca in s soglasjem Evropskega parlamenta, tretja oseba;

(b)	izdajatelj jamstva se mora zavezati, da bo poravnal obveznosti na prvi poziv in da od Evropskega parlamenta ne bo zahteval, naj najprej ukrepa proti glavnemu dolžniku (tj. zadevnemu upravičencu), ter

(c)

finančno jamstvo mora ostati izrecno veljavno, dokler se predplačilo ne izravna z vmesnimi plačili ali preostalim zneskom s strani Evropskega parlamenta; če se preostali znesek izterja, mora finančno jamstvo ostati veljavno, dokler se ne šteje, da je dolg v celoti poplačan, Evropski parlament pa mora sprostiti jamstvo v mesecu po tem.

ČLEN II.28 –   NADZOR

II.28.1   Splošne določbe

Evropski parlament, Organ, OLAF, EJT v zvezi s tistimi državami članicami, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (6), in Evropsko računsko sodišče lahko v okviru svojih pristojnosti in v skladu s poglavjem V Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 ter s členom 205(1) in členom 204(2), točka (g), v povezavi s členom 129 finančne uredbe kadar koli izvajajo svoje nadzorne pristojnosti, da bi preverili, ali upravičenec v celoti izpolnjuje obveznosti iz sporazuma, Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445 in finančne uredbe.

Upravičenec mora sodelovati s pristojnimi organi in jim nuditi pomoč, ki jo potrebujejo za izvajanje nadzora.

Upravičenec mora zagotoviti, da vse tretje osebe, vključno z izvajalci in podizvajalci, ki sodelujejo pri izvajanju dejavnosti, financiranih na podlagi tega sporazuma, podelijo pravice, enakovredne tistim, določenim v prvem odstavku člena II.28.1, kot je določeno v členu 129(2) finančne uredbe.

Evropski parlament in Organ lahko nalogo nadzora preneseta na zunanje organe, ki jih ustrezno pooblastita, da delujejo v njunem imenu (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni organi). Dolžnost sodelovanja velja tudi napram pooblaščenim organom pri izvajanju nadzornih nalog, ki so prenesene nanje.

II.28.2   Obveznost zagotavljanja dokumentov in/ali informacij

Upravičenec zagotovi vse dokumente in/ali informacije, vključno z informacijami v elektronski obliki, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Organ ali pooblaščeni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

Dokumenti ali informacije, ki jih zagotovi upravičenec, se obdelujejo v skladu s členom II.6.

II.28.3   Pregledi na kraju samem, ki jih opravi pristojni organ

Pristojni organ lahko izvede pregled na kraju samem v prostorih upravičenca. V ta namen lahko od upravičenca pisno zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za tak pregled v primernem roku, ki ga določi pristojni organ.

Med pregledi na kraju samem upravičenec pristojnemu organu omogoči dostop do objektov in prostorov, kjer se dejavnost izvaja ali se je izvajala, ter do vseh potrebnih informacij, vključno z informacijami v elektronski obliki.

Upravičenec zagotovi, da so med pregledom na kraju samem informacije nemudoma na voljo in da se zahtevane informacije predložijo v ustrezni obliki.

II.28.4   Kontradiktorni nadzorni postopek Evropskega parlamenta

Na podlagi ugotovitev med nadzornim postopkom Evropski parlament pripravi poročilo s predhodnimi sklepi, ki ga pošlje upravičencu. Upravičenec lahko v 30 koledarskih dneh od datuma prejema začasnega revizijskega poročila predloži pripombe.

Na podlagi ugotovitev iz poročila s predhodnimi sklepi in morebitnih pripomb upravičenca Evropski parlament pripravi končne sklepe. Če upravičenec v navedenem roku ne predloži pripomb ali če sprejme predhodne ugotovitve, se te ugotovitve štejejo za dokončne.

II.28.5   Posledice sklepov in ugotovitev nadzora

Brez poseganja v pravico Evropskega parlamenta, da sprejme ukrepe iz členov II.12 do II.14, ta ustrezno upošteva končne sklepe pri določanju končnega zneska financiranja.

O primerih morebitnih goljufij ali hudih kršitev veljavnih pravil, razkritih v končnih sklepih, se obvestijo pristojni nacionalni organi ali organi Unije za nadaljnje ukrepanje.

Evropski parlament lahko na podlagi naknadnih kontrol, izvedenih v skladu s členom 74(6) finančne uredbe, retroaktivno prilagodi sklep o končnem znesku financiranja.

II.28.6   Pravica urada OLAF do nadzora

OLAF izvršuje svojo pravico do nadzora upravičenca v skladu z veljavnimi pravili, zlasti z Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (7), Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8), členom 129 finančne uredbe ter členom 29(4) in členom 30(7) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445.

Upravičenec mora tesno sodelovati z uradom OLAF in mu nuditi vso pomoč, ki jo slednji potrebuje za izvajanje nadzora.

II.28.7   Pravica Evropskega računskega sodišča do nadzora

Evropsko računsko sodišče izvaja svojo pravico do nadzora v skladu z veljavnimi pravili, zlasti s členom 129 finančne uredbe in členom 30(6) Uredbe (EU, Euratom) 2025/2445. Pri tem se uporabljata člena II.28.2 in II.28.3.

Upravičenec mora ustrezno sodelovati z Računskim sodiščem in mu nuditi vso pomoč, ki jo potrebuje za izvajanje nadzora.

II.28.8   Pravica EJT do nadzora

EJT izvršuje svoje pravice do nadzora v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 in veljavnimi pravili finančne uredbe.

Upravičenec mora ustrezno sodelovati z EJT in mu nuditi vso pomoč, ki jo potrebuje za izvajanje nadzora.

II.28.9   Upoštevanje rezultatov nadzora pri določanju končnega zneska financiranja

Evropski parlament lahko kadar koli upošteva ugotovitve nadzora, ki so ga izvedli organi iz člena II.28.1, da bi določil ali spremenil končni znesek financiranja, pri čemer spoštuje pravico upravičenca do izjave v skladu s členom II.18 tega sporazuma.

II.28.10   Neizpolnjevanje obveznosti iz člena II.28.1 do člena II.28.3

Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz člena II.28.1 do člena II.28.3, lahko Evropski parlament šteje za neupravičene vse stroške, ki jih upravičenec ni zadovoljivo utemeljil.

PODPISI

Za upravičenca [priimek/ime/funkcija] [podpis] V [kraj], dne [datum]

Za Evropski parlament [priimek/ime] [podpis] V [kraj], dne [datum]

V dveh izvodih v slovenščini.

---

(1)  Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(2)  Uredba (EU, Euratom) 2025/2445 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2025 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L, 2025/2445, 8.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2445/oj).

(3)  Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2001/1049/oj).

(4)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1725/oj).

(5)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(6)  Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj).

(7)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/2185/oj).

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj).