(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 26. aprila 2024 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 21 uredbe o tujih subvencijah, s katero bo družba Emirates Telecommunications Group Company P.J.S.C. (v nadaljnjem besedilu: Združeni arabski emirati ali ZAE) (v nadaljnjem besedilu: družba e& ali priglasitelj) pridobila izključni nadzor nad družbo PPF Telecom Group B.V. (v nadaljnjem besedilu: družba PPF ali ciljno podjetje, skupaj s priglasiteljem: stranki) (v nadaljnjem besedilu: transakcija). Transakcija se bo izvedla z nakupom delnic.

(2)

Družba e& je telekomunikacijski operater s sedežem v Abu Dabiju (edem od sedmih emiratov, ki sestavljajo ZAE kot federacijo), ustanovljen na podlagi zveznega zakona št. 1 iz leta 1991 o družbi Emirates Telecommunications Group Company (v nadaljnjem besedilu: zakon o družbi e&). Družba e& je pod nadzorom in v večinski lasti državnega premoženjskega sklada Emirates Investment Authority (v nadaljnjem besedilu: sklad EIA), ki je pod nadzorom in v popolni lasti zvezne vlade ZAE (3). Sklad EIA je bil v skladu z zakonom o družbi e& in statutom družbe e& imenovan za „posebnega delničarja“ in v nekaterih zadevah je potrebno njegovo soglasje (4). Zato, kot je potrdil tudi sam priglasitelj (5), sta družba e& in sklad EIA del istega podjetja.

(3)

PPF Group N.V. (v nadaljnjem besedilu: prodajalec) je mednarodna naložbena skupina, ki je bila ustanovljena na Češkem leta 1991. Upravlja poslovanje v 25 državah v Evropi, Severni Ameriki in Aziji, pri čemer so njene glavne dejavnosti telekomunikacije, mediji, finančne storitve, e-trgovina, nepremičnine, strojništvo in biotehnologija.

(4)

Ciljno podjetje je ponudnik telekomunikacijskih storitev prodajalca (razen češkega ponudnika telekomunikacijskih storitev, ki bo izločen), ki zajema telekomunikacijske dejavnosti na Madžarskem, v Bolgariji, Srbiji in na Slovaškem. Ciljno podjetje vključuje (maloprodajne) telekomunikacijske dejavnosti prodajalca (Yettel v Bolgariji, na Madžarskem in v Srbiji ter O2 na Slovaškem) in dejavnost omrežne infrastrukture (ki jo tri hčerinske družbe, združene pod imenom CETIN, izvajajo v Bolgariji, na Madžarskem in v Srbiji (6), družba O2 Slovakia Networks pa na Slovaškem). Ciljno podjetje skupaj oskrbuje več kot 10 milijonov strank, njegovi skupni prihodki pa so leta 2022 znašali 1,8 milijarde EUR.

(5)

Družba e& bo v skladu s pogodbo o prodaji in nakupu z dne 1. avgusta 2023 neposredno pridobila 50 % plus eno delnico v ciljnem podjetju. Zaradi transakcije bo ciljno podjetje družbi e& izdalo prednostne delnice, ki sledijo dobičku subjektov CETIN, in zagotovilo, da družba e& prejme 50 % plus eno delnico v družbi CETIN, preostanek pa bo dodeljen družbi GIC Private Limited (v nadaljnjem besedilu: družba GIC) (30 %) in prodajalcu (20 %). Za zaključek transakcije se – poleg drugih prvih pogojev – zahteva, da se družba e& in prodajalec dogovorita o delničarskem sporazumu (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), ki se sklene ob zaključku transakcije ter v katerem bodo določene pravice družbe e& in prodajalca glede upravljanja v ciljnem podjetju po zadevnem zaključku. Družba e& in prodajalec sta pripravila osnutek delničarskega sporazuma v vsebinsko dogovorjeni obliki, ki se sklene ob zaključku transakcije in določa, da […](* (*1)). Z delničarskim sporazumom se bo tako zagotovilo, da bo imela družba e& izključni nadzor nad ciljnim podjetjem.

(6)

Glede na uvodno izjavo 5 bo družba e& pridobila izključni nadzor nad ciljnim podjetjem v smislu člena 20(1), točka (b), uredbe o tujih subvencijah.

(7)

Nadomestilo za transakcijo znaša 2,15 milijarde EUR plus sukcesivno izplačilo in vračilo sredstev v višini 350 milijonov EUR oziroma 75 milijonov EUR, odvisno od izpolnitve ali neizpolnitve določenih finančnih ciljev.

(8)

Poleg tega sta družba e& in prodajalec sklenila nekatere sporazume, katerih namen je zagotoviti, da bo prodajalec ohranil neobvladujoči manjšinski delež v ciljnem podjetju za obdobje, ki bo družbi e& omogočilo, da izkoristi prodajalčeve izkušnje in poznavanje trga. Dogovorjeno je bilo, da bo to obdobje trajalo pet let in bo odvisno od izvršitve prodajne opcije za prodajalca in ustrezne nakupne opcije za družbo e&.

(9)

Na podlagi informacij, ki sta jih predložili stranki:

(10)

Transakcija tako presega pragove za priglasitev iz člena 20(3) uredbe o tujih subvencijah.

(11)

Komisija je 23. maja 2024 družbi e& poslala zahtevo za informacije v skladu s členom 13(2) uredbe o tujih subvencijah (v nadaljnjem besedilu: zahteva za informacije), s katero ji je naložila, da zahtevane informacije predloži do 27. maja 2024. Komisija do 28. maja 2024 še vedno ni prejela zahtevanih informacij. Take informacije je potrebovala za izvedbo ocene, zato je od 27. maja 2024 začasno prekinila roke iz člena 24(1) uredbe o tujih subvencijah, in sicer do prejema zahtevanih informacij ali do trenutka, ko priglasitelja ali druge vpletene osebe obvesti, da zahtevane informacije niso več potrebne.

(12)

Priglasitelj je 29. maja 2024 predložil odgovor na zahtevo za informacije. Komisija je po oceni popolnosti zahtevanih informacij priglasitelja obvestila, da se lahko šteje, da je začasna prekinitev rokov iz člena 24(1) uredbe o tujih subvencijah prenehala v skladu s členom 23(3) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2023/1441 (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba) (8). Zato so roki iz člena 24(1) uredbe o tujih subvencijah ponovno začeli teči 30. maja 2024.

(13)

Komisija je 4. junija 2024 in 11. junija 2024 opravila konferenčne klice s petimi konkurenti ciljnega podjetja.

(14)

Komisija je 10. junija 2024 sprejela sklep o začetku postopka.

(15)

Komisija je 17. in 18. junija 2024 v skladu s členom 13(3) uredbe o tujih subvencijah poslala zahteve za informacije 14 podjetjem, ki delujejo v telekomunikacijski industriji, in trem nacionalnim regulativnim organom jurisdikcij EU, v katerih je dejavno ciljno podjetje (9).

(16)

Komisija je od 18. junija 2024 do 21. junija 2024 prejela odgovore na te zahteve za informacije od 11 telekomunikacijskih operaterjev, vključno z glavnimi konkurenti ciljnega podjetja na notranjem trgu (10). Zadevni trije nacionalni regulativni organi so na zahtevo za informacije odgovorili v obdobju med 20. junijem 2024 in 24. junijem 2024 (11).

(17)

Priglasitelj je 28. junija 2024 v skladu s členom 24(4) uredbe o tujih subvencijah zahteval, da se roki iz člena 24(1) navedene uredbe podaljšajo za 20 delovnih dni. Komisija se je seznanila s to zahtevo in ustrezno posodobila rok za poglobljeno preiskavo.

(18)

Priglasitelj je 16. julija 2024 predložil pripombe k sklepu o začetku postopka (v nadaljnjem besedilu: pripombe k sklepu o začetku postopka). V teh pripombah se je priglasitelj „odpovedal pravici iz člena 42(1) in (4) uredbe o tujih subvencijah, da od Komisije zahteva, naj ga obvesti o razlogih, na podlagi katerih namerava sprejeti sklep, predloži pripombe in zahteva vpogled v spis Komisije“.

(19)

Priglasitelj je istega dne predložil zaveze v skladu s členom 7(2) uredbe o tujih subvencijah skupaj z obrazložitvenim memorandumom, v katerem je navedel razloge, zaradi katerih so bile po njegovem mnenju te zaveze ustrezne za popolno in dejansko odpravo pomislekov Komisije. V skladu s členom 24 uredbe o tujih subvencijah se je s tem rok iz člena 24(1) uredbe o tujih subvencijah podaljšal do 4. decembra 2024.

(20)

Komisija je 17. julija 2024 v skladu s členom 13(3) uredbe o tujih subvencijah poslala zahteve za informacije (v nadaljnjem besedilu: tržni preizkus) 12 tretjim osebam, ki delujejo v telekomunikacijski industriji. V obdobju od 22. julija 2024 do 1. avgusta 2024 je prejela 11 odgovorov (12).

(21)

Službe Komisije so 29. julija 2024 priglasitelju posredovale povzetek rezultata tržnega preizkusa.

(22)

Stranki in Komisija so 24. junija in 30. julija 2024 opravile sestanka o trenutnem stanju.

(23)

Komisija je 5. avgusta 2024 v skladu s členom 13(3) uredbe o tujih subvencijah poslala zahteve za informacije petim bankam, dejavnim v ZAE.

(24)

Pet bank, s katerimi je bil vzpostavljen stik, je 16. avgusta 2024 predložilo začetni odgovor na to zahtevo za informacije, temu pa so 20. avgusta 2024 sledile dodatne predložitve.

(25)

Priglasitelj je 19. avgusta 2024 predložil podpisano različico zavez.

(26)

Komisija je 29. avgusta 2024 v skladu s členom 13(3) uredbe o tujih subvencijah poslala zahtevo za informacije regulativnemu organu za telekomunikacije in digitalno upravo. Zadevni organ je odgovor predložil 2. septembra 2024.

(27)

Komisija je 30. avgusta 2024 priglasitelju poslala elektronsko sporočilo, s katerim ga je obvestila o svoji nameri, da sprejme sklep na podlagi razpoložljivih dejstev. Priglasitelj je odgovor predložil 2. septembra 2024.

(28)

Komisija je 6. septembra 2024 v skladu s členom 48(2) uredbe o tujih subvencijah osnutek sklepa predložila svetovalnemu odboru za izdajo svetovalnega mnenja.

(29)

Dne 20. septembra 2024 je bil sklican sestanek svetovalnega odbora, da bi razpravljali o osnutku sklepa, ki ga je predložila Komisija. Svetovalni odbor se je sestal in podal pozitivno mnenje o osnutku sklepa.

(30)

V skladu s členom 3(1) uredbe o tujih subvencijah se šteje, da tuja subvencija obstaja, kadar so izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji. Prvič, finančni prispevek mora neposredno ali posredno zagotoviti tretja država (pripisljivost). Drugič, finančni prispevek mora podjetju, ki opravlja gospodarsko dejavnost na notranjem trgu, prinašati korist (korist). Šteje se, da gospodarsko dejavnost na notranjem trgu opravlja podjetje, ki pridobi nadzor ali se združuje s podjetjem s sedežem v Uniji (13). Tretjič, korist mora biti omejena na eno ali več podjetij ali panog (specifičnost).

(31)

Kot je določeno v členu 3(2) uredbe o tujih subvencijah, finančni prispevki med drugim vključujejo (a) prenos sredstev ali obveznosti; (b) odpoved sicer zapadlim prihodkom in (c) dobavo blaga ali storitev oziroma nakup blaga ali storitev.

(32)

Poleg tega v skladu s členom 3(2), drugi pododstavek, uredbe o tujih subvencijah tuji finančni prispevki vključujejo finančne prispevke tujega javnega subjekta, katerega dejanja se lahko pripišejo tretji državi, „ob upoštevanju elementov, kot so značilnosti subjekta in pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v državi, v kateri deluje subjekt, vključno z vlogo države v gospodarstvu“, in zasebnih subjektov, katerih „dejanja je mogoče pripisati tretji državi, ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin“.

(33)

V skladu z uvodno izjavo 13 uredbe o tujih subvencijah bi se za finančni prispevek „moralo šteti, da podjetju prinaša korist, če ga ne bi bilo mogoče pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji. Obstoj koristi bi bilo treba ugotoviti na podlagi primerjalnih referenčnih vrednosti, kot so naložbena praksa zasebnih vlagateljev, stopnje financiranja, ki jih je mogoče pridobiti na trgu, primerljiva davčna obravnava ali ustrezno plačilo za dano blago ali storitev. Če neposredno primerljive referenčne vrednosti niso na voljo, bi se lahko prilagodile obstoječe referenčne vrednosti ali pa bi se lahko določile alternativne referenčne vrednosti na podlagi splošno sprejetih metod ocenjevanja“.

(34)

V skladu z uvodno izjavo 14 uredbe o tujih subvencijah bi lahko bila „[s]pecifičnost tuje subvencije […] ugotovljena na podlagi prava ali dejstev“.

(35)

V zvezi z izkrivljanjem notranjega trga člen 4(1) uredbe o tujih subvencijah določa, da je tuja subvencija izkrivljajoča, če „lahko […] izboljša konkurenčni položaj podjetja na notranjem trgu“ in če pri tem „dejansko ali potencialno negativno vpliva na konkurenco na notranjem trgu“. To se ugotavlja v celoviti oceni na podlagi kazalnikov, ki med drugim vključujejo: naravo in znesek tuje subvencije; položaj podjetja, tudi njegovo velikost, in razmere na zadevnih trgih ali v zadevnih sektorjih; raven in razvoj gospodarske dejavnosti podjetja na notranjem trgu ter namen in pogoje, povezane s tujo subvencijo, ter njeno uporabo na notranjem trgu (14).

(36)

Vsak kazalnik, obravnavan ločeno, ni nujno odločilen, kazalniki pa niso kumulativni, kar pomeni, da – tako kot se lahko drugi ustrezni kazalniki obravnavajo za vsak primer posebej – ni treba proučiti ali določiti vseh primerov ustreznih kazalnikov iz člena 4(1) uredbe o tujih subvencijah, da bi se dokazalo, da tuja subvencija v posameznem primeru izkrivlja notranji trg. V uvodni izjavi 19 uredbe o tujih subvencijah je navedeno: „Komisija bi lahko pri uporabi kazalnikov za ugotovitev obstoja izkrivljanja na notranjem trgu upoštevala različne elemente, kot je obseg tuje subvencije kot absolutno vrednost ali glede na velikost trga ali vrednosti naložbe. Na primer, koncentracija, pri kateri tuja subvencija krije znaten del nakupne cene ciljnega podjetja, je verjetno izkrivljajoča. […] Poleg tega bi bilo treba upoštevati značilnosti trga in zlasti konkurenčne pogoje na trgu, kot so ovire za vstop. […]“ (15).

(37)

V členu 5(1) uredbe o tujih subvencijah so izčrpno naštete nekatere kategorije tujih subvencij, za katere je najverjetneje, da bodo izkrivljale notranji trg, med katerimi sta tudi: „tuja subvencija, ki neposredno olajša koncentracijo“ ter „tuja subvencija v obliki neomejenega poroštva za dolgove ali obveznosti podjetja, in sicer brez vsakršne omejitve glede zneska ali trajanja takega poroštva“. Komisiji v skladu z uvodno izjavo 20 uredbe o tujih subvencijah v zvezi s kategorijami tujih subvencij, za katere je najverjetneje, da bodo izkrivljale notranji trg, „ni treba izvesti podrobne ocene na podlagi kazalnikov“.

(38)

V skladu s členom 5(2) uredbe o tujih subvencijah se preiskovanemu podjetju omogoči, da predloži ustrezne informacije o tem, ali tuja subvencija, ki spada v tako kategorijo tujih subvencij, za katere je najverjetneje, da bodo izkrivljale notranji trg, v posebnih okoliščinah zadevnega primera ne izkrivlja notranjega trga.

(39)

Kar izrecno zadeva priglašene koncentracije, se v skladu s členom 19 uredbe o tujih subvencijah „[p]ri ocenjevanju, ali tuja subvencija pri koncentraciji izkrivlja notranji trg v smislu člena 4 ali 5, […] ta ocena omeji na zadevno koncentracijo“ in „[v] oceni […] upoštevajo samo tuje subvencije, dodeljene v treh letih pred sklenitvijo pogodbe, objavo javne ponudbe ali prevzemom kontrolnega deleža“.

(40)

V členu 11(3) uredbe o tujih subvencijah je navedeno: „Kadar Komisija na podlagi členov 4 do 6 ugotovi, da tuja subvencija izkrivlja notranji trg, in preiskovano podjetje ponudi zaveze, ki so po njenem mnenju ustrezne in zadostne za popolno in dejansko odpravo izkrivljanja, lahko sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa, da te zaveze postanejo zavezujoče za podjetje (v nadaljnjem besedilu: sklep o zavezah). […] Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 48(2)“.

(41)

V skladu s členom 7(2) uredbe o tujih subvencijah Komisija lahko sprejme zaveze, ki jih ponudi preiskovano podjetje, kadar take zaveze v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanje na notranjem trgu. Poleg tega, „[k]o Komisija sprejme take zaveze, s sklepom o zavezah v skladu s členom 11(3) določi, da so zavezujoče za preiskovano podjetje“. V skladu s členom 7(3) uredbe o tujih subvencijah morajo biti te zaveze sorazmerne ter v celoti in učinkovito odpraviti izkrivljanje, ki ga dejansko povzroči ali bi ga potencialno povzročila tuja subvencija na notranjem trgu.

(42)

V skladu s členom 7(5) uredbe o tujih subvencijah Komisija, kadar je ustrezno, „naloži zahteve glede poročanja in preglednosti, vključno z rednim poročanjem o izvajanju zavez“.

(43)

Poleg tega Komisija v skladu s členom 11(4) uredbe o tujih subvencijah sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa o nenasprotovanju, kadar „predhodna ocena, kot je navedena v njenem sklepu o začetku poglobljene preiskave, ni potrjena“ ali kadar „v smislu člena 6 pozitivni učinki odtehtajo izkrivljanje notranjega trga“.

(44)

V skladu s členom 6(1) uredbe o tujih subvencijah lahko Komisija „na podlagi prejetih informacij pretehta razmerje med negativnimi učinki tuje subvencije v smislu izkrivljanja na notranjem trgu v skladu s členoma 4 in 5 ter pozitivnimi učinki na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu ter ob tem upošteva druge pozitivne učinke tuje subvencije, kot so širši pozitivni učinki glede ciljev zadevne politike, zlasti ciljev Unije“. V skladu z uvodno izjavo 21 uredbe o tujih subvencijah lahko cilji politike vključujejo „visoko raven varstva okolja in socialnih standardov ter spodbujanje raziskav in razvoja“. V zvezi s subvencijami, za katere se šteje, da bodo najverjetneje izkrivljale notranji trg v skladu s členom 5(1) uredbe o tujih subvencijah, „je manj verjetno, da bodo pozitivni učinki prevladali nad negativnimi učinki“.

(45)

V skladu s členom 6(2) uredbe o tujih subvencijah Komisija upošteva rezultat testa tehtanja „pri odločanju o […] sprejetju zavez“ ter naravo in raven teh zavez. V skladu z uvodno izjavo 21 uredbe o tujih subvencijah lahko Komisija sklene, da ne bo uvedla izravnalnih ukrepov, če prevladajo pozitivni učinki. Če prevladajo negativni učinki, lahko test tehtanja pomaga določiti ustrezno naravo in raven zavez.

(46)

Nazadnje, v skladu z uvodno izjavo 9 uredbe o tujih subvencijah bi bilo treba to uredbo „uporabljati in razlagati ob upoštevanju ustrezne zakonodaje Unije, tudi tiste, ki se nanaša na državno pomoč, združitve in javna naročila“.

(47)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da obstajajo predhodni znaki tujih subvencij, dodeljenih družbi e&, in sicer v obliki terminskega posojila, ki ga je družbi e& […] novembra 2022 odobril konzorcij bank, v katerem so bile večinoma banke pod nadzorom ZAE, neomejenega poroštva vlade ZAE, licence družbe e& za opravljanje telekomunikacijskih storitev v ZAE in cen telekomunikacijskih storitev, ki jih regulirajo ZAE. Ugotovila je tudi, da obstajajo predhodni znaki tujih subvencij, dodeljenih skladu EIA, in sicer v obliki neposrednih nepovratnih sredstev ministrstva za finance ZAE, posojil in vračljivih predplačil ministrstva za finance ZAE, revolving kredita konzorcija bank iz ZAE (vključno z bankami pod nadzorom ZAE) in neomejenega poroštva vlade ZAE.

(48)

Komisija v oddelkih 7.1 do 7.5 v skladu s členom 11 uredbe o tujih subvencijah predstavi svojo končno oceno o tem, ali je po poglobljeni preiskavi potrjena predhodna ocena glede obstoja tujih subvencij pri transakciji, kot je navedeno v sklepu o začetku postopka.

(49)

Priglasitelj je v priglasitvi navedel, da se bo transakcija financirala s terminskim posojilom, ki ga je […] novembra 2022 odobril konzorcij petih bank ([banka 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 3 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 4 pod državnim nadzorom ZAE] in [zasebni posojilodajalec]) z zapadlostjo [0–5] let (v nadaljnjem besedilu: terminsko posojilo). Priglasitelj je navedel, da je bilo terminsko posojilo sicer vzpostavljeno za [namen posojila], vendar ga je družba e& nameravala uporabiti za financiranje transakcije (16).

(50)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da se terminsko posojilo šteje za tujo subvencijo v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah, ki spada na področje uporabe člena 19 uredbe o tujih subvencijah, in zlasti, da je družbi e& zagotovilo korist, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) uredbe o tujih subvencijah.

(51)

Terminsko posojilo je strukturirano na naslednji način:

(52)

Družba e& je v priglasitvi navedla, da je bilo terminsko posojilo v skladu s tržnimi pogoji, zlasti zaradi udeležbe [zasebnega posojilodajalca] v tranšah v USD in AED, pri čemer dejanj [zasebnega posojilodajalca] ni mogoče pripisati tretji državi.

(53)

Poleg tega je družba e& predložila podporno analizo, ki jo je pripravilo podjetje za ekonomsko svetovanje (22). Analiza temelji na obstoju udeležbe [zasebnega posojilodajalca], v njej pa je navedeno, da (i) je tranša v USD zagotovo v skladu s tržnimi pogoji, saj jo zagotavlja [zasebni posojilodajalec], in (ii) da bi morali biti konvencionalna tranša v AED in islamska tranša v AED prav tako v skladu s tržnimi pogoji, zlasti ker je razlika v marži med tranšama v AED in USD skladna z razliko v donosnosti obveznic, s katerimi se trguje na trgu in ki so izdane v AED in USD (23).

(54)

Komisija je v sklepu o začetku postopka menila, da je zaveza [zasebnega posojilodajalca], ki obsega celotno tranšo v USD v višini [100–500] milijonov USD in konvencionalno tranšo v AED v višini [500–1 000] milijonov AED, bistveno manjša od zavez drugih posojilodajalcev. Zasebne naložbe tako predstavljajo le približno [5–10] % vseh naložb. Komisija je zato predhodno ugotovila, da zasebne naložbe niso zadostovale za domnevo, da so tveganja in koristi, ki so jih prevzele [banka 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 3 pod državnim nadzorom ZAE] in [banka 4 pod državnim nadzorom ZAE], primerljivi s tveganji in koristmi zasebnih vlagateljev, ki sodelujejo pri istem posojilu. Poleg tega je ugotovila, da je bila analiza priglasitelja pomanjkljiva, saj se terminsko posojilo ni ustrezno primerjalo s primerljivimi transakcijami, kot so finančni instrumenti z enako zapadlostjo in z enakimi pravicami glede prednosti pri poplačilu ter v isti valuti (24).

(55)

Priglasitelj je v pripombah k sklepu o začetku postopka navedel, da Komisija ni dokazala, da ima „dovolj znakov“, kot se zahteva v členu 10(3) in členu 25(2) uredbe o tujih subvencijah, da terminsko posojilo prinaša korist priglasitelju ter da mnenje, da sodelovanje [zasebnega posojilodajalca] v posojilnem konzorciju ni v skladu z uveljavljeno prakso in sodno prakso na področju državne pomoči, pomeni odstopanje od prakse odločanja Komisije in ustaljene sodne prakse (25).

(56)

Priglasitelj je zlasti opozoril, da je [zasebni posojilodajalec] prispeval skoraj [0,5–1] milijarde EUR, kar je znesek, ki ga po njegovem mnenju v skladu s prakso državne pomoči ni mogoče opredeliti kot „simboličnega“ ali „postranskega“ (26). Poleg tega je pojasnil, da sodelovanje drugih posojilodajalcev ne vpliva na oceno kreditnega tveganja, ki jo posojilodajalec, kot je [zasebni posojilodajalec], opravi pred sklenitvijo posojilne pogodbe, saj so zaveze med seboj neodvisne. Zato naj [zasebni posojilodajalec] zaradi sodelovanja bank v državni lasti ZAE pri terminskem posojilu ne bi prevzel večje stopnje tveganja.

(57)

Komisija je na podlagi razpoložljivih dokazov ocenila, ali pogoji, ki so jih v svojih zavezah v zvezi s terminskim posojilom ponudile [banka 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 3 pod državnim nadzorom ZAE] in [banka 4 pod državnim nadzorom ZAE], družbi e& prinašajo korist v primerjavi s pogoji, ki bi jih družbi e& ponudili zasebni vlagatelji, ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin (27).

(58)

Komisija priznava, da se zdi, da je bilo terminsko posojilo odobreno družbi e&, ne da bi ta imela kakršne koli težave pri pridobivanju likvidnosti. Zlasti družba e& takrat ni bila v finančnih težavah in je imela visoko bonitetno oceno (AA– po S&P Global Ratings (v nadaljnjem besedilu: agencija S&P)) (28), zaradi česar je bila zanimiva za vlagatelje. Poleg tega je družba e& financiranje iz drugih virov pridobila že kmalu po terminskem posojilu, tudi v obliki izdaje obveznic, s katerimi se javno trguje, in posojil, sklenjenih z zasebnimi bankami, kar kaže, da ima družba dostop do likvidnosti na trgih, na katerih banke v državni lasti ZAE ne zagotavljajo financiranja (29). V zvezi s tem je malo verjetno, da bi sodelovanje bank v državni lasti pri terminskem posojilu vplivalo na oceno kreditnega tveganja družbe e&, ki jo je izvedel [zasebni posojilodajalec], saj trg to tveganje že obravnava kot posebej nizko, zlasti zaradi obstoja neomejenega poroštva družbi e& (glej uvodne izjave 100, 123, 124 in 125).

(59)

Vendar relativna vrednost zasebne naložbe [zasebnega posojilodajalca] v primerjavi z naložbami bank, katerih dejanja je verjetno mogoče pripisati ZAE (30), kljub absolutni vrednosti te naložbe sama po sebi Komisiji ne omogoča sklepa, da so prispevki teh bank v državni lasti skladni z zasebnimi naložbami.

(60)

Družba e& je v priglasitvi navedla, da ni mogla izvesti ustrezne primerjalne analize tranše v AED, ker nima „dostopa do pogojev primerljivih posojil, zagotovljenih tretjim podjetjem“ (31). Komisija na podlagi analize trga obveznic, izdanih v AED, meni, da omejeno število takih finančnih instrumentov, izdanih v tej valuti, dejansko otežuje izvedbo alternativne primerjalne analize na podlagi javno dostopnih informacij. Ugotavlja, da je bilo 29. avgusta 2024 število podjetniških obveznic (vključno z zapadlimi obveznicami) v AED, izdanih od leta 2010, za katere so bili na voljo podatki na spletišču Bloomberg, manjše od 50 (32), med temi pa je bila v šestmesečnem obdobju okoli datuma odobritve terminskega posojila izdana le ena podjetniška obveznica (33). Ta obveznica (34), ki jo je izdala [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE] v [drugi polovici leta 2022], je po svojih pogojih podobna drugi obveznici, ki jo je izdala ista banka v [drugi polovici leta 2023] (35) in za katero je priglasitelj pojasnil, da je razlike med terminskim posojilom in obveznico mogoče pojasniti z dejstvom, da (i) se financiranje banke z izdajo obveznic in financiranje družbe, kot je družba e&, z odobritvijo posojil po svoji naravi bistveno razlikujeta in (ii) ima [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE] bonitetno oceno A+, ki je za stopnjo nižja od bonitetne ocene družbe e& (36). Poleg tega je priglasitelj navedel, da je bila v konkretnem primeru obveznice, izdane v [drugi polovici leta 2023], efektivna obrestna mera tranš terminskega posojila v AED znatno višja od obrestne mere obveznice [banke 2 pod državnim nadzorom ZAE]. V primeru obveznice, izdane v [drugi polovici leta 2022], je [5–10]-odstotna donosnost v razponu efektivne obrestne mere tranš terminskega posojila v AED ob njegovi odobritvi, ki je znašala [1–5]–[5–10] % (37). Ta primerjava – z edino obveznico, ki jo je izdala [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE] v [drugi polovici leta 2023] v šestmesečnem obdobju okoli datuma odobritve terminskega posojila – ima sicer svoje omejitve in zato sama po sebi ni dokončna, vendar podpira trditev priglasitelja, da je bilo terminsko posojilo zagotovljeno v skladu s tržnimi pogoji.

(61)

Komisija ugotavlja tudi, da ni mogla izvesti primerjalne analize na podlagi donosnosti do zapadlosti (38) podjetniških obveznic v AED na dan [isti dan kot terminsko posojilo] novembra 2022 zaradi pomanjkanja podatkov o likvidnih podjetniških obveznicah, s katerimi se javno trguje, v AED (39). Kljub temu ugotavlja, da je donosnost do zapadlosti obeh državnih obveznic ZAE (40) znašala [1–5] % oziroma [1–5] % in je bila torej nižja od spodnje meje efektivne obrestne mere tranš v AED. Ta primerjalna analiza bi zato podprla tudi trditev priglasitelja, da je bilo terminsko posojilo zagotovljeno v skladu s tržnimi pogoji.

(62)

Komisija ugotavlja tudi, da zaradi neobstoja podobnih družb z enako bonitetno oceno, ki bi bile dejavne v ZAE (glej uvodno izjavo 100), primerjalna analiza na podlagi podobnih posojil, ki so jih zasebne banke odobrile v AED, ne bi bila mogoča, saj taka podobna posojila ne obstajajo.

(63)

Poleg tega je družba e& na zahtevo predložila dodatne dokaze, da je v [drugi polovici leta 2023] najela posojilo v višini [100–500] milijonov AED pri [banki 3 pod državnim nadzorom ZAE] in [zasebnih posojilodajalcih]. Prijavitelj v zvezi s tem posojilom navaja, da zasebna posojilodajalca ([zasebna posojilodajalca]) predstavljata [60–70 %] vseh zavez glede zagotavljanja posojil, zato se lahko naložba [banke 3 pod državnim nadzorom ZAE] šteje za enakovredno zasebni naložbi. Posledično so pogoji tega posojila v skladu s tržnimi pogoji.

(64)

Priglasitelj trdi, da je navedeno posojilo primerljivo s terminskim posojilom, saj je (i) v isti valuti in (ii) ima enako zapadlost ([1–5] let). Zanj velja tudi enaka obrestna mera EIBOR +[25–60] bazičnih točk kot za terminsko posojilo, kar zadeva njegovo tranšo v AED. Glede na to se lahko po mnenju priglasitelja to posojilo uporabi kot primerjalno posojilo za preverjanje, ali je terminsko posojilo v skladu s tržnimi pogoji.

(65)

Komisija ugotavlja, da sta poleg tega, da imata posojili enako zapadlost, valuto in obrestno mero, posojili tudi nezavarovani in z enakimi pravicami glede prednosti pri poplačilu. Znesek tega posojila, tj. [100–500] milijonov AED, je precej nižji od zneska zavez bank v državni lasti ZAE v okviru terminskega posojila, tako da ga ni mogoče v celoti primerjati s terminskim posojilom, vendar to posojilo vseeno kaže na to, da se pogoji tranš terminskega posojila v AED lahko štejejo za skladne s pogoji, ki bi jih zasebni vlagatelji ponudili za posojila manjših zneskov, pri katerih večino obveznosti ne prevzemajo banke v državni lasti ZAE.

(66)

Kar zadeva tranšo v USD, je družba e& predložila primerjalno analizo na podlagi donosnosti do zapadlosti podjetniških obveznic v USD, ki so jih izdali subjekti z bonitetno oceno AA–, na dan [isti dan kot terminsko posojilo] novembra 2022 (41). Ta analiza kaže, da je bila efektivna obrestna mera tranše terminskega posojila v USD ([1–5]–[5–10] %) (42) skladna z veliko večino donosnosti do zapadlosti obveznic, ki so jih izdali subjekti z enako bonitetno oceno, kot jo ima družba e&, in celo višja od njih. Družba e& je navedla tudi, da je terminsko posojilo v skladu s tržno ceno obveznice, ki jo je izdala v [prvi polovici leta 2014] z donosnostjo do zapadlosti na dan [isti dan kot terminsko posojilo] novembra 2022 v višini [5–10] %, in je zato blizu spodnje meje efektivne obrestne mere terminskega posojila.

(67)

Komisija ugotavlja, da ni bilo mogoče izvesti primerjalne analize, ki bi bila omejena na obveznice, ki so jih izdale družbe, dejavne v istem sektorju in z enako bonitetno oceno kot družba e&, razen družbe e&, in sicer zaradi pomanjkanja javnih informacij o takih obveznicah na trgu in tudi ob upoštevanju, da nobena od družb, ki je primerljiva z družbo e& v telekomunikacijskem sektorju, nima tako visoke bonitetne ocene kot družba e& (glej uvodno izjavo 100).

(68)

Komisija ob opombah priglasitelja ugotavlja, da je med podjetniškimi obveznicami v USD z bonitetno oceno AA–, izdanimi v treh mesecih pred datumom odobritve terminskega posojila, povprečna nominalna donosnost znašala [1–5] % (43) in da je bilo več kot 80 % teh obveznic izdanih z nominalno donosnostjo pod [1–5] %, kar je spodnja meja efektivne obrestne mere terminskega posojila (44).

(69)

Zato Komisija ob upoštevanju razpoložljivih dokazov (pogojev sodelovanja [zasebnega posojilodajalca] pri terminskem posojilu, analize, ki jo je predložil priglasitelj glede primerjave pogojev tranš terminskega posojila v AED in USD, primerljivosti pogojev posojila družbi e& iz [druge polovice leta 2023] ter razpoložljivih informacij o vsaj delno primerljivih transakcijah) ugotavlja, da v skladu z dokazi terminsko posojilo samo po sebi družbi e& ne prinaša koristi.

(70)

Komisija nazadnje ugotavlja, da čeprav je terminsko posojilo, ki je bilo v sklepu o začetku postopka opredeljeno kot potencialna tuja subvencija, postalo javno dostopna informacija in je bilo nadalje opredeljeno v zahtevah za informacije, naslovljenih na konkurente ciljnega podjetja, od tretjih oseb ni prejela nobenih informacij, v katerih bi te dvomile o skladnosti terminskih posojil s trgom (45).

(71)

Zato Komisija ob upoštevanju informacij iz svojega spisa na podlagi pretehtanih dokazov ugotavlja, da njena predhodna ocena iz sklepa o začetku postopka, da terminsko posojilo družbi e& prinaša korist, ni potrjena.

(72)

Ta ugotovitev ne izključuje možnosti, da pogoji terminskega posojila odražajo obstoj drugih tujih subvencij, ki jih prejema družba e&, zlasti obstoj neomejenega poroštva za družbo e&, ki so ga banke, ki so odobrile terminsko posojilo, verjetno upoštevale pri svoji analizi lastnega tveganja, kot bi bilo to v primeru katerega koli drugega financiranja, zagotovljenega družbi e&, kot bo ugotovljeno v oddelku 7.2.

(73)

Glede na to, da Komisija ugotavlja, da obstoj koristi za družbo e& na podlagi terminskega posojila ni potrjen, ni treba proučiti drugih pogojev za obstoj tuje subvencije v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(74)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7.1 v skladu s členom 11(4) uredbe o tujih subvencijah in po poglobljeni preiskavi ugotavlja, da predhodna ocena, da terminsko posojilo pomeni tujo subvencijo, kot je navedeno v sklepu o začetku postopka, ni potrjena.

(75)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da kombinacija (i) neuporabe običajnega stečajnega postopka, ki se sicer uporablja v ZAE in pomeni neomejeno poroštvo, ter (ii) njene uresničitve v verjetno ugodnih pogojih terminskega posojila v treh letih pred sklenitvijo dogovora o prodaji in nakupu, pomeni tujo subvencijo v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah, ki spada na področje uporabe člena 19 uredbe o tujih subvencijah, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) uredbe o tujih subvencijah (46).

(76)

Priglasitelj je v pripombah k sklepu o začetku postopka navedel, da (i) je v sklepu o začetku postopka napačno navedeno, da se zakon ZAE o stečaju ne uporablja za družbo e&, medtem ko lahko družba e& le odstopi od teh določb; (ii) navedbe niso zadostovale za ugotovitev obstoja poroštva, zlasti ker ZAE nimajo pravne obveznosti, da jamčijo za dolgove družbe e&, in ker v nasprotju z uveljavljeno sodno prakso na področju državnih pomoči bonitetne agencije ne upoštevajo implicitne podpore, (iii) obstajajo primeri, ko so bile v preteklosti družbe pod državnim nadzorom ZAE v likvidacijskem postopku (47).

(77)

Zvezni zakonski odlok št. 9 iz leta 2016 (v nadaljnjem besedilu: zakon o stečaju iz leta 2016) določa pravni okvir za finančno prestrukturiranje družb v ZAE, vključno s postopki za preventivno poravnavo in stečaj. Tako člen 132 zakona o stečaju iz leta 2016 določa postopek za likvidacijo dolžnikovega premoženja za vse terjatve, ki jih dolžnik dolguje, členi od 135 do 138 pa določajo postopek za poravnavo terjatev upnikov.

(78)

Člen 2 zakona o stečaju iz leta 2016 določa, da se med drugim uporablja za „družbe, ki niso ustanovljene v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in so v celoti ali delno v lasti zvezne ali lokalne vlade ter katerih ustanovitvena zakonodaja, akti o ustanovitvi ali statut določajo, da zanje veljajo določbe tega zakonskega odloka“.

(79)

Družba e& je delno v lasti zvezne vlade. Priglasitelj dejansko navaja, da je družba e& pod nadzorom in v večinski lasti EIA, tj. državnega sklada ZAE, ki je pod nadzorom in v popolni lasti zvezne vlade ZAE (glej uvodno izjavo 2). Zato priglasitelj, tako kot za katero koli drugo družbo pod državnim nadzorom ZAE, navaja, da za družbo e& velja zakon o gospodarskih družbah le, če posebne določbe v njenih ustanovitvenih dokumentih ne določajo drugače (48). Vendar statut družbe e& izrecno izključuje uporabo več določb zakona o gospodarskih družbah (49).

(80)

Poleg tega je e& družba, ki je „v celoti ali delno v lasti zvezne ali lokalne vlade“ v smislu zakona o stečaju iz leta 2016.

(81)

Zato je družba e& izključena iz področja uporabe zakona o stečaju iz leta 2016, razen če se v svojih ustanovitvenih dokumentih odloči, da bo zanjo veljal. Ustanovitveni dokumenti družbe e&, torej njen statut, take odločitve ne vsebujejo.

(82)

Priglasitelj je navedel, da „pravni položaj glede tega, ali za družbo e& velja zakon ZAE o stečaju iz leta 2016, ni povsem nedvoumen“ (50). Vendar priglasitelj ni predložil elementov, ki bi bili v nasprotju z ugotovitvijo Komisije, da za družbo e& veljajo drugačna pravila o insolventnosti kot tista, ki se na splošno uporabljajo za družbe iz ZAE.

(83)

V praksi je torej družba e& na podlagi zakona o stečaju iz leta 2016 upravičena do tega, da zanjo veljajo pravila o insolventnosti, ki odstopajo od pravil, ki veljajo za običajne gospodarske družbe v ZAE. Delničarji družbe e& imajo zato možnost, da enostransko odločijo, v kolikšnem obsegu za družbo e& velja običajno stečajno pravo.

(84)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da pravila o insolventnosti, ki trenutno dejansko veljajo za družbo e&, odstopajo od pravil, ki se uporabljajo za druge gospodarske družbe v ZAE, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 85 do 91.

(85)

V zakonu o stečaju iz leta 2016 sta predvidena dva glavna postopka, ki ju lahko uporabi dolžnik s finančnimi težavami. Prvi je namenjen dolžnikom, ki „svojih neporavnanih dolgov niso prenehali plačevati več kot trideset (30) zaporednih delovnih dni“ in imajo možnost, da pod nadzorom pristojnega sodišča dosežejo poravnavo s svojimi upniki (51). Drugi je stečajni postopek, namenjen dolžnikom, ki so svoje dolgove prenehali odplačevati „več kot (30) zaporednih delovnih dni“ (52). V okviru stečajnega postopka lahko upravičeni dolžniki proučijo možnost prestrukturiranja svojih dolgov, pri čemer morajo pripraviti „program prestrukturiranja“ (ali načrt), ki ga morata odobriti pristojno sodišče in določeni upniki (53). Če prestrukturiranje dolgov ni uspešno, pristojno sodišče razglasi stečaj dolžnika, kar privede do likvidacije dolžnikovega premoženja (54). Predlog za začetek stečajnega postopka morajo vložiti dolžniki, če se štejejo za plačilno nesposobne, lahko pa ga vložijo tudi upniki ali državno tožilstvo, če je to v javnem interesu (55).

(86)

Nasprotno priglasitelj pravila o insolventnosti, ki veljajo za družbo e& in jih ureja njen statut, povzema na naslednji način:

(87)

Zadnjenavedene pravice so dodatno urejene tudi s posebnimi določbami zveznega zakona št. 1 iz leta 1991 (kakor je bil spremenjen, v nadaljnjem besedilu: zakon o družbi e&), s katerim je bila ustanovljena družba e&; te določbe skladu EIA podeljujejo posebne pravice v zvezi s telekomunikacijskimi sredstvi družbe e&. Natančneje, v skladu s členom 11 zakona o družbi e& ima sklad EIA:

(88)

Določbe, ki se uporabljajo za družbo e&, se tako na več načinov razlikujejo od običajnega položaja gospodarskih družb v ZAE, ki ga imajo te v skladu z zakonom o stečaju iz leta 2016.

(89)

Prvič, v določbah, ki se uporabljajo za družbo e&, je v primerjavi z zakonom o stečaju iz leta 2016 (63), v skladu s katerim se za dolžnika začne stečajni postopek ob „prenehanju plačevanja“, predvidena ožja opredelitev primerov insolventnosti, ki so v statutu družbe omejeni na „izgubo vseh ali večine sredstev, tako da [družba] preostalih sredstev ne more več pametno vložiti“. Tako pravila o insolventnosti, ki se uporabljajo za družbo e&, tej omogočajo, da poslovanje nadaljuje tudi po takem dogodku.

(90)

Drugič, sklad EIA ima kot edini „posebni delničar“ pravico veta na začetek stečajnega postopka, tako da se lahko družba e& postopku zaradi insolventnosti izogne potencialno za nedoločen čas.

(91)

Nazadnje, če družba e& začne postopek zaradi insolventnosti, bo imel sklad EIA pravico, da stečajni postopek določi in vodi po lastni presoji, kar lahko privede do tega, da bo postopek zaradi insolventnosti ugodnejši za dejavnosti družbe e&, kot če bi se ta postopek vodil pod sodnim nadzorom.

(92)

Taka odstopanja od običajnega stečajnega postopka, ki vodijo do ugodnejših stečajnih pogojev, naj bi pri upnikih družbe e& že vnaprej vzbudila pričakovanja, da njihove terjatve v primeru insolventnosti ne bodo poplačane, kar bi negativno vplivalo na bonitetno oceno družbe e&.

(93)

Vendar bi se ta pričakovanja spremenila, če bi izvzetje družbe e& iz zakona o stečaju iz leta 2016 in pravila o insolventnosti, ki se zanjo uporabljajo, dejansko podpirala ugotovitev, da je malo verjetno, da družba e& ne bi odplačala svojih dolgov.

(94)

V okviru pravil o državni pomoči je v Obvestilu Komisije o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoč v obliki poroštev (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o poroštvih) (64) v točki 1.2 navedeno: „Komisija kot pomoč v obliki poroštva obravnava tudi ugodnejše pogoje financiranja, ki jih pridobijo podjetja, katerih pravna narava izključuje stečaj ali druge postopke plačilne nesposobnosti“. Glede na skupek pravil o javnih poroštvih v okviru državne pomoči je lahko neuporaba stečajnih postopkov ali postopkov zaradi insolventnosti izenačena z obstojem državnega poroštva.

(95)

V zadevnem primeru je mogoče na podlagi določenih posebnih okoliščin sklepati, da je malo verjetno, da družba e& ne bi odplačala svojih dolgov.

(96)

Prvič, v drugih določbah o insolventnosti, ki se uporabljajo za družbo e&, je poudarjeno, da sklad EIA v primeru insolventnosti družbe e& ne bi le določil in vodil izvedbe stečajnega postopka, ampak bi imel tudi prednostno pravico do nakupa sredstev družbe e& ter pravico do upravljanja telekomunikacijskega omrežja družbe e& za obdobje do 24 mesecev.

(97)

Take okoliščine kažejo, da je telekomunikacijsko omrežje družbe e& kritično sredstvo in da bi v primeru insolventnosti obstajala večja pričakovanja, da bo vlada ZAE prek sklada EIA poskušala zagotoviti kontinuiteto delovanja družbe e&. Ugotovitev, do katere se je prišlo v zvezi s tem, se odraža tudi v analizi bonitetnih agencij (65).

(98)

V primeru insolventnosti se pričakuje, da bodo organi ZAE prek sklada EIA družbi e& zagotovili dodatno likvidnost. Taka podpora se lahko uresniči v različnih oblikah (lastniški kapital, posojila ali druge oblike), ki družbi e& omogočajo poplačilo dolgov. Ta podpora bo v praksi zagotovila, da bodo imeli upniki večjo možnost, da bodo njihove terjatve poplačane, kot če bi bila družba e& običajna družba ZAE, za katero velja običajno stečajno pravo.

(99)

Drugič, ta pričakovanja še posebej krepi dejstvo, da je ima tudi sam sklad EIA, kot bo Komisija pokazala v oddelku 7.5, korist od neomejenega poroštva vlade ZAE. V tem okviru kombinacija tega neomejenega poroštva za sklad EIA, odstopajočih pravil o insolventnosti, ki se uporabljajo za družbo e&, in dejstva, da ima sklad EIA pravico veta nad kakršnim koli postopkom insolventnosti družbe e&, ustvarja pričakovanja, da bo sklad EIA v primeru finančnih težav pomagal družbi e&.

(100)

Obstajajo dokazi, da imajo upniki družbe e& visoka pričakovanja, da bodo njihove terjatve poplačane. Dejansko ima družba e& (i) z AA– najboljšo bonitetno oceno agencije S&P na trgu podjetniških obveznic, denominiranih v AED (66), in (ii) najboljšo bonitetno oceno med primerljivimi podjetji. Družba e& ima tudi višjo bonitetno oceno kot evropski in ameriški telekomunikacijski operaterji (67). Bonitetne agencije izrecno opozarjajo na veliko verjetnost javne podpore družbi v ZAE (68). Javna podpora se odraža tudi v bonitetni oceni družbe e& (69).

(101)

Komisija ugotavlja tudi, da skupni pogoji terminskega posojila (70) v klavzuli 7.2 vsebujejo določbo o spremembi nadzora, v skladu s katero bi se v primeru spremembe nadzora, ki bi vplivala na lastništvo ZAE, in znižanja bonitetne ocene družbe e& za več kot [1–3] stopnje pod trenutno oceno, izvedlo ponovno pogajanje [o določenih pogojih] (ali pa bi v določenih primerih [lahko začeli veljati določeni pogoji]) (71). To je potrjeno v odgovorih na zahteve Komisije za informacije, naslovljenih na banke, ki sodelujejo pri terminskem posojilu (72). Te okoliščine potrjujejo, da upniki izrecno upoštevajo javno podporo ZAE družbi e& in da se pričakuje, da bo sprememba lastniškega deleža ZAE (zaradi česar bi za družbo e& veljal zakon o stečaju iz leta 2016) vplivala na bonitetno oceno družbe.

(102)

Zato Komisija meni, da v danih okoliščinah neuporaba zakona o stečaju iz leta 2016 za družbo e&, kar odstopa od splošnega prava (73), pomeni obstoj državnega poroštva v korist družbe e&. To poroštvo ni omejeno na znesek ali trajanje, zato Komisija ugotavlja, da pomeni neomejeno državno poroštvo (v nadaljnjem besedilu: neomejeno poroštvo za družbo e&).

(103)

Priglasitelj trdi, da izvzetja iz zakona ZAE o stečaju ni mogoče razlagati kot poroštvo za javno posredovanje v primeru plačilne nesposobnosti družbe, saj v ZAE ni zakonov ali predpisov, v skladu s katerimi bi morala vlada ZAE v primeru insolventnosti subjekta v javni lasti zagotoviti kakršno koli poroštvo ali podporo za reševanje in da „brez kakršne koli pravne obveznosti državno lastništvo in morebitna (vendar sama po sebi negotova) politična podpora sama po sebi ne zadostujeta za opredelitev kot korist v smislu uredbe o tujih subvencijah ali prava EU o državni pomoči“. Priglasitelj trdi, da je „družba e& v nasprotju s primeri državne pomoči v drugačnem dejanskem in pravnem položaju, saj bonitetne agencije ne priznavajo obstoja morebitnega implicitnega državnega poroštva v korist družbe e& (74)“.

(104)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da obstoj izrecne določbe ni potreben za ugotovitev neomejenega poroštva, kadar dejanske in pravne okoliščine dokazujejo obstoj takega poroštva. V oddelku 7.2 je ugotovila, da gre za tak položaj.

(105)

Poleg tega je Komisija v uvodni izjavi 99 pokazala, da v nasprotju s trditvijo priglasitelja bonitetne agencije upoštevajo obstoj velike verjetnosti posredovanja države v primeru insolventnosti družbe e&.

(106)

Komisija v vsakem primeru ugotavlja, da je finančno posredovanje držav članic EU v okviru postopkov zaradi insolventnosti omejeno z okvirom EU za državne pomoči. To ne velja za ZAE, katerih zmožnost zagotavljanja finančne pomoči podjetjem v težavah na splošno ni omejena. Racionalno verjetno je, da se bo to skupaj z drugimi značilnostmi, opisanimi v tem oddelku, odražalo v večjih pričakovanjih upnikov glede večje potencialne podpore ZAE v primerjavi s podporo, ki bi jo lahko dobili od države članice EU.

(107)

Vendar se Komisija strinja, da o obstoju neomejenega poroštva ne more preprosto sklepati zgolj na podlagi javnega lastništva. Namesto tega upošteva sklop dokazov, ki dokazujejo obstoj poroštva tretje države. V tem sklepu se v nasprotju s trditvijo priglasitelja ne opira zgolj na „obstoj državnega lastništva in morebitno (vendar negotovo) politično podporo“, temveč upošteva pravno ureditev, ki velja za družbo e& v primeru insolventnosti, v povezavi s posebnimi pravicami, ki jih ima vlada ZAE (prek sklada EIA) glede premoženja družbe e&, ter druge ustrezne okoliščine, kot so vloga sklada EIA, bonitetna ocena družbe e& in kako ta odraža pričakovanja upnikov, kar po mnenju Komisije skupaj kaže na obstoj poroštva tretje države.

(108)

Priglasitelj pojasnjuje tudi, da posebna ureditev, ki se uporablja za družbo e&, ni namenjena „reševanju družbe e& pred stečajem ali likvidacijo, temveč zagotavljanju nemotenega opravljanja telekomunikacijskih storitev v ZAE v primeru, da bi družba e& postala insolventna“. Priglasitelj opozarja na obstoj podobnih ureditev v Združenem kraljestvu za podjetja, dejavna na področju kritične infrastrukture. Kar zadeva neprekinjeno opravljanje javnih storitev s strani podjetij v težavah (75), podobne določbe obstajajo tudi v pravilih o državni pomoči (v smernicah za reševanje in prestrukturiranje (76)).

(109)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je določbe, ki se nanašajo na prednostno pravico sklada EIA do nakupa kritičnih sredstev družbe e&, morda mogoče upravičiti s potrebo po ohranitvi te neprekinjenosti storitev, vendar omejitve uporabe stečajnega postopka za družbo e&, tako v smislu obsega kot tudi v smislu pravice sklada EIA do veta nad takim postopkom, presegajo ta namen, saj poleg ohranjanja državnega nadzora in lastništva nad temi kritičnimi sredstvi tudi zagotavljajo obstoj družbe e& kot celote.

(110)

Priglasitelj nazadnje navaja, da obstajajo „primeri, ko ZAE v preteklosti niso posredovali z zagotavljanjem finančne podpore subjektom v državni lasti“. V zvezi s tem opozarja na primer dveh družb v državni lasti ZAE: prestrukturiranje dolga družbe Dubai Group LLC leta 2012 in postopek zaradi insolventnosti, ki je bil leta 2020 uveden za družbo Arabtec Holding PJSC (77).

(111)

Komisija v zvezi z družbo Dubai Group LLC ni našla nobenih dokazov o kakršnem koli posredovanju države, ki bi bilo potrebno, da bi bila družba Dubai Group LLC solventna, in dejansko nobenih dokazov, da bi bila družba Dubai Group LLC sploh insolventna (78). Iz te zadeve zato ni razvidno, ali ZAE zagotavlja podporo podjetjem v težavah.

(112)

Komisija v zvezi z družbo Arabtec Holding PJSC ugotavlja, da prav zato, ker je bila zadevna družba vključena v redni stečajni postopek v ZAE, njen položaj ni primerljiv s položajem družbe e&, pri kateri odstopanja, opredeljena v zvezi z zakonom o stečaju iz leta 2016, kažejo na državno poroštvo. Poleg tega je družba Arabtec Holding PJSC po navedbah priglasitelja „vodilno gradbeno podjetje“, zato ni jasno, ali so njene dejavnosti ključnega pomena za ZAE in ali je njen položaj primerljiv s položajem družbe e&.

(113)

Nazadnje, verjetnost, da bi država posredovala v primeru finančnih težav družbe e&, zlasti kar zadeva pričakovanja upnikov, je razvidna iz posredovanja v korist družbe Dubai World, velikega vlagatelja v lasti emirata Dubaj. Ko se je družba Dubai World leta 2009 znašla v finančnih težavah, se je vlada emirata Abu Dabi namreč odločila, da ji bo zagotovila tako finančno podporo (79).

(114)

Komisija nadalje ugotavlja, da so pomisleke iz oddelka 7.2.1 glede neuporabe pravil ZAE o insolventnosti in posledičnega zaznavanja trga, da država stalno podpira družbo e&, potrdili nekateri konkurenti ciljnega podjetja na notranjem trgu (80).

(115)

Komisija na podlagi elementov v oddelku 7.2.1ugotavlja, da ima družba e& od neomejenega državnega poroštva korist, ki izhaja iz odstopanj njenega statuta od običajnega stečajnega prava.

(116)

Namen neomejenega poroštva za družbo e& je zagotoviti poroštvo za posojila družbi e&, zato to poroštvo med drugim predstavlja poroštvo za posojila, ki je izrecno navedeno kot finančni prispevek v smislu člena 3(2), točka (a), uredbe o tujih subvencijah.

(117)

Poleg tega neomejeno poroštvo za družbo e& predstavlja resno in konkretno tveganje, da bo v prihodnosti pomenilo dodatno breme za ZAE, in zato pomeni finančni prispevek.

(118)

Komisija zato ugotavlja, da neomejeno poroštvo za družbo e& pomeni finančni prispevek v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(119)

Komisija meni, da neomejeno poroštvo za družbo e&, ki izhaja iz posebnih pravil o insolventnosti, ki se uporabljajo za družbo e&, izhaja iz določb zakonodaje ZAE, ki omogočajo, da za družbo e& ne veljajo običajna pravila o insolventnosti, ki se uporabljajo za družbe iz ZAE.

(120)

Komisija zato meni, da neomejeno poroštvo zagotavlja ZAE, ki je tretja država v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(121)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je v posebnih okoliščinah tega primera odločitev o uporabi te zakonsko določene možnosti, da za družbo e& ne veljajo običajna pravila o stečaju, prav tako mogoče pripisati ZAE. O spremembi statuta je namreč mogoče odločati na skupščini delničarjev, ki jo nadzira sklad EIA in na kateri ima sklad EIA tudi pravico veta na vsako spremembo (81).

(122)

Komisija ugotavlja, da je sklad EIA javni organ, ki je ustanovljen z zakonom in podrejen vladi ZAE (82). Je „izključni subjekt, odgovoren za vlaganje in ponovno vlaganje sredstev, ki jih dodeli vlada“, in je pooblaščen za oblikovanje in usklajevanje državnih naložbenih politik ter za zastopanje zvezne vlade v naložbenih projektih in investicijskih skladih (83). Njegovi zaposleni so tudi javni uslužbenci (84). Sklad EIA se tako šteje za „javni organ“ v skladu s členom 3(2), točka (a), uredbe o tujih subvencijah.

(123)

Že sam obstoj neomejenega poroštva za družbo e& se lahko šteje kot korist za priglasitelja zaradi večjih pričakovanj upnikov družbe e&, da bodo njihove finančne terjatve poplačane. Posledično se lahko zaradi obstoja neomejenega poroštva za družbo e& izboljšajo pogoji komercialnih in finančnih transakcij, v katere vstopa družba e&, ter se ji omogoči lažji dostop do takih transakcij. O obstoju take koristi bi se lahko sklepalo že ob vzpostavitvi neomejenega poroštva za družbo e& (85).

(124)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da je neomejeno poroštvo za družbo e& verjetno vplivalo na bonitetno oceno družbe e& in tako okrepilo njen položaj pri sklepanju in izdajanju različnih posojil, obveznic in drugih dolžniških instrumentov pred transakcijo, vključno s pogoji financiranja v okviru terminskega posojila.

(125)

Obstajajo konkretni dokazi, da je temu tako, saj je, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 101, obstoj neomejenega poroštva za družbo e& vplival na pogoje terminskega posojila. Poleg tega je priglasitelj predložil seznam posojil, obveznic in drugih dolžniških instrumentov, sklenjenih v treh letih pred transakcijo (86), v skupni ocenjeni vrednosti [10–20] milijard EUR (87), na pogoje katerih je verjetno vplival obstoj neomejenega poroštva za družbo e&.

(126)

Hkrati družba e& za zadevno neomejeno poroštvo ne plačuje provizije. Za sklenitev kakršnega koli poroštva na trgu se običajno plača provizija, s katero porok prejme plačilo za prevzeto tveganje. Brez take provizije neomejeno poroštvo za družbo e& slednji prinaša korist.

(127)

Komisija zlasti ugotavlja, da tveganje, ki so ga prevzeli ZAE z zagotavljanjem poroštva za obveznosti družbe e&, obstaja, čeprav je bilo v določenem trenutku „malo verjetno, da bi družba e& imela finančne težave, zaradi katerih bi obstajalo dejansko tveganje stečaja“. Kadar tretja država prevzame solidarno odgovornost za dolgove podjetja, namreč vedno nastane tveganje posredovanja.

(128)

Poleg tega neomejeno poroštvo za družbo e& ni omejeno na trajanje ali vrednost, ne določa omejitev glede transakcij, ki jih lahko sklene družba e&, ali tveganj, ki jih lahko ta prevzame, in ni omejeno na izvedbo določenega projekta ali na določeno obdobje. Obseg tega poroštva se tako razširi vsakič, ko družba e& sklene novo obveznost, ki je zajeta s tem neomejenim poroštvom. Zato tudi tveganja, ki jih prevzame tretja država, niso omejena.

(129)

Glede na to ni okoliščin, v katerih bi podjetje lahko določilo ali plačalo ustrezno provizijo za poroštvo. Pri odobritvi poroštva je treba običajno vnaprej upoštevati tveganje, ki se prenaša, za kar je potrebna minimalna sposobnost oblikovanja pričakovanj glede prihodnjih dogodkov, ki so zajeti, in tveganj, ki jih ti dogodki prinašajo, vendar to v primeru neomejenega poroštva ni mogoče (88). Neomejena narava poroštva pomeni, da poroštvo krije obveznosti, ki si jih ob njegovi vzpostavitvi sploh ni bilo mogoče zamisliti. Zato dejstvo, da lahko družba e& enostransko in neomejeno razširi obseg poroštva, pomeni, da ni nobene možnosti, da bi to poroštvo in plačilo zanj v katerem koli trenutku odražala kakršno koli razumno oceno tveganja. Nasprotno pa je malo verjetno, da bi zasebni udeleženec na trgu razumno sploh zagotovil tako poroštvo družbi e&.

(130)

Glede na to družba e& zadevnega poroštva, ki je neomejeno in za katero se ne plača nobena provizija, ni pridobila v običajnih tržnih pogojih.

(131)

Komisija zato meni, da neomejeno poroštvo za družbo e& priglasitelju prinaša korist v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(132)

Neomejeno poroštvo je na voljo le družbam, ki so „v celoti ali delno v lasti zvezne ali lokalne vlade ZAE“ (glej uvodno izjavo 78), za druge družbe v ZAE pa veljajo postopki prisilne likvidacije in prenehanja, predvideni v zakonu o stečaju iz leta 2016. Neomejeno poroštvo za družbo e& je kot tako pravno omejeno na nekatera podjetja v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(133)

Poleg tega je bila ta možnost, da se za družbo e& uporabljajo drugačna pravila o insolventnosti, dejansko uporabljena, in sicer na podlagi odločitve, ki so jo ZAE sprejeli prek sklada EIA, da se sprejme statut družbe e&, ki določa pravila, ki se razlikujejo od običajnih pravil o insolventnosti. Tak statut je specifičen za družbo e&, zato je tudi neomejeno poroštvo družbe e& dejansko omejeno na nekatera podjetja v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(134)

Komisija zato ugotavlja, da neomejeno poroštvo za družbo e&, ki je pravno ali dejansko omejeno na eno ali več podjetij ali panog v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah, priglasitelju prinaša korist.

(135)

V skladu s členom 19 uredbe o tujih subvencijah se pri oceni koncentracije upoštevajo samo tuje subvencije, dodeljene v treh letih pred sklenitvijo pogodbe. V skladu z uvodno izjavo 15 uredbe o tujih subvencijah bi bilo treba „[t]ujo subvencijo […] šteti kot dodeljeno od trenutka, ko upravičenec pridobi pravico do njenega prejema. Dejansko izplačilo tuje subvencije ni nujen pogoj, da tuja subvencija spada na področje uporabe te uredbe“.

(136)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da je neomejeno poroštvo za družbo e& posledica posebnih pravil, določenih v statutu družbe e&, ki določajo drugačna pravila kot zakon o stečaju iz leta 2016. V zvezi s tem je imela družba e& na podlagi zakona o stečaju iz leta 2016 možnost, da se prostovoljno odloči za uporabo navedenega zakona. Tako se lahko šteje, da se neomejeno poroštvo za družbo e& sistematično obnovi in s tem odobri na vsaki skupščini delničarjev družbe e&, dokler statut družbe e& določa drugačna pravila kot zakon o stečaju iz leta 2016.

(137)

To še toliko bolj velja, kadar je odločitev o ohranitvi odstopajočih pravil o insolventnosti v statutu odločitev delničarjev družbe e&, ki jo je mogoče pripisati tudi ZAE (glej oddelek 7.2.3) (89), tako da ZAE prek sklada EIA vsako leto sprejmejo odločitev o nadaljevanju neomejenega poroštva za družbo e&.

(138)

Komisija zato ugotavlja, da je bilo neomejeno poroštvo za družbo e& odobreno v treh letih pred podpisom pogodbe o prodaji in nakupu v smislu člena 19 uredbe o tujih subvencijah.

(139)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7.2 ugotavlja, da se neuporaba rednih stečajnih postopkov, ki se sicer uporabljajo v ZAE, ki pomeni neomejeno poroštvo, šteje za tujo subvencijo pri transakciji, dodeljeno v treh letih pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu, v smislu členov 3 in 19 uredbe o tujih subvencijah.

(140)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da bi lahko podelitev licence za opravljanje telekomunikacijskih storitev družbi e& v ZAE vodila v odpoved sicer zapadlim prihodkom, in sicer v obliki posebne pravice brez ustreznega plačila v smislu člena 3(2), točka (b), uredbe o tujih subvencijah, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) uredbe o tujih subvencijah (90).

(141)

Priglasitelj je v pripombah k sklepu o začetku postopka izpodbijal to predhodno ugotovitev, in sicer zlasti zato, ker naj Komisija ne bi dokazala, da licenca ni bila izdana pod običajnimi tržnimi pogoji (91).

(142)

V skladu s členom 3(2), točka (b), uredbe o tujih subvencijah je lahko finančni prispevek v obliki „odpoved[i] sicer zapadlim prihodkom, kot [je] […] dodelitev posebnih ali izključnih pravic brez ustreznega plačila“. Zato je treba najprej ugotoviti, ali so bile družbi e& podeljene posebne ali izključne pravice, in nato, ali je družba e& za pridobitev teh pravic plačala ustrezno plačilo.

(143)

„Posebne ali izključne pravice“ je pojem, ki je priznan v členu 106(1) PDEU, ki določa, da „[d]ržave članice glede javnih podjetij ali podjetij, katerim so odobrile posebne ali izključne pravice, ne smejo sprejeti ali ohraniti v veljavi ukrepov, ki so v nasprotju s pravili iz Pogodb, zlasti iz člena 18 in členov 101 do 109“. V Uniji je pojem posebnih pravic v okviru telekomunikacij dodatno opredeljen v Direktivi Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve. V členu 1(6) Direktive 2002/77/ES so posebne pravice opredeljene na naslednji način: „‚posebne pravice‘ pomenijo pravice, ki jih država članica podeli omejenemu številu podjetij z zakonom ali drugim predpisom na danem geografskem območju: (a) število takih podjetij, ki jim je izdano dovoljenje za zagotavljanje elektronske komunikacijske storitve ali za opravljanje dejavnosti elektronskih komunikacij brez spoštovanja objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih meril, določi ali omeji na dve ali več“ (92). Ta opredelitev pojma, zlasti opredelitev meril, temelji na sodni praksi sodišč Unije (93).

(144)

Glede na razmerje med uredbo o tujih subvencijah in pravom EU o državni pomoči, kot je priznano v uvodni izjavi 9 uredbe o tujih subvencijah, ter zadevnim sektorjem je po mnenju Komisije upravičeno, da se zgornja opredelitev pojma in njena merila po analogiji uporabijo za namene uredbe o tujih subvencijah, saj se v navedeni uredbi uporabljata enaka izraza, tj. „posebne ali izključne pravice“.

(145)

Kar zadeva nacionalni pravni okvir, ki se uporablja v ZAE, člen 31 zveznega zakonskega odloka št. 3 iz leta 2003 o organizaciji telekomunikacijskega sektorja (v nadaljnjem besedilu: zakon ZAE o telekomunikacijah) prepoveduje izvajanje katere koli „regulirane dejavnosti“, kot je opredeljena v navedenem zakonu (kar vključuje upravljanje javnega telekomunikacijskega omrežja ali zagotavljanje telekomunikacijskih storitev naročnikom v ZAE), brez licence, ki jo izda regulativni organ za telekomunikacije in digitalno upravo ZAE (v nadaljnjem besedilu: organ TDRA), razen če velja ustrezna izjema. Člen 2 sklepa št. (6) iz leta 2008, ki ga je izdal organ TDRA, določa, da je TDRA organ, odgovoren za licenciranje reguliranih dejavnosti (94).

(146)

V zvezi s tem je bila družba e& edini telekomunikacijski operater z licenco do leta 2006. Sedanjo licenco je pridobila leta 2006, velja pa do leta 2025 (95). Organ TDRA je drugo licenco podelil družbi Emirates Integrated Telecommunications Company P.J.S.C. (v nadaljnjem besedilu: družba du), ki je prav tako v lasti in pod nadzorom vlade ZAE prek sklada EIA. Obe družbi opravljata telekomunikacijske storitve v skladu s svojimi licencami. Licence, podeljene družbama e& in du, niso omejene na nobeno posebno vrsto storitve ali regijo v ZAE, saj je „obema dovoljeno opravljati vse ustrezne storitve v vseh regijah ZAE“ (96). V ZAE ni nobenega drugega imetnika licence za opravljanje telekomunikacijskih storitev.

(147)

Komisija ugotavlja, da dodatni elementi podpirajo diskrecijsko pravico organov ZAE, da podelitev licence za opravljanje telekomunikacijskih storitev v ZAE omejijo na omejeno število podjetij.

(148)

Telekomunikacijski sektor ZAE se šteje za sektor s „strateškim vplivom“, imetniki licenc ZAE za opravljanje telekomunikacijskih storitev pa morajo ostati v domači lasti z najmanj 51 % delničarjev iz ZAE (97), kar je vključeno v ustanovitvene dokumente družbe e& (98). Ta prag se uporablja tudi za upravičenost potencialnega novega udeleženca na trgu (99).

(149)

Poleg tega člen 26 zakona ZAE o telekomunikacijah določa, da „[sklad EIA] prevzame […] odgovornost za zastopanje vlade kot delničarja v družbah in podjetjih v telekomunikacijskem sektorju ter izvaja potrebna pooblastila, razen če je v statutu teh družb in podjetij določeno drugače“. Poleg tega člena 28 in 34 določata, da se „licenca […] v nobenem primeru ne izda nobenemu subjektu, razen če je ta subjekt pravna oseba, ustanovljena v skladu z odločitvijo, ki jo izda odbor [organa TRDRA]“, da ima „odbor […] pooblastilo, da vložniku odobri ali zavrne izdajo licence“, in da je „odločitev odbora v zvezi s tem […] dokončna in zavezujoča za vložnika ter je ni mogoče na noben način izpodbijati ali se nanjo pritožiti“.

(150)

Komisija zato ugotavlja, da se podelitev licence za opravljanje telekomunikacijskih storitev družbi e& v ZAE šteje za posebno pravico v smislu člena 3(2), točka (b), uredbe o tujih subvencijah.

(151)

Komisija ugotavlja, da priglasitelj ne izpodbija navedbe, da ima družba e& na podlagi licence, ki jo je izdal organ TDRA, korist od posebne pravice.

(152)

V skladu z direktivo Unije o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah se lahko nadomestilo za posebno ali izključno pravico v telekomunikacijskem kontekstu šteje za „ustrezno“, kadar so ustrezne „pristojbine objektivno utemeljene, pregledne, nediskriminatorne in sorazmerne glede na njihov predvideni namen“ (100).

(153)

Poleg tega je v točkah 53 in 54 Obvestila Komisije o pojmu državne pomoči pojasnjeno naslednje (101): „Odobritev dostopa do javnega prostora ali naravnih virov ali dodelitev posebnih ali izključnih pravic brez ustreznega nadomestila v skladu s tržnimi cenami lahko pomeni odpoved državnim prihodkom (in zagotavljanje prednosti). V teh primerih je treba ugotoviti, ali država poleg svoje vloge upravitelja zadevnih javnih sredstev deluje kot regulator, ki uresničuje cilje politike tako, da v izbirnem postopku za zadevna podjetja uporablja kvalitativna merila (določena vnaprej na pregleden in nediskriminatoren način). Ko država deluje kot regulator, se lahko zakonito odloči, da ne poveča prihodkov do največje mere, čeprav bi jih lahko, pri tem pa ostaja izven področja uporabe pravil o državni pomoči pod pogojem, da so vsi subjekti obravnavani v skladu z načelom nediskriminacije in da obstaja tesna povezava med doseganjem regulativnega namena in odpovedi prihodkom“.

(154)

Priglasitelj navaja, da za družbo e&, tako kot za družbo du, velja obveznost plačila letne „zvezne licenčnine“ ministrstvu za finance zvezne vlade ZAE. Potrdil je, da pristojbine, ki jih plačuje družba e& (in družba du), „v okviru zvezne sheme licenčnin predstavljajo plačilo za storitve, ki jih [zadevni družbi] opravljata v okviru svojih licenc organa TDRA za opravljanje telekomunikacijskih storitev, in so dajatev, vezana na finančno uspešnost zadevnih imetnikov licenc“ (102). Po navedbah družbe e& se ustrezni pravni okvir (103) „ne nanaša na nobene zvezne zmogljivosti ali druga sredstva, za katera bi bila licenčnina plačljiva“, in „družba e& je vedno imela v lasti svojo lastno telekomunikacijsko infrastrukturo“ (104).

(155)

Družba e& nadalje navaja, da so edine zvezne zmogljivosti, ki jih uporablja v ZAE, zemljišča v lasti države in služnosti čez ta zemljišča, ki se telekomunikacijskim operaterjem v skladu z zakonom ZAE o telekomunikacijah (105) dodelijo „brezplačno“, pri čemer taka ureditev obstaja tudi v Uniji (106).

(156)

Komisija bo zato ocenila, v kolikšni meri so navedbe priglasitelja utemeljene in ali licenčnina zagotavlja ustrezno nadomestilo za licenco za opravljanje telekomunikacijskih storitev.

(157)

Komisija ob upoštevanju ustreznih določb Obvestila Komisije o pojmu državne pomoči (glej uvodno izjavo 153) po analogiji ugotavlja naslednje.

(158)

Prvič, pri določanju letne zvezne licenčnine zadevni organ deluje kot regulator in izpolnjuje pooblastilo, ki mu ga je podelila vlada ZAE v skladu s pravnim okvirom ZAE (glej uvodno izjavo 154). Organ TDRA je med poglobljeno preiskavo potrdil to regulativno naravo licenčnine, ki jo upravlja ministrstvo za finance: „Višina zvezne licenčnine je določena s sklepom vlade ZAE […]. Shemo licenčnin upravlja ministrstvo za finance“ (107).

(159)

Drugič, ZAE se lahko kot regulator legitimno odločijo, da si ne bodo prizadevali za čim večje prihodke, ki bi jih sicer lahko dosegli. Komisija je v odstavku 85 sklepa o začetku postopka predhodno menila, da podlaga za zvezno licenčnino vključuje elemente, ki niso povezani s posebno pravico, za katero naj bi se plačala, saj vključuje dobiček iz nereguliranih dejavnosti in nekatere tuje dobičke (108). Čeprav je to morda res, Komisija ugotavlja, da ti dodatni elementi morda niso povezani s storitvami, za katere velja licenca, vendar zaradi njih plačilo ne bi bilo premajhno. Nasprotno, zaradi njih bi bila licenčnina višje od ravni, ki je ustrezna za storitve, na katere se nanaša posebna pravica. Zlasti se tuji dobički po definiciji ne pridobivajo na podlagi licence za poslovanje v ZAE.

(160)

Tretjič, Komisija ugotavlja, da se zdi plačana licenčnina precej visoka: od leta 2018 je licenčnina znašala 30 % „reguliranega dobička“ (109) plus 15 % „reguliranega prometa“ družbe e& (110). Dobljena vrednost letne zvezne licenčnine se je vsako leto gibala med 5,5 milijarde EUR in 5,8 milijarde EUR.

(161)

Četrtič, kar zadeva pomislek, izražen v odstavku 93 sklepa o začetku postopka, v katerem je Komisija sumila, da bi lahko bila dobičkonosnost družbe e& zaradi nezadostnega plačila za licenco prekomerna, poglobljena preiskava tega ni potrdila. Preiskava je pokazala, da je pri primerjavi dobičkonosnosti družbe e& v drugih državah – ki nimajo podobne pravne ureditve in v katerih družba e& nima posebne pravice, zato za svoje telekomunikacijske dejavnosti ne plačuje zvezne licenčnine – (neto) dobičkonosnost družbe e& za njene dejavnosti samo v ZAE po odbitku licenčnine (od prihodkov) podobna njeni dobičkonosnosti na drugih trgih ali celo manjša od nje. Tako je bila v obdobju 2021–2023 stopnja dobička pred obrestmi in davki (EBIT) (111) (prilagojena za stroške zvezne licenčnine družbe e& za njene dejavnosti v ZAE) med [20–30] % in [20–30] %, v primerjavi s [30–40] % in [30–40] % v Maroku, med [20–30] % in [20–30] % v Egiptu ter med [20–30] % in [30–40] % v preostalem svetu (112). Stopnja dobička pred obrestmi in davki vključuje stroške, povezane z amortizacijo osnovnih sredstev in/ali neopredmetenih sredstev, kot so licence za spekter, ki običajno vključujejo stroške, povezane s telekomunikacijskimi dejavnostmi v večini držav zunaj ZAE (113). Zato se dobiček pred obrestmi in davki zdi najprimernejši kazalnik za primerjavo stroškov licenc v državah, kjer se ti stroški amortizirajo, in v ZAE.

(162)

Petič, Komisija ugotavlja, da je glede na predložene informacije plačilo v skladu s točko 54 Obvestila Komisije o pojmu državne pomoči: licenčnina se določi v skladu z njenim regulativnim namenom (ker se pravica določi na podlagi obsega storitev, ki se ponujajo v okviru licence) in ne diskriminira med zadevnima operaterjema, saj je metoda izračuna zvezne licenčnine za družbi e& in du usklajena od leta 2016 (114).

(163)

Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov in za namene tega sklepa zato ne more pravno zadostno ugotoviti, da zvezna licenčnina ni ustrezno plačilo za posebno pravico, podeljeno z licenco za opravljanje telekomunikacijskih storitev.

(164)

Komisija ugotavlja, da njena predhodna ocena v sklepu o začetku postopka, da zvezna licenčnina ni ustrezno plačilo, ni potrjena, zato ni treba proučiti drugih pogojev za obstoj tuje subvencije v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(165)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7.3 v skladu s členom 11(4) uredbe o tujih subvencijah in po poglobljeni preiskavi ugotavlja, da predhodna ocena, da licenca pomeni tujo subvencijo, kot je navedeno v sklepu o začetku postopka, ni potrjena.

(166)

Komisija je v oddelku 4.4 sklepa o začetku postopka ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da regulirane cene telekomunikacijskih storitev v ZAE pomenijo tujo subvencijo v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah, ki spada na področje uporabe člena 19 uredbe o tujih subvencijah, in zlasti, da so družbi e& prinesle korist, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) uredbe o tujih subvencijah (115). Komisija je predhodno menila, da ni natančnih meril, na podlagi katerih bi organ TDRA izvajal svojo politiko regulacije cen, in da je ta politika morda družbi e& omogočila, da je dosegla cene, višje od tržnih.

(167)

Priglasitelj je v pripombah k sklepu o začetku postopka izpodbijal to predhodno ugotovitev, in sicer zlasti z utemeljitvijo, da Komisija ni dokazala, da cene telekomunikacijskih storitev niso bile v skladu z običajnimi tržnimi pogoji (116).

(168)

Po navedbah priglasitelja zagotavljanje telekomunikacijskih storitev v ZAE nadzoruje in regulira organ TDRA v skladu z regulativno politiko in postopkom nadzora cen, različica 1.0 z dne 28. junija 2017 (117) (v nadaljnjem besedilu: politika nadzora cen) (118).

(169)

Po navedbah priglasitelja morajo imetniki licence za opravljanje telekomunikacijskih storitev v skladu s politiko nadzora cen zaprositi za predhodno odobritev cen za vsako novo storitev, za spremembo cen svojih storitev (119), za promocijske akcije (120) in v nekaterih okoliščinah za umik storitve. Organ TDRA lahko nato odobri, pogojno odobri ali zavrne zahtevo glede nadzora cen in lahko „po lastni presoji spremeni, razveljavi ali začasno prekliče predhodno odobritev ali pogojno odobritev“ (121). Pri izvajanju te pristojnosti na podlagi več dejavnikov in predpostavk, vključno s stroški družbe e& za zagotavljanje zadevnega blaga ali storitev, predvideno uporabo pri strankah ter na podlagi opravljene analize prihodkov in stroškov, določi, ali je določena cena konkurenčna in poštena (122).

(170)

Kar zadeva družbo e&, zakon ZAE o telekomunikacijah določa, da upravni odbor organa TDRA „v skladu s predpisi, ki jih izda regulativni organ za telekomunikacije, določi pristojbine za storitve, ki jih zagotavlja [družba e&]“ (123).

(171)

Po mnenju organa TDRA je taka ureditev potrebna zaradi narave trga, saj so stroški vzpostavitve potrebne infrastrukture in zagotavljanja ustrezne razporeditve omejenih virov nenavadno visoki. Kot je navedeno, je „na sicer delujočem trgu […] za zagotovitev ustreznih pravic potrošnikov in poštene konkurence potrebno zelo malo regulative, saj večina trgov te dejavnike zagotavlja z naravno selekcijo najboljših/najkonkurenčnejših storitev/izdelkov“ (124).

(172)

Čeprav gre za tuje finančne prispevke, priglasitelj ni prijavil transakcij, ki jih je z zveznimi in državnimi vladnimi organi ZAE sklenil v treh letih pred podpisom pogodbe o prodaji in nakupu, saj je družba e& menila, da so bile sklenjene v skladu s tržnimi pogoji in zato spadajo pod izjemo iz točke (c) preglednice 1 Priloge I k Izvedbeni uredbi.

(173)

Komisija je v odstavkih 93 in 106 sklepa o začetku postopka predhodno menila, da cene telekomunikacijskih storitev v ZAE, ki izhajajo iz politike nadzora cen, družbi e& prinašajo korist, saj je lahko družba e& zaradi njih uporabnikom zaračunavala cene, ki jih pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi mogla doseči, taka korist pa naj bi se uresničila zlasti prek transakcij, ki jih je družba e& sklenila z vladnimi organi ZAE (125).

(174)

V skladu z uvodno izjavo 13 uredbe o tujih subvencijah bi se „[z]a finančni prispevek […] moralo šteti, da podjetju prinaša korist, če ga ne bi bilo mogoče pridobiti pod običajnimi tržnimi pogoji“.

(175)

Priglasitelj v svojih pripombah k sklepu o začetku postopka ugotavlja, da „sklep [o začetku postopka] namiguje, da bi morali biti običajni tržni pogoji, ki bi jih bilo treba uporabiti kot referenčni okvir, tisti v državah zunaj ZAE“, in meni, da je ta analiza „vsebinsko napačna“, saj se sklicuje na „ustrezni referenčni okvir“ v skladu z „ustaljeno sodno prakso na področju državnih pomoči“, ki je pravni okvir zadevne države članice.

(176)

Komisija ugotavlja, da je treba za ugotovitev obstoja koristi poiskati ustrezno referenčno merilo. V tem okviru, ko lahko javni organi spreminjajo cene, ni mogoče zlahka oceniti, ali so primerljive z ravnjo, ki bi jo bilo mogoče doseči pod običajnimi tržnimi pogoji. Predhodna ocena Komisije je pokazala, da ima organ TDRA široko diskrecijsko pravico glede odobritve cenovne politike telekomunikacijskih operaterjev. Organ TDRA je v odgovor na vprašanja članic STO (126) pojasnil, da „za presojo ustreznosti zahtev glede cen uporablja širok nabor ukrepov“, vključno z analizo dobičkonosnosti, ocenami stroškov, mednarodnimi referenčnimi vrednostmi in oceno pritožb potrošnikov (127).

(177)

Kar zadeva trditve priglasitelja, da je tudi družba e& izpostavljena konkurenčnemu pritisku družbe du, Komisija ugotavlja, da javno dostopni viri podpirajo njeno predhodno oceno, da so cene telekomunikacijskih storitev v ZAE visoke (128), vendar je bilo v pregledu trgovinske politike STO za leto 2022 (129) ( nadaljnjem besedilu: poročilo STO) ugotovljeno, da so bile „cene telekomunikacijskih storitev […] leta 2020 v ZAE zelo konkurenčne“.

(178)

Po navedbah priglasitelja ta ugotovitev potrjuje izpostavljenost družbe e& konkurenčnemu pritisku. Priglasitelj navaja tudi, da jo pri oblikovanju cen nad konkurenčno ravnjo omejuje temeljita in konservativna regulacija, ki jo izvaja organ TDRA (130), kot dokaz pa navaja dejstvo, da so se povprečni prihodki družbe e& na uporabnika v ZAE od prvega četrtletja 2022 do prvega četrtletja 2024 zmanjšali za 7,1 %, in sicer v obdobju, ko je bila povprečna rast indeksa cen življenjskih potrebščin 3,7-odstotna. V istem obdobju so se povprečni prihodki družbe du na uporabnika zmanjšali le za 2,2 % (131).

(179)

Organ TDRA je med poglobljeno preiskavo potrdil, da pregleduje cene, ki jih družba e& (in družba du) predlagata za regulirane storitve: družbi e& in du morata „pridobiti soglasje organa TDRA vsakič, ko želita ponuditi novo ali spremenjeno ceno za storitev, ki jo regulira organ TDRA“. Pri tem in v skladu s politiko nadzora cen „organ TDRA ne odobri cene, ki je ali bi lahko bila protikonkurenčna in bi lahko kratkoročno ali dolgoročno omejevala, izkrivljala ali preprečevala konkurenco ali bi lahko neupravičeno škodovala blaginji potrošnikov“. Organ TDRA ugotavlja, da si „organ TDRA […] prizadeva doseči cene na trgu, ki so konkurenčne; imajo pogoje, ki so pošteni za potrošnike“ in zato „redko odobri zvišanje cen na podlagi predpostavke, da bi se morale cene na konkurenčnem trgu sčasoma znižati, ne pa zvišati“ (132).

(180)

Poleg tega je nadaljnja ocena, kot je podrobno opisano v oddelku 7.3.1.2, med poglobljeno preiskavo pokazala, da kazalniki dobičkonosnosti družbe e& v ZAE niso odstopali od tistih na drugih geografskih območjih.

(181)

Kar zadeva pogodbe z javnimi organi in javnimi podjetji ZAE, potrditev organa TDRA, navedena v uvodni izjavi 179, da si pri odobritvi cen telekomunikacijskih storitev prizadeva doseči konkurenčne cene, prav tako kaže, da družba e& nima koristi od tega, da javni organi in podjetja ZAE plačujejo višje cene od tržnih. Organ TDRA je navedel, da so pogodbe družbe e& z javnimi organi in podjetji ZAE sklenjene „pod pogoji, podobnimi katerikoli drugi gospodarski pogodbi za opravljanje takih storitev“ (133). Zato glede na dokaze iz uvodnih izjav 176 do 180 in ugotovitev, da predhodna ocena iz sklepa o začetku postopka, da lahko regulacija cen družbi e& na splošno prinaša korist za namene člena 3 uredbe o tujih subvencijah prek cen, višjih od tržnih, ni potrjena, velja enak sklep tudi glede cen za pogodbe med družbo e& in javnimi organi ter podjetji ZAE.

(182)

Nazadnje, nobena tretja oseba se na sklep o začetku postopka ni odzvala s predložitvijo kakršnih koli informacij, ki bi dokazovale, da se za posredovanja organa TDRA glede ravni cen telekomunikacijskih storitev v ZAE lahko šteje, da vodijo v subvencioniranje družbe e&.

(183)

Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov in za namene tega sklepa zato ne more pravno zadostno ugotoviti, da regulirane cene v ZAE in vladne pogodbe ZAE z družbo e& tej družbi prinašajo korist v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(184)

Komisija ugotavlja, da njena predhodna ocena v sklepu o začetku postopka, da regulirane cene telekomunikacijskih storitev v ZAE in vladne pogodbe ZAE družbi e& prinašajo korist, ni potrjena, zato ni treba proučiti drugih pogojev za obstoj tuje subvencije v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(185)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7.4 v skladu s členom 11(4) uredbe o tujih subvencijah in po poglobljeni preiskavi ugotavlja, da predhodna ocena, da regulirane cene telekomunikacij v ZAE in vladne pogodbe ZAE z družbo e& pomenijo tuje subvencije, kot je navedeno v sklepu o začetku postopka, ni potrjena.

(186)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (134) ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da je sklad EIA prejel tuje subvencije v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah, ki spadajo na področje uporabe člena 19 uredbe o tujih subvencijah, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) uredbe o tujih subvencijah. Te potencialne tuje subvencije zlasti vključujejo tuje finančne prispevke, o katerih je družba e& poročala, da jih je sklad EIA prejel v treh letih pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu (135).

(187)

Komisija je priglasitelju v skladu s členom 13(2) uredbe o tujih subvencijah poslala več zahtev za informacije v zvezi s potencialnimi tujimi subvencijami, ki jih je prejel sklad EIA, vendar je priglasitelj v zvezi s tem predložil le omejene informacije. Predložene informacije so opisane in ocenjene v oddelkih 7.5.1, 7.5.2in 7.5.3.

(188)

Podrobneje, informacije, ki jih je priglasitelj navedel v svoji priglasitvi glede tujih finančnih prispevkov, ki jih je prejel sklad EIA, so bile za vsako leto od leta 2020 do leta 2023 omejene na splošen opis narave finančnega prispevka („nepovratna sredstva“, „posojilo“, „vračljivi predujem“ ali „revolving kredit“), identiteto dajalca („ministrstvo za finance ZAE“ ali „konzorcij bank iz ZAE“) in ocenjeni znesek, naveden v obliki širokih razponov („100–500 milijonov EUR“, „500–1 000 milijonov EUR“ ali „več kot 1 000 milijonov EUR“) (136). Tako priglasitev ni vsebovala nobenih informacij glede natančnega zneska, plačila, trajanja ali pogojev vsakega posameznega tujega finančnega prispevka. Zato je Komisija 26. julija 2024 priglasitelju poslala zahtevo za informacije v skladu s členom 13(2) uredbe o tujih subvencijah (v nadaljnjem besedilu: zahteva za informacije št. 11), s katero je družbi e& naložila, da zahtevane informacije predloži do 31. julija 2024. Zahteva za informacije št. 11 je vsebovala zlasti zahtevo, da družba e& predloži podrobne informacije za vsak posamezen tuji finančni prispevek, ki ga je prejel sklad EIA in o katerem je poročala v svoji priglasitvi (vprašanji 12 in 13) (137). Priglasitelj je 31. julija 2024 predložil odgovor na zahtevo za informacije št. 11, v katerem družba e& poleg informacij, ki so bile navedene že v priglasitvi, ni predložila nobenih dodatnih informacij glede značilnosti teh tujih finančnih prispevkov, kot so njihov natančni znesek, plačilo, trajanje in pogoji (138).

(189)

Komisija je 2. avgusta 2024 priglasitelju poslala zahtevo za informacije v skladu s členom 13(2) uredbe o tujih subvencijah (v nadaljnjem besedilu: zahteva za informacije št. 12), s katero je družbi e& naložila, da zahtevane informacije predloži do 5. avgusta 2024. Zahteva za informacije št. 12 je vsebovala zlasti zahtevo, da družba e& predloži kontaktne podatke ustrezne osebe v okviru sklada EIA ter pooblaščenih zunanjih predstavnikov sklada EIA (139). Priglasitelj je 5. avgusta 2024 predložil odgovor na zahtevo za informacije št. 12, v katerem družba e& ni predložila nobenih zahtevanih informacij v zvezi s skladom EIA.

(190)

Komisija je 5. avgusta 2024 priglasitelju poslala še eno zahtevo za informacije v skladu s členom 13(2) uredbe o tujih subvencijah (v nadaljnjem besedilu: zahteva za informacije št. 13), s katero je družbi e& naložila, da zahtevane informacije predloži do 9. avgusta 2024. V zahtevi za informacije št. 13 je bila zlasti ponovljena zahteva iz zahteve za informacije št. 11, da družba e& predloži podrobnosti o tujih finančnih prispevkih, ki jih je prejel sklad EIA in o katerih je poročala v svoji priglasitvi (vprašanja 10, 11 in 12) (140). Priglasitelj je 9. avgusta 2024 predložil odgovor na zahtevo za informacije št. 13. Kljub navedbi, da sta „družba e& in sklad EIA […] del istega podjetja, zato je družba e& pooblaščena, da v tej zahtevi za informacije odgovori na vprašanja, ki se nanašajo na družbo e& in sklad EIA“ (141), družba e& poleg informacij, ki so bile navedene že v priglasitvi, ni predložila nobenih dodatnih informacij glede značilnosti tujih finančnih prispevkov, ki jih je prejel sklad EIA, kot so njihov natančni znesek, plačilo, pogoji in trajanje, razen zelo omejenih informacij o znesku in datumu odobritve revolving kredita, ki ga je zagotovil konzorcij bank iz ZAE (glej oddelek 7.5.3) (142).

(191)

Komisija je priglasitelja v zahtevah za informacije št. 11, 12 in 13 opozorila, da lahko v skladu s členom 16(1) uredbe o tujih subvencijah zaradi „nezadostnega sodelovanja“, in sicer tudi v primeru nepopolnih informacij, predloženih kot odgovor na zahteve za informacije, poslane v skladu s členom 13(2) uredbe o tujih subvencijah, „sprejme sklep na podlagi njej razpoložljivih dejstev“.

(192)

Glede na to, da sta, kot je potrdil priglasitelj, družba e& in sklad EIA del istega preiskovanega podjetja (glej uvodni izjavi 2 in 190) ter da je to preiskovano podjetje predložilo nepopolne informacije v skladu s členom 13 uredbe o tujih subvencijah v smislu člena 16(1), točka (a), uredbe o tujih subvencijah in ni zagotovilo potrebnih informacij za ugotovitev, ali so mu prejeti finančni prispevki prinesli korist v smislu člena 16(3) uredbe o tujih subvencijah, je Komisija 30. avgusta 2024 priglasitelja obvestila, da se namerava, ker ni predložil informacij, zahtevanih v zahtevah za informacije št. 11 (vprašanji 12 in 13) in št. 13 (vprašanja 10, 11 in 12) o tujih finančnih prispevkih, ki jih je prejel sklad EIA, ali verodostojnih in utemeljenih pojasnil, s katerim bi utemeljil, zakaj teh informacij ne more predložiti do 3. septembra 2024, v zvezi z zadevnimi tujimi finančnimi prispevki v smislu člena 16(1) uredbe o tujih subvencijah opreti na razpoložljiva dejstva in ugotoviti, da je podjetje, katerega del sta družba e& in sklad EIA, od teh tujih finančnih prispevkov prejelo korist v smislu člena 16(3) uredbe o tujih subvencijah.

(193)

Družba e& je dne 2. septembra 2024 potrdila, da priglasitelj ne bo mogel zagotoviti zahtevanih dodatnih informacij, pri čemer za to ni predložila verodostojnih in utemeljenih pojasnil. Zato je Komisija obstoj tujih subvencij pri tujih finančnih prispevkih, za katere je družba e& v oddelkih 7.5.1, 7.5.2 in 7.5.3 sporočila, da jih je prejel sklad EIA, ocenila na podlagi razpoložljivih dejstev.

(194)

V zvezi s tem zmožnost Komisije, da opravlja svoje naloge, še dodatno ovira pomanjkanje javno dostopnih finančnih podatkov o skladu EIA (kot so letna poročila ali bonitetne ocene), ki bi jih Komisija sicer lahko uporabila pri pripravi ocene.

(195)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila tudi, da obstaja dovolj znakov, da ima sklad EIA zaradi izvzetja iz zakona o stečaju iz leta 2016 korist od neomejenega poroštva ZAE, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) uredbe o tujih subvencijah.

(196)

Priglasitelj navaja, da je sklad EIA med letoma 2020 in 2023 prejel neposredna nepovratna sredstva ministrstva za finance ZAE v višini 100–500 milijonov EUR letno, in sicer v skupnem znesku od 300 do 1 500 milijonov EUR (143).

(197)

Komisija ugotavlja, da to financiranje pomeni prenos sredstev ali obveznosti v smislu člena 3(2), točka (a), uredbe o tujih subvencijah. Poleg tega je financiranje zagotovilo ministrstvo za finance ZAE, zato se lahko šteje, da ga je mogoče pripisati ZAE.

(198)

Dodelitev nepovratnih sredstev skladu EIA s strani ZAE pomeni brezplačno financiranje, ki lahko po svoji naravi skladu EIA prinaša korist in je individualen ukrep, ki je zato omejen na to podjetje.

(199)

Poleg tega Komisija glede na to, da priglasitelj ni predložil informacij, ki jih je potrebovala, da bi ocenila znesek in pogoje teh nepovratnih sredstev ter posledično ugotovila, ali so ti finančni prispevki skladu EIA prinesli korist, in v skladu s členom 16(3) uredbe o tujih subvencijah (glej uvodno izjavo 192) meni, da se lahko šteje, da je imel sklad EIA med letoma 2020 in 2023 korist od nepovratnih sredstev, ki jih je prejel od ministrstva za finance ZAE.

(200)

Zato Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7.5.1 ugotavlja, da se nepovratna sredstva, ki jih je sklad EIA prejel od ministrstva za finance ZAE med letoma 2020 in 2023, štejejo za tuje subvencije v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(201)

Vse te tuje subvencije so bile dodeljene v treh letih pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu.

(202)

Priglasitelj navaja, da je sklad EIA od ministrstva za finance ZAE prejel posojila in vračljiva predplačila v višini več kot 1 000 milijonov EUR v letih 2021 in 2022 ter med 500 milijoni EUR in 1 000 milijoni EUR v letu 2020, skupaj v znesku med 2 500 milijoni EUR in več kot 3 milijardami EUR (144).

(203)

Komisija ugotavlja, da to financiranje pomeni prenos sredstev ali obveznosti v smislu člena 3(2), točka (a), uredbe o tujih subvencijah. Poleg tega je financiranje zagotovilo ministrstvo za finance ZAE, zato se lahko šteje, da ga je mogoče pripisati ZAE.

(204)

Komisija glede na to, da priglasitelj ni predložil informacij, ki jih je potrebovala, da bi primerjala pogoje teh posojil in vračljivih predplačil s tistimi, pridobljenimi pod običajnimi tržnimi pogoji – zlasti na podlagi kazalnikov iz uvodne izjave 13 uredbe o tujih subvencijah – ter posledično ugotovila, ali so ti finančni prispevki skladu EIA prinesli korist v skladu s členom 16(3) uredbe o tujih subvencijah (glej uvodno izjavo 192), meni, da se lahko šteje, da je imel sklad EIA korist od posojil in vračljivih predplačil, ki mu jih je dodelilo ministrstvo za finance ZAE.

(205)

Komisija zato na podlagi elementov iz oddelka 7.5.2 ugotavlja, da se posojila in vračljiva predplačila, ki jih je sklad EIA prejel od ministrstva za finance ZAE med letoma 2020 in 2023, štejejo za tuje subvencije v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(206)

Vse te tuje subvencije so bile dodeljene v treh letih pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu.

(207)

Sklad EIA je [v prvi polovici leta 2022] od konzorcija, ki so ga delno sestavljale banke iz ZAE, prejel revolving kredit v višini [1–5] milijard USD (145) (približno [1–5] milijard EUR), kakor je bil spremenjen in povečan [v prvi polovici leta 2023] (v nadaljnjem besedilu: revolving kredit).

(208)

Konzorcij bank je vključeval: [banko 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banko 2 pod državnim nadzorom ZAE], [banko 3 pod državnim nadzorom ZAE] [in zasebne posojilodajalce] (146).

(209)

Komisija se je v sklepu o začetku postopka sicer sklicevala na revolving kredit, vendar ni opravila nobene nadaljnje analize glede njegove opredelitve kot tuje subvencije. Vendar so nekatere banke, ki sestavljajo konzorcij (namreč [banka 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banka 3 pod državnim nadzorom ZAE]), sodelovale tudi pri terminskem posojilu (glej uvodno izjavo 49), za katero je Komisija ugotovila, da obstajajo znaki, da bi ga bilo mogoče pripisati ZAE (147).

(210)

Priglasitelj je v svojih pripombah k sklepu o začetku postopka izpodbijal pripisljivost terminskega posojila ZAE kot domnevo, sprejeto „zgolj na podlagi dejstva“, da so banke iz ZAE pod nadzorom države ali da vlada ZAE bančni sektor „morda šteje za ‚posebej strateškega‘“ (148).

(211)

Priglasitelj je zlasti navedel, da pristop iz sklepa o začetku postopka ni bil v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije na podlagi člena 107 PDEU, za katerega meni, da bi moral odražati test iz uredbe o tujih subvencijah. Trdil je, da je Sodišče Evropske unije v zadevi Stardust Marine (149) ugotovilo, da glede pripisljivosti ni mogoče samodejno sklepati zgolj na podlagi tega, da je zadevni subjekt pod nadzorom države (150). Zato je sklenil, da sklep o začetku postopka ne izpolnjuje standarda iz sodbe v zadevi Stardust Marine za ukrep, za katerega se šteje, da ga je mogoče pripisati državi, saj je „ključno vprašanje, ali je ‚treba za zadevne javne organe šteti, da so kakor koli sodelovali pri sprejetju [tukaj: terminskega posojila]‘“ (151). Po mnenju priglasitelja enaka ugotovitev velja tudi za revolving kredit, ki ga je prejel sklad EIA (152).

(212)

Priglasitelj je pojasnil tudi, da enak sklep izhaja iz precedensov glede pomena javnega organa v mednarodnem trgovinskem pravu. Zlasti je navedel, da je Komisija v zadevi Vroče valjani ploščati izdelki iz Kitajske (153) ob sklicevanju na ustrezno sodno prakso ugotovila, da je „preskusni postopek za preverjanje, ali je podjetje v državni lasti javni organ“ ta, ali je subjekt „pooblaščen za izvajanje vladnih funkcij“ (154), pri čemer večinsko državno lastništvo samo po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je subjekt javni organ.

(213)

Da bi Komisija ocenila, ali je mogoče zaveze [banke 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banke 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banke 3 pod državnim nadzorom ZAE] pripisati Združenim arabskim emiratom, te pripombe obravnava v oddelku 7.5.3.

(214)

Člen 3 uredbe o tujih subvencijah določa, da bi morali finančni prispevki, ki jih dodeli tretja država, vključevati tudi tiste, ki jih med drugim zagotavlja „(b) tuji javni subjekt, katerega dejanja se lahko pripišejo tretji državi, ob upoštevanju elementov, kot so značilnosti subjekta in pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v državi, v kateri deluje subjekt, vključno z vlogo države v gospodarstvu“.

(215)

Komisija mora torej na podlagi dejstev in dokazov v vsaki zadevi dokazati, da se lahko dejanja tega tujega javnega subjekta na splošno „pripišejo tretji državi“ ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin, ki vključujejo „značilnosti subjekta“, „pravno in gospodarsko okolje“ v zadevni državi in „vlogo države v gospodarstvu“, kar se lahko odraža v zmožnosti države, da vpliva na odločitve zadevnih subjektov.

(216)

Čeprav se tak standard lahko ujema s standardom, ki se uporablja v skladu s pravili STO glede pripisljivosti „vladi“ ali „javnemu organu“, so ustrezne določbe ubesedene drugače. Komisija opozarja, da se v skladu s členom 3 uredbe o tujih subvencijah za prispevke, ki jih zagotovi tretja država, ne štejejo le finančni prispevki, ki jih zagotovijo „(a) centralna država in javni organi na vseh drugih ravneh“, ampak tudi tisti, ki jih zagotovi „(b) tuji javni subjekt, katerega dejanja se lahko pripišejo tretji državi, ob upoštevanju elementov, kot so značilnosti subjekta in pravno in gospodarsko okolje, ki prevladuje v državi, v kateri deluje subjekt, vključno z vlogo države v gospodarstvu“ in „(c) zasebni subjekt, katerega dejanja je mogoče pripisati tretji državi, ob upoštevanju vseh zadevnih okoliščin“. Nasprotno pa je v členu 1.1, točka (a)(1), Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih naveden le finančni prispevek vlade ali katerega koli javnega organa na ozemlju članice.

(217)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da so Evropska unija, Japonska in ZDA ustreznost sodne prakse pritožbenega organa STO glede opredelitve pojma „javni organ“ leta 2020 postavili pod vprašaj. Predstavniki Evropske unije, ZDA in Japonske so v skupni izjavi navedli, da „[z]a ugotovitev, da je subjekt javni organ, ni treba ugotoviti, da subjekt ‚ima, izvaja ali pa so mu zaupana vladna pooblastila‘“ in da „razlaga pojma ‚javni organ‘ s strani pritožbenega organa STO […] ogroža učinkovitost pravil STO o subvencijah“ (155).

(218)

Ne glede na te razlike se Komisija ne strinja s priglasiteljem, da njena ocena v sklepu o začetku postopka ni v skladu z logiko, na kateri temelji sodba v zadevi Stardust Marine, ki nasprotno omogoča, da se pripisljivost dokaže tudi na podlagi tega, da v konkretnih okoliščinah primera ni verjetno, da država ni bila vpletena v zadevni ukrep, kot to velja v tem primeru iz naslednjih razlogov.

(219)

Komisija je v poglobljeni preiskavi zahteve za informacije naslovila na priglasitelja ter [banko 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banko 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banko 3 pod državnim nadzorom ZAE], da bi ocenila, ali je mogoče dejanja teh bank pripisati ZAE, in v ta namen ugotovila, ali so javni organi ZAE tako ali drugače sodelovali pri revolving kreditu, ki so ga zagotovile zadevne banke, tudi če dejstva kažejo, da je malo verjetno, da niso sodelovali (156). Zlasti je proučila lastniško strukturo teh družb, dejstvo, da imajo vladni predstavniki sedež v nadzornem svetu, in njihovo vlogo v tem svetu, to, ali postopki odločanja subjekta vladi omogočajo izvajanje posebnega vpliva, vlogo vlade v bančnem sektorju ZAE in obseg revolving kredita. Na podlagi zbranih elementov, ki so bili potrjeni s prejetimi odgovori, in kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 220 do 231, je potrdila ugotovitve iz sklepa o začetku postopka v zvezi s pripisljivostjo zavez [banke 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banke 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banke 3 pod državnim nadzorom ZAE] v okviru revolving kredita.

(220)

Prvič, lastniška struktura teh bank kaže, da so pod nadzorom ZAE, saj so vse tri banke v večinski lasti javnih organov ZAE (vključno, v primeru [banke 3 pod državnim nadzorom ZAE], […]). Natančneje:

(221)

Drugič, večina in/ali najvišji člani upravnega odbora vsake banke so osebe z vidnimi javnimi funkcijami v ZAE.

(222)

Zlasti imajo vsi trije predsedniki teh bank vidne javne funkcije, vse banke pa vključujejo tudi druge člane upravnega odbora, ki so povezani z vladajočimi družinami ZAE ali služijo javnim organom ZAE ali družbam pod nadzorom ZAE.

(223)

Komisija tako ugotavlja, da so interesi večine članov, ki sestavljajo upravne odbore teh bank, prepleteni z državo. Ti člani, kot je bilo že omenjeno, vključujejo […] (ki je tudi direktor v upravnem odboru sklada EIA), […] in […] (ki je tudi […] in je član upravnega odbora sklad EIA). Pričakuje se, da bodo odločitve ali ukrepi teh oseb usklajeni z državnim interesom ali da ne bodo v nasprotju z ministrskimi sklepi ali državnimi direktivami.

(224)

To še toliko bolj velja, če upoštevamo, da je med člani upravnega odbora [banke 2 pod državnim nadzorom ZAE] […] (163). Hkrati opravlja funkcijo […], zato je omejen na delovanje v skladu z določbami [navodil sklada EIA]. Priglasitelj je v odgovor na zahtevo Komisije po predložitvi dodatnih informacij o revolving kreditu med drugim opozoril na dejstvo, da se v skladu s členom 13 akta o njegovi ustanovitvi „vsa sredstva in premoženje, za vzdrževanje, upravljanje ali vlaganje katerih je pooblaščen sklad EIA, […] štejejo za javna sredstva v lasti ZAE“. V istem odgovoru je bilo navedeno, da je bil revolving kredit na voljo „za [namen posojila]“. Vendar za sklad EIA veljajo omejitve glede javnega dolga in dodeljevanja infrastrukturnih projektov, kar lahko vpliva na njegovo zmožnost prevzemanja dolgov ali obveznosti do zvezne vlade (164). V tem kontekstu se zdi malo verjetno, da se cilji sklada EIA niso upoštevali pri odobritvi revolving kredita.

(225)

Poleg tega je v primeru [banke 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banke 3 pod državnim nadzorom ZAE] [regulativni organ ZAE] vključen v odobritev direktorjev.

(226)

Tretjič, iz pregleda postopkov odločanja teh bank, zlasti kar zadeva imenovanje višjega vodstva ali določitev proračuna, je razvidno, da ima predsednik v primeru neodločenega izida odločilni glas, s čimer ima odločilen vpliv tudi na ta vprašanja (165). Zato imajo člani upravnega odbora, ki so povezani z javnimi organi ZAE, možnost vplivanja na te postopke odločanja.

(227)

Četrtič, posamezniki v višjem vodstvu zadevnih bank so prav tako povezani z javnimi organi ZAE ali vladajočimi družinami (166).

(228)

Petič, kar zadeva obseg revolving kredita, ta znaša [1–5] milijard USD. Priglasitelj ni mogel zagotoviti podrobnih informacij o konkretnem znesku tega kredita in obsegu udeležbe posamezne banke, vendar je malo verjetno, da bi bila udeležba bank pod nadzorom ZAE, ki so predstavljale tri od šestih sodelujočih bank, zanemarljiva.

(229)

Nazadnje je treba upoštevati ugotovitev iz sklepa o začetku postopka, ki je priglasitelj ni izpodbijal, in sicer, da se bančni sektor šteje za strateško pomembnega za ZAE. V nedavni zakonodajni spremembi glede tujega lastništva je bančni sektor tako ostal med tistimi, v katerih želi ZAE ohraniti večinsko lastništvo.

(230)

Kar zadeva [zasebne posojilodajalce], Komisija za namene tega sklepa ni našla nobenih dokazov o kakršni koli udeležbi tretje države v navedenih subjektih.

(231)

Komisija na podlagi dokazov, predstavljenih v oddelku 7.5.3, ugotavlja, da je vsaj zelo malo verjetno, da javni organi ZAE niso sodelovali pri revolving kreditu, ki so ga zagotovile zadevne tri banke pod nadzorom ZAE (z njihovimi ustreznimi zavezami). Zato meni, da je revolving kredit, kar zadeva zaveze zadevnih treh bank posojilodajalk pod nadzorom ZAE ([banka 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banka 3 pod državnim nadzorom ZAE]), zagotovila tretja država v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(232)

Priglasitelj trdi, da je bil revolving kredit zagotovljen v skladu s tržnimi pogoji (167). Vendar kljub več zahtevam za informacije, ki jih je Komisija predložila v skladu s členom 13(2) uredbe o tujih subvencijah, razen razpoložljivih javno dostopnih informacij ni predložil podrobnosti o pogojih revolving kredita (glej uvodne izjave 187 do 191). Zlasti ni predložil podrobnosti o znesku, ki ga je predložila vsaka od bank, ki je sodelovala pri revolving kreditu, niti nobenih informacij v zvezi s plačilom, povezanim s (posameznim delom) revolving kredita.

(233)

Komisija glede na to, da priglasitelj ni predložil potrebnih informacij, da bi lahko potrdila, ali so bili prispevki [banke 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banke 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banke 3 pod državnim nadzorom ZAE], tj. bank pod nadzorom ZAE, enakovredni naložbam [zasebnih posojilodajalcev] in ali so bili pogoji revolving kredita v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, in posledično, da bi ugotovila, ali je ta finančni prispevek skladu EIA prinesel korist, v skladu s členom 16(3) uredbe o tujih subvencijah (glej uvodno izjavo 192) ugotavlja, da se za finančne prispevke, ki so jih skladu EIA dodelile banke pod nadzorom ZAE v obliki svojih zavez pri revolving kreditu, lahko šteje, da so skladu EIA prinesli korist v smislu člena 3(1) uredbe o tujih subvencijah.

(234)

Zato Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7.5.3 ugotavlja, da se revolving kredit, ki ga je prejel sklad EIA, kar zadeva zaveze zadevnih treh bank posojilodajalk pod nadzorom ZAE ([banka 1 pod državnim nadzorom ZAE], [banka 2 pod državnim nadzorom ZAE] in [banka 3 pod državnim nadzorom ZAE]), šteje za tujo subvencijo v smislu člena 3 uredbe o tujih subvencijah.

(235)

Ta tuja subvencija je bila dodeljena med začetkom leta 2022 in 1. avgustom 2023, torej v treh letih pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu, in zato spada na časovno področje uporabe, določeno v členu 19 uredbe o tujih subvencijah.

(236)

Komisija po analogiji z utemeljitvijo iz oddelka 7.2 in iz razlogov, podrobno opisanih v oddelku 7.5.4.1, ugotavlja, da je sklad EIA do neomejenega poroštva ZAE upravičen zaradi izvzetja iz zakona o stečaju iz leta 2016.

(237)

Sklad EIA je bil ustanovljen z zveznim zakonskim odlokom št. 4 iz leta 2007 (168) o ustanovitvi državnega sklada Emirates Investment Authority kot organa v lasti vlade. Je edini organ, pristojen za „naložbe in ponovne naložbe“ sredstev in premoženja, ki mu jih je dodelila vlada (169). Izrecno je navedeno, da se „[v]sa sredstva in premoženje, za vzdrževanje, upravljanje ali vlaganje katerih je pooblaščen organ [sklad EIA], [...] štejejo za javna sredstva v lasti ZAE“, sklad EIA pa je oproščen vseh pristojbin, dajatev ali davkov (170). V skladu s členom 27 akta o njegovi ustanovitvi (kakor je bil spremenjen leta 2009) (171), se „[z]adevni organ […] ne razpusti ali likvidira, razen v skladu z zakonom, ki določa način ravnanja z investicijskimi skladi in sredstvi, ki jih organ vzdržuje ali so v njegovi lasti“. Specifične podrobnosti o postopku zaradi insolventnosti za sklad EIA v primeru insolventnosti ali finančnih težav bi bile zato predmet ločenega zakonskega odloka, ki bi urejal razpolaganje s premoženjem in sredstvi sklada EIA. Priglasitelj potrjuje, da tak zakon trenutno ne obstaja (172).

(238)

Dejstvo, da se za sklad EIA ne uporablja redni stečajni postopek ali celo likvidacija, razen če je to določeno v posebnem zakonu, pomeni, da je možnost stečaja sklada EIA zelo majhna in da so ZAE odgovorni za kritje dolgov sklada.

(239)

Upoštevajo se lahko tudi izrecna opredelitev sredstev sklada EIA kot javnih sredstev in široke finančne možnosti, ki jih lahko sklad uporabi za dosego svojih ciljev. Iz teh okoliščin je razvidno, da se sklad EIA ne bi smel obravnavati kot običajna gospodarska družba, temveč kot „veja vlade ZAE“ (173), kot je navedel priglasitelj, pri čemer bi vlada ZAE v primeru insolventnosti sklada EIA temu zagotovila dodatno likvidnost za poplačilo terjatev upnikov. Taka podpora se lahko uresniči v različnih oblikah (lastniški kapital, posojila, nepovratna sredstva ali druge oblike), ki skladu EIA omogočajo poplačilo dolgov. Ta podpora bo v praksi zagotovila, da bodo imeli upniki večjo možnost, da bodo njihove terjatve poplačane, kot če bi bil sklad EIA običajna družba ZAE, za katero velja običajno stečajno pravo.

(240)

Komisija zato meni, da v obravnavanih okoliščinah neuporaba zakona o stečaju iz leta 2016 za sklad EIA pomeni obstoj poroštva v korist sklada EIA. To poroštvo ni omejeno na znesek ali trajanje, zato Komisija ugotavlja, da pomeni neomejeno državno poroštvo (v nadaljnjem besedilu: neomejeno poroštvo za sklad EIA).

(241)

Komisija v okviru pregleda transakcije ugotavlja, da bi bili morebitni izkrivljajoči učinki neomejenega poroštva za sklad EIA enaki učinkom neomejenega poroštva za družbo e&. Ti izkrivljajoči učinki so posledica neomejene finančne podpore, ki naj bi jo vlada ZAE neposredno zagotovila skladu EIA in družbi e&.

(242)

V tem okviru in ker je Komisija že ugotovila obstoj neomejenega poroštva vlade ZAE za družbo e&, neomejeno poroštvo za sklad EIA v okviru pregleda transakcije na notranjem trgu ne more povzročiti izkrivljanja, dodatnega izkrivljanju, ki je bilo povzročeno z neomejenim poroštvom za družbo e&.

(243)

Komisija ugotavlja tudi, da se lahko z zavezami, ki jih je ponudil priglasitelj, odpravijo tudi morebitni izkrivljajoči učinki neomejenega poroštva za sklad EIA, v kolikor navedene zaveze preprečujejo vsakršno financiranje dejavnosti združenega subjekta na notranjem trgu iz sklada EIA in določajo omejitve glede zmogljivosti družbe e&, da zagotovi financiranje dejavnosti združenega subjekta na notranjem trgu, tako da se s takim financiranjem izkrivljajoče tuje subvencije ne usmerijo na notranji trg (174).

(244)

Komisiji zato ni treba ugotavljati, ali neomejeno poroštvo za sklad EIA pomeni tujo subvencijo pri transakciji v smislu člena 19 uredbe o tujih subvencijah.

(245)

Priglasitelj v svojih pripombah k sklepu o začetku postopka trdi, da Komisija ni navedla nobenih znakov, ki bi kazali na to, da bi imel združeni subjekt po transakciji dostop do katere koli od tujih subvencij, ki bi lahko bile dodeljene skladu EIA (175).

(246)

Priglasitelj poleg tega trdi, prvič, da med skladom EIA in družbo e& v treh letih pred datumom pogodbe o prodaji in nakupu ni bilo finančnih tokov ali poslovnih transakcij (razen dividend, ki jih je izplačala družba e&, in morda rednih poslovnih pogodb za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev s strani družbe e& v prostorih sklada EIA) (176), in, drugič, da „za sklad EIA veljajo naložbene strategije in politike, ki jih predlaga urad ZAE za upravljanje javnega dolga in odobri zvezna vlada ZAE, kar lahko omejuje njegovo diskrecijsko pravico in prožnost pri dodeljevanju sredstev“ (177).

(247)

Komisija je v oddelkih 7.5.1, 7.5.2 in 7.5.3 ugotovila obstoj tujih subvencij za sklad EIA v obliki nepovratnih sredstev, posojil in vračljivih predplačil ministrstva za finance ZAE za sklad EIA ter zavez bank pod nadzorom ZAE pri revolving kreditu, odobrenemu skladu EIA.

(248)

Komisija v zvezi s tem in glede na to, da med družbo e& in skladom EIA ni bilo nedavnih finančnih transakcij, kot je navedel priglasitelj, meni, da navedene tuje subvencije niso mogle izboljšati konkurenčnega položaja družbe e& v postopku prevzema.

(249)

Vendar Komisija meni, da lahko navedene tuje subvencije izboljšajo konkurenčni položaj združenega subjekta po transakciji. Zlasti bi lahko združeni subjekt zaprosil za financiranje iz sklada EIA, na katero bi lahko vplival obstoj teh tujih subvencij. Čeprav med skladom EIA in družbo e& ni bilo nedavnih finančnih transakcij, priglasitelj priznava, da lahko „sklad EIA […] posojila odobri tudi družbam, ki jih ima v lasti ali v katerih je delničar, iz česar je razvidno, da lahko zagotovi financiranje družbi e&“ (178).

(250)

Priglasitelj priznava tudi, da razen omejitev, povezanih z javnimi politikami in strategijami, ki veljajo za sklad EIA, kot je opisano v uvodni izjavi 246, noben zakon ZAE ne določa posebnih smernic ali omejitev glede pogojev financiranja ali posojil, ki jih sklad EIA odobri svojim hčerinskim družbam, in zato ni posebnih omejitev, ki bi skladu EIA preprečevale zagotavljanje subvencioniranega financiranja (financiranja, ki izvira iz tujih subvencij) združenemu subjektu (179).

(251)

Zato, in kot je nadalje ugotovljeno v oddelku 8.2.3, Komisija ugotavlja, da tuje subvencije, opredeljene v oddelkih 7.5.1, 7.5.2 in 7.5.3, za sklad EIA, ki je nadrejena družba družbe e&, pomenijo tuje subvencije pri transakciji v smislu člena 19 uredbe o tujih subvencijah, saj lahko izboljšajo konkurenčni položaj združenega subjekta po transakciji.

(252)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7.5 ugotavlja, da se nepovratna sredstva, posojila in vračljiva predplačila, ki jih je ministrstvo za finance ZAE zagotovilo skladu EIA, ter zaveze bank pod nadzorom ZAE pri revolving kreditu, odobrenemu skladu EIA, vsako zase štejejo za tujo subvencijo pri transakciji, dodeljeno v treh letih pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu, v smislu členov 3 in 19 uredbe o tujih subvencijah.

(253)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 7 ugotavlja, da so ZAE družbi e& in njeni obvladujoči družbi, tj. skladu EIA, v treh letih pred sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu dodelile tuje subvencije pri transakciji v smislu členov 3 in 19 uredbe o tujih subvencijah. Te tuje subvencije vključujejo neomejeno poroštvo za družbo e&, nepovratna sredstva, posojila in vračljiva predplačila, ki jih je skladu EIA zagotovilo ministrstvo za finance ZAE, ter zaveze bank pod nadzorom ZAE pri revolving kreditu, odobrenemu skladu EIA.

(254)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (180) ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da lahko predhodno opredeljene tuje subvencije izkrivljajo notranji trg, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo.

(255)

Člen 4(1) uredbe o tujih subvencijah določa, da je tuja subvencija izkrivljajoča, če „lahko […] izboljša konkurenčni položaj podjetja na notranjem trgu“ in če pri tem „dejansko ali potencialno negativno vpliva na konkurenco na notranjem trgu“.

(256)

Ocena, ali lahko tuja subvencija „izboljša konkurenčni položaj podjetja na notranjem trgu“, izraža potrebo po vzpostavitvi razmerja med tujo subvencijo in dejavnostmi podjetja na notranjem trgu, ki so odprte za konkurenco.

(257)

Tuja subvencija mora torej z izboljšanjem konkurenčnega položaja podjetja na notranjem trgu „dejansko ali potencialno negativno vpliva[ti] na konkurenco na notranjem trgu“.

(258)

V zvezi s tem člen 4 uredbe o tujih subvencijah ne obravnava le zanesljivo ugotovljenih izkrivljanj, temveč tudi potencialna izkrivljanja, ki bi lahko nastala zaradi tujih subvencij.

(259)

Učinki na konkurenco bi se lahko ocenili v zvezi s katero koli dejavnostjo, v kateri je upravičenec dejaven ali bo verjetno dejaven na notranjem trgu, ne glede na to, ali gre za naložbe (na primer prevzeme drugih podjetij ali sredstev) ali zagotavljanje ali nakup kakršnega koli blaga ali storitev, če tuja subvencija negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na konkurenco v zvezi s to dejavnostjo na notranjem trgu.

(260)

V tem okviru je cilj uredbe o tujih subvencijah „učinkovito obravnavanje izkrivljanj na notranjem trgu, ki jih povzročajo tuje subvencije, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje“ (181). Pojem „enaki konkurenčni pogoji“ se nanaša na pogoje, pod katerimi si podjetja medsebojno konkurirajo na notranjem trgu na podlagi uspešnosti. Enaki konkurenčni pogoji se ne spoštujejo, kadar se možnosti za uspeh na trgu neupravičeno spremenijo, na primer s podporo tretje države v korist enega ali več udeležencev na trgu.

(261)

Ugotovitev glede izkrivljanja se opredeli v celoviti oceni na podlagi kazalnikov, ki med drugim vključujejo: naravo in znesek tuje subvencije; položaj podjetja, tudi njegovo velikost, in razmere na zadevnih trgih ali v zadevnih sektorjih; raven in razvoj gospodarske dejavnosti podjetja na notranjem trgu ter namen in pogoje, povezane s tujo subvencijo, ter njeno uporabo na notranjem trgu (182).

(262)

Vsak kazalnik, obravnavan ločeno, ni nujno odločilen, kazalniki pa niso kumulativni, kar pomeni, da – tako kot se lahko drugi ustrezni kazalniki obravnavajo za vsak primer posebej – ni treba proučiti ali določiti vseh primerov ustreznih kazalnikov iz člena 4(1) uredbe o tujih subvencijah, da bi se dokazalo, da tuja subvencija v posameznem primeru izkrivlja notranji trg. V uvodni izjavi 19 uredbe o tujih subvencijah je navedeno: „Komisija bi lahko pri uporabi kazalnikov za ugotovitev obstoja izkrivljanja na notranjem trgu upoštevala različne elemente, kot je obseg tuje subvencije kot absolutno vrednost ali glede na velikost trga ali vrednosti naložbe. Na primer, koncentracija, pri kateri tuja subvencija krije znaten del nakupne cene ciljnega podjetja, je verjetno izkrivljajoča. […] Poleg tega bi bilo treba upoštevati značilnosti trga in zlasti konkurenčne pogoje na trgu, kot so ovire za vstop. […]“ (183).

(263)

V skladu s členom 19 uredbe o tujih subvencijah se ocena, ki jo izvede Komisija, tj. „ali tuja subvencija pri koncentraciji izkrivlja notranji trg […], […] omeji na zadevno koncentracijo“.

(264)

Komisija tako pri priglašenih koncentracijah oceni, ali tuje subvencije izkrivljajo notranji trg na področju gospodarskih dejavnosti, na katere vpliva koncentracija, tudi v okviru (i) postopka prevzema ciljnega podjetja in (ii) dejavnosti združenega subjekta na notranjem trgu po transakciji.

(265)

Komisija poudarja, da je njena ocena obstoja izkrivljajočih tujih subvencij pri koncentraciji v smislu člena 19 uredbe o tujih subvencijah prospektivna, zlasti v zvezi z izkrivljanjem na področju dejavnosti združenega subjekta po transakciji, kar je treba upoštevati v dokaznem standardu glede zadevnega izkrivljanja notranjega trga.

(266)

Komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, ugotavlja, da tuje subvencije pri transakciji, opredeljene v oddelku 7, in sicer neomejeno poroštvo za družbo e& ter nepovratna sredstva, posojila, vračljiva predplačila in revolving kredit za sklad EIA, ne izkrivljajo notranjega trga v postopku prevzema (oddelek 8.1). Vendar ugotavlja, da te opredeljene tuje subvencije izkrivljajo notranji trg na področju dejavnosti združenega subjekta po transakciji v smislu členov 4 in 5 uredbe o tujih subvencijah (oddelek 8.2).

(267)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (184) menila, da bi se lahko za nekatere predhodno opredeljene tuje subvencije štelo, da je zanje „najverjetneje, da bodo izkrivljale notranji trg“ v skladu s členom 5 uredbe o tujih subvencijah. Tako je v zvezi s postopkom prevzema ugotovila, da bi lahko neomejeno poroštvo za družbo e& (ki spada na področje uporabe člena 5(1), točka (b), uredbe o tujih subvencijah) in terminsko posojilo spadala v kategorijo, „ki neposredno olajša koncentracijo“ v smislu člena 5(1), točka (d), uredbe o tujih subvencijah (185).

(268)

Komisija je v tem sklepu ugotovila, da terminsko posojilo ne pomeni tuje subvencije (glej oddelek 7.1).

(269)

Vendar je Komisija v tem sklepu ugotovila, da neomejeno poroštvo za družbo e& pomeni tujo subvencijo (glej oddelek 7.2). To neomejeno poroštvo za družbo e& lahko izboljša pogoje, pod katerimi je družba e& pridobila financiranje za prevzem ciljnega podjetja in zlasti terminsko posojilo, za katerega priglasitelj trdi, da se bo uporabilo za financiranje transakcije (186). Neomejeno poroštvo za družbo e& bi zato lahko pomenilo tujo subvencijo, „ki neposredno olajša koncentracijo“ v smislu člena 5(1), točka (d), uredbe o tujih subvencijah.

(270)

V zvezi s tem Komisija opozarja, da lahko priglasitelj v skladu s členom 5(2) uredbe o tujih subvencijah kljub temu predloži ustrezne informacije o tem, ali tuja subvencija, ki spada na področje uporabe člena 5(1) uredbe o tujih subvencijah, v posebnih okoliščinah obravnavane zadeve ne izkrivlja notranjega trga.

(271)

Komisija v zvezi s tem, kot je ocenjeno v oddelku 8.1.3, ugotavlja, da zaradi opredeljenih tujih subvencij, ne glede na to, ali se zanje lahko šteje, da spadajo na področje uporabe člena 5(1), točka (d), uredbe o tujih subvencijah, ni prišlo do izkrivljanja postopka prevzema. Zato za namene tega sklepa ni treba sprejeti dokončnega stališča o tem, ali katera od opredeljenih tujih subvencij spada v kategorijo tuje subvencije, ki neposredno olajša koncentracijo v smislu člena 5(1), točka (d), uredbe o tujih subvencijah.

(272)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da se je z nekaterimi predhodno opredeljenimi tujimi subvencijami, zlasti s terminskim posojilom, neomejenim poroštvom za družbo e&, licenco in reguliranimi cenami telekomunikacijskih storitev v ZAE in vladnih pogodbah ZAE izboljšal konkurenčni položaj družbe e& v postopku prevzema, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo v skladu s členom 10(3) uredbe o tujih subvencijah, in sicer zaradi narave teh subvencij in njihovega potencialnega zneska (187).

(273)

Priglasitelj je navedel, da te tuje subvencije ne izboljšujejo njegovega konkurenčnega položaja, kar zadeva postopek prevzema. Zlasti (188) je navedel, da terminsko posojilo ni potrebno za izvedbo transakcije, saj bi bila družba e& „v enakem konkurenčnem in finančnem položaju, tudi če bi se odločila, da za financiranje transakcije sploh ne bo uporabila sredstev iz [terminskega posojila]“ (189). Trdil je, da je družba e& dejansko proučila druge možnosti financiranja, vključno z lastnimi denarnimi sredstvi, ki izvirajo iz njenih lastnih poslovnih dejavnosti, in je končno odločitev sprejela šele [po podpisu sporazumov o transakciji]. Zato terminsko posojilo za transakcijo ni bilo potrebno.

(274)

Komisija je v oddelkih 7.1, 7.3 in 7.4 ugotovila, da ni mogla pravno zadostno ugotoviti, da so terminsko posojilo in regulirane cene telekomunikacijskih storitev družbi e& prinesli korist ter da zvezna licenčnina za licenco družbe e& za opravljanje telekomunikacijskih storitev ni pomenila ustreznega plačila, zato njena predhodna ocena v sklepu o začetku postopka, da ti ukrepi morda pomenijo tuje subvencije, ni bila potrjena. Poleg tega je v oddelku 7.5 ugotovila, da je sklad EIA sicer prejel tuje subvencije, vendar ni verjetno, da bi te tuje subvencije imele vlogo v postopku prevzema (glej oddelek 7.5).

(275)

Zato je neomejeno poroštvo za družbo e& edina opredeljena tuja subvencija, ki bi lahko izboljšala konkurenčni položaj družbe e& v postopku prevzema.

(276)

Komisija v oddelku 8.1.3 ugotavlja, da opredeljene tuje subvencije niso povzročile dejanskih ali potencialnih negativnih učinkov na konkurenco v zvezi s postopkom prevzema, zato ni treba sprejeti končnega stališča o tem, ali so te tuje subvencije izboljšale konkurenčni položaj družbe e&.

(277)

Priglasitelj trdi, da tuje subvencije ne bi imele dejanskih ali potencialnih negativnih učinkov na konkurenco v postopku prevzema. Trdi zlasti, da se transakcija ni izvedla v okviru strukturiranega postopka zbiranja ponudb ter da ciljno podjetje in njegovi delničarji niso pristopili k nobenim drugim potencialnim pridobiteljem in obratno, zlasti ker je prodajalec nameraval vzpostaviti poslovno partnerstvo posebej z družbo e&, in da je imelo celotno nadomestilo „(seveda) […] pomembno vlogo v prodajalčevem postopku odločanja, vendar ni imelo odločilne vloge“. Poleg tega priglasitelj trdi, da je bilo nadomestilo za transakcijo določeno neodvisno od terminskega posojila in da se je upoštevalo izključno vrednotenje ciljnega podjetja (na podlagi vrednosti podjetja in primerljivih transakcij), tako da bi se transakcija brez tujih subvencij izvedla pod enakimi pogoji (190).

(278)

Da bi Komisija ugotovila, ali so opredeljene tuje subvencije povzročile dejanske ali potencialne negativne učinke na konkurenco v postopku prevzema, mora proučiti, v kolikšni meri so tuje subvencije spremenile izid navedenega postopka prevzema.

(279)

To se lahko na primer zgodi, kadar tuje subvencije pridobitelju omogočijo, da izloči konkurente.

(280)

To se lahko zgodi tudi, kadar pridobitelj zaradi tujih subvencij druge potencialne pridobitelje odvrne od predložitve ponudbe, na primer tako, da predloži ponudbo, višjo od tržne vrednosti.

(281)

Komisija mora proučiti tudi, ali bi pridobitelj lahko financiral prevzem brez kakršnih koli tujih subvencij. Ta vidik je ločen od vprašanja, ali so tuje subvencije izboljšale konkurenčni položaj pridobitelja, na primer z izboljšanjem pogojev, pod katerimi pridobitelj izvaja prevzem. Nasprotno, pri tem vidiku se prouči, ali te tuje subvencije pridobitelju omogočajo, da izvede prevzem, ki ne bi bil mogoč pod enakimi konkurenčnimi pogoji, v tem okviru torej prevzem, ki sploh ne bi bil mogoč ali katerega obseg bi bil drugačen.

(282)

V zvezi s tem, prvič, Komisija med poglobljeno preiskavo ni opredelila drugih strani, ki bi jih transakcija morda zanimala, niti ni nobena tretja oseba v zvezi s tem predložila pripomb k sklepu o začetku postopka. Zahteve Komisije za informacije, naslovljene na konkurente ciljnega podjetja, s katerimi je želela pridobiti njihova stališča o transakciji, so potrdile, da jih prevzem ciljnega podjetja ne zanima (191).

(283)

Drugič, Komisija ugotavlja, da glede na predložitve priglasitelja vrednotenje ne odstopa od drugih primerljivih transakcij v isti industriji (192). Poleg tega konkurenti ciljnega podjetja v svojih odgovorih na vprašanja, s katerimi je Komisija želela pridobiti njihova stališča o transakciji, niso opozorili na nobeno preplačilo za ciljno podjetje (193). Zato Komisija ugotavlja, da ni elementov, ki bi kazali na to, da priglasitelj za ciljno podjetje ni plačal tržne cene ter je tako odvrnil potencialne konkurente.

(284)

Nazadnje, Komisija je v poglobljeni preiskavi preverila, ali so bile tuje subvencije, za katere je bilo opredeljeno, da bi lahko imele vlogo v postopku prevzema, in sicer neomejeno poroštvo za družbo e&, potrebne za izvedbo transakcije. V zvezi s tem ugotavlja, da informacije, ki jih je predložil priglasitelj, potrjujejo, da bi družba e& transakcijo lahko izvedla brez zadevnega neomejenega poroštva. Komisija je zlasti upoštevala dejstvo, da je bilo stanje denarnih sredstev družbe e& zaradi običajnega izvajanja njenih poslovnih dejavnosti v času podpisa sporazuma nekajkrat višje od nadomestila za transakcijo (194).

(285)

Neomejeno poroštvo za družbo e& je morda izboljšalo konkurenčni položaj družbe e& v postopku prevzema, vendar ni povzročilo dejanskih ali potencialnih negativnih učinkov na konkurenco v tem postopku.

(286)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 8.1 ugotavlja, da opredeljene tuje subvencije ne izkrivljajo postopka prevzema.

(287)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (195) ugotovila, da obstaja dovolj znakov, da lahko predhodno opredeljene tuje subvencije izkrivljajo notranji trg na področju dejavnosti združenega subjekta po transakciji, zaradi česar je treba začeti poglobljeno preiskavo.

(288)

V sklepu o začetku postopka je bilo zlasti predhodno ugotovljeno, da bi se lahko zaradi obstoja neomejenega poroštva za družbo e& izboljšal konkurenčni položaj združenega subjekta po koncentraciji, saj bi lahko navedeni subjekt financiranje za svoje dejavnosti na notranjem trgu pridobil pod ugodnejšimi pogoji ali uporabil financiranje, ki ga je družba e& že pridobila s podporo neomejenega poroštva za družbo e&, na primer terminsko posojilo.

(289)

V sklepu o začetku postopka je bilo nato ugotovljeno, da bi predhodno opredeljene tuje subvencije združenemu subjektu lahko omogočile, da na notranjem trgu izvede nadaljnje naložbe, ki so izrecno navedene kot del utemeljitve za transakcijo (196), in izboljša svoj konkurenčni položaj pri svojih gospodarskih dejavnostih na notranjem trgu v telekomunikacijskem sektorju.

(290)

Komisija je navedla, da bo v poglobljeni preiskavi nadalje proučila, ali lahko predhodno opredeljene tuje subvencije s koncentracijo izboljšajo tudi konkurenčni položaj združenega subjekta zaradi dostopa do subvencioniranih sredstev in storitev.

(291)

V sklepu o začetku postopka je bilo ugotovljeno, da bi lahko predhodno opredeljene tuje subvencije pri transakciji dejansko ali potencialno negativno vplivale na konkurenco na notranjem trgu, na primer z omogočanjem združenemu subjektu, da naložbe in prevzeme izvaja pod ugodnejšimi pogoji.

(292)

Komisija v tem sklepu ugotavlja, da tuje subvencije, opredeljene v oddelku 7, izkrivljajo notranji trg na področju dejavnosti združenega subjekta po transakciji.

(293)

Komisija v nadaljevanju opisuje dejavnosti združenega subjekta, na katere bodo verjetno vplivale opredeljene tuje subvencije (oddelek 8.2.1), in proučuje, kako lahko tuje subvencije, opredeljene v oddelku 7, ki vključujejo tuje subvencije, „za katere je najverjetneje, da bodo izkrivljale notranji trg“ v smislu člena 5 uredbe o tujih subvencijah (oddelek 8.2.2), izboljšajo konkurenčni položaj združenega subjekta na notranjem trgu v zvezi s temi dejavnostmi (oddelek 8.2.3) in s tem povzročijo dejanske ali potencialne negativne učinke na konkurenco na notranjem trgu (oddelek 8.2.4).

(294)

Cilj uredbe o tujih subvencijah je zagotoviti enake konkurenčne pogoje, tako da podjetja, ki opravljajo nekatere dejavnosti, zaradi tujih subvencij ne pridobijo neupravičene konkurenčne prednosti.

(295)

Koncentracija lahko korist tujih subvencij razširi na dejavnosti, ki so bile pred tem podvržene konkurenčnim pritiskom, v tem primeru na gospodarske dejavnosti ciljnega podjetja na notranjem trgu pred koncentracijo. Tuje subvencije lahko upravičence razbremenijo tržnih omejitev pri navedenih gospodarskih dejavnostih na notranjem trgu.

(296)

Zato je treba opredeliti gospodarske dejavnosti na notranjem trgu, ki bi lahko utrpele škodo zaradi dejstva, da bi bil eden od operaterjev upravičen do tujih subvencij. Dejavnosti, za katere Komisija oceni izkrivljanje notranjega trga, bi morale vključevati vse dejavnosti udeležencev koncentracije na notranjem trgu, ki lahko imajo po koncentraciji korist od opredeljenih tujih subvencij.

(297)

S tega vidika je treba upoštevati ustrezne značilnosti gospodarskih dejavnosti na notranjem trgu, na katere lahko vplivajo opredeljene tuje subvencije.

(298)

Po navedbah priglasitelja (197) je na notranjem trgu ciljno podjetje dejavno na področju zagotavljanja več telekomunikacijskih storitev (pod blagovno znamko Yettel v Bolgariji in na Madžarskem ter blagovno znamko O2 na Slovaškem) ter na področju zagotavljanja storitev telekomunikacijske infrastrukture (pod blagovno znamko CETIN v Bolgariji in na Madžarskem ter blagovno znamko O2 na Slovaškem) v Bolgariji, na Madžarskem in Slovaškem. Vendar se prevladujoč delež prihodkov in denarnih tokov ciljnega podjetja ustvari z opravljanjem maloprodajnih mobilnih telekomunikacijskih storitev (198). Nasprotno je raven komercialnih dejavnosti ciljnega podjetja na notranjem trgu omejena pri zagotavljanju drugih telekomunikacijskih storitev, za katere se na podlagi razpoložljivih informacij, na primer za maloprodajne fiksne storitve in infrastrukturne storitve, zdi, da ni velik ponudnik (199). Glede na omejene dejavnosti ciljnega podjetja pri zagotavljanju teh drugih storitev na notranjem trgu se zdijo morebitni izkrivljajoči učinki tujih subvencij, opredeljenih v oddelku 7, manj verjetni – ali verjetno manj pomembni – v zvezi s temi dejavnostmi v primerjavi z učinki v zvezi z maloprodajnimi mobilnimi telekomunikacijskimi storitvami (vključno s povezano infrastrukturo in drugimi naložbami). Zato se glede na omejeno verjetnost izkrivljanja v zvezi s temi dejavnostmi in glede na to, da Komisija nima nobenih znakov, da bi bilo takšno izkrivljanje, če bi se pojavilo, drugačne narave kot izkrivljanje, ugotovljeno v zvezi z maloprodajnimi telekomunikacijskimi storitvami združenega subjekta, Komisija v analizi v nadaljevanju osredotoča na maloprodajne telekomunikacijske storitve združenega subjekta.

(299)

Geografski obseg dejavnosti ciljnega podjetja na notranjem trgu in osredotočenost na zagotavljanje maloprodajnih mobilnih telekomunikacijskih storitev sta prikazana na sliki 1, ki je izvleček iz predstavitve transakcije odboru za naložbe in finance družbe e&.

Slika 1 – Mnenje družbe e& o dejavnostih ciljnega podjetja (2022)

[…]

(300)

Kot je prikazano na sliki 2, sliki 3 in sliki 4, informacije o ciljnem podjetju iz istega internega dokumenta družbe e& o transakciji kažejo, da je ciljno podjetje, kjer je dejavno na notranjem trgu, eden od treh velikih operaterjev na področju zagotavljanja mobilnih telekomunikacijskih storitev, tj. dejavnosti, ki so odprte za konkurenco. Ta notranja stališča potrjujejo informacije, ki jih je neposredno predložil priglasitelj (200), informacije nacionalnih telekomunikacijski regulatorjev (201) in informacije konkurentov (202).

Slika 2 – Poslovna krajina v Bolgariji

[…]

Slika 3 – Deleži na Madžarskem (maloprodajne mobilne telekomunikacijske storitve)

[…]

Slika 4 – Deleži na Slovaškem (maloprodajne mobilne telekomunikacijske storitve)

[…]

(301)

Kar zadeva prihodnost, je ciljno podjetje v odgovoru na zahtevo Komisije za informacije pojasnilo, da „vlaga pomembne zneske v posodobitev in nadaljnji razvoj mobilnih omrežij“ (203). To vključuje predvsem [podrobnosti o načrtu ciljnega podjetja v zvezi z razvojem omrežja 5G].Hkrati vlaga v [podrobnosti o naložbah ciljnega podjetja (204). Rezultat teh naložb so načrtovane naložbe v osnovna sredstva na notranjem trgu v višini več kot [1–5] milijard EUR med letoma 2024 in 2028 (205).

(302)

Po navedbah madžarskega regulatorja sta na primer „leta 2024 […] družbi Yettel in CETIN z madžarsko vlado podpisali skupno izjavo za digitalno preobrazbo Madžarske. Družbi Yettel in CETIN se na podlagi te izjave (na podlagi katere bo dodatni davek na telekomunikacije [na] Madžarskem s 1. januarjem 2025 odpravljen) zavezujeta, da bosta med letoma 2024 in 2028 izvedla naložbe v razvoj mobilnega omrežja v višini najmanj 72 milijard HUF [kar približno ustreza 183 milijonom EUR] (206), s čimer se bo do konca leta 2028 pokritost z omrežjem 5G na prostem na ravni države povečala na 99 odstotkov prebivalstva“ (207).

(303)

Priglasitelj v svojih internih dokumentih pričakuje tudi, da bo združeni subjekt sodeloval na dražbah spektra, načrtovanih za […] (208).

(304)

Skratka, dejavnosti na notranjem trgu, na katere bodo verjetno vplivale opredeljene tuje subvencije, so tiste, na področju katerih je ciljno podjetje – in s tem po vsej verjetnosti tudi združeni subjekt po transakciji – večinoma dejavno, zlasti njegove dejavnosti kot velikega maloprodajnega ponudnika mobilnih telekomunikacijskih storitev, kjer obstaja konkurenca in za katere v prihodnosti načrtuje pomembne naložbe.

(305)

Komisija je v sklepu o začetku postopka (209) predhodno menila, da bi se lahko za nekatere predhodno opredeljene tuje subvencije štelo, da je zanje „najverjetneje, da bodo izkrivljale notranji trg“ v smislu člena 5 uredbe o tujih subvencijah. Zlasti je menila, da je neomejeno poroštvo za družbo e& spadalo na področje uporabe člena 5(1), točka (b), uredbe o tujih subvencijah.

(306)

Komisija je v oddelku 7.2 ugotovila, da ima družba e& koristi od neomejenega poroštva vlade ZAE za družbo e&.

(307)

Za neomejena poroštva je „najverjetneje, da bodo izkrivljala notranji trg“ v smislu člena 5(1), točka (b), uredbe o tujih subvencijah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 20 uredbe o tujih subvencijah, Komisiji za take subvencije ni treba izvesti podrobne ocene na podlagi kazalnikov.

(308)

S transakcijo bosta ciljno podjetje ter družba e& postala finančno integriran subjekt. S to integracijo bo imelo ciljno podjetje dostop do neomejenih zmogljivosti družbe e& za financiranje.

(309)

To neomejeno poroštvo za družbo e& bo združenemu subjektu omogočilo, da pridobi prihodnje financiranje za svoje dejavnosti na notranjem trgu pod ugodnejšimi pogoji. Takšno financiranje bi lahko pravni subjekti, ki te dejavnosti opravljajo na notranjem trgu, pridobili neposredno. V zvezi s tem se od upnikov pričakuje, da bodo upoštevali obstoj neomejenega poroštva, ki so ga ZAE zagotovili nadrejeni družbi skupine, tj. e& (210). Taka pričakovanja bi se zmanjšala le, če bi obstajale omejitve pri dodeljevanju finančnih sredstev družbe e& tem pravnim subjektom.

(310)

Takšno financiranje bi lahko pridobila tudi družba e&, ki bi ga nato namenila dejavnostim na notranjem trgu, na primer z vložki lastniškega kapitala ali posojili. V zvezi s tem je družba e& s pomočjo neomejenega poroštva za družbo e& že pridobila finančna sredstva, iz katerih bi lahko financirala svoje dejavnosti na notranjem trgu.

(311)

Neomejena poroštva imajo glede na svojo naravo neposredne učinke na zmožnost podjetij, da pridobijo financiranje pod ugodnejšimi pogoji, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 308, 309 in 310. Poleg tega je znesek neomejenih poroštev „neomejen“, zato lahko izboljšajo konkurenčni položaj katerega koli podjetja, ne glede na njegovo velikost ali prisotnost na notranjem trgu. Ker neomejena poroštva niso omejena s posebnim namenom ali pogoji za njihovo uporabo, tudi njihovi izkrivljajoči učinki niso omejeni.

(312)

Neomejeno poroštvo za družbo e& bo tako združenemu subjektu omogočilo, da bo imel boljše pogoje kot konkurenti za izvajanje nadaljnjih naložb na notranjem trgu, ki so ključne za prihodnjo uspešnost zadevnih dejavnosti, kot je podrobno opisano v oddelku 8.2.1, in ki so izrecno navedene kot del utemeljitve transakcije (211), in bo zato lahko izboljšal svoj konkurenčni položaj pri svojih gospodarskih dejavnostih na notranjem trgu v telekomunikacijskem sektorju.

(313)

Neomejeno poroštvo za družbo e& bo pri tem dejansko ali potencialno negativno vplivalo na konkurenco na notranjem trgu, na primer omogočanjem združenemu subjektu, da finančne naložbe na notranjem trgu izvaja pod ugodnejšimi pogoji.

(314)

Prisotnost neomejenega poroštva, zagotovljenega prevzemnemu podjetju, do katerega združeni subjekt pridobi dostop prek transakcije, lahko kot taka izkrivlja notranji trg.

(315)

Kljub temu lahko priglasitelj v skladu s členom 5(2) uredbe o tujih subvencijah predloži ustrezne informacije o tem, ali tuja subvencija, ki spada na področje uporabe člena 5(1) uredbe o tujih subvencijah, v posebnih okoliščinah obravnavane zadeve ne izkrivlja notranjega trga.

(316)

Priglasitelj je v priglasitvi najprej navedel, da družba e& ne more izkrivljati konkurence na notranjem trgu zaradi določb delničarskega sporazuma, ki (i) družbi e& omogočajo, da zagotovi financiranje ciljnemu podjetju „samo, če zunanje nezavarovano ali zavarovano financiranje ni na voljo pod razumnimi pogoji“ ali v „izrednih razmerah“, (ii) zmogljivost družbe e&, da zagotovi lastniško financiranje ciljnega podjetja, omejujejo na skrajne primere in (iii) določajo, da ima prodajalec pravico sodelovati pri katerem koli od teh dveh načinov financiranja ((i) in (ii)), tako da družba e& tujih subvencij na ciljno podjetje ne more enostransko prenesti (212). Drugič, priglasitelj je navedel, da družba e& za to ne bi imela spodbude zaradi znatnega manjšinskega deleža prodajalca, kar pomeni, da bi bil tak prenos za družbo e& neugoden, in morebitne kršitve veljavnih pravil korporativnega upravljanja, tudi ob upoštevanju mehanizmov prodajne in nakupne opcije ter politike distribucije, dogovorjene v delničarskem sporazumu (213). Družba e& trdi tudi, da se lahko negativni vplivi davka od dohodkov pravnih oseb iz ZAE uresničijo, če se transakcije med družbo e& in ciljnim podjetjem ne izvajajo pod običajnimi tržnimi pogoji (214).

(317)

Priglasitelj je v pripombah k sklepu o začetku postopka (215) zanikal obstoj neomejenega poroštva za družbo e&, vendar ni predložil nobenih dodatnih argumentov, zakaj tako neomejeno poroštvo, če sploh obstaja, ne bi moglo povzročiti izkrivljanja na notranjem trgu.

(318)

Komisija ugotavlja, da delničarski sporazum v nasprotju s trditvami priglasitelja ne izključuje možnosti, da bi družba e& ciljnemu podjetju zagotovila dolžniško ali lastniško financiranje. Namesto tega to možnost le omejuje. Poleg tega bo prodajalec sicer imel pravico do sorazmernega sodelovanja pri takem financiranju, vendar k temu ne bo prisiljen. Komisija se tudi ne strinja, da ti mehanizmi odpravljajo vsako spodbudo za družbo e&, da zagotovi financiranje ciljnega podjetja s podporo neomejenega poroštva za družbo e&, zlasti kadar je ogrožena sposobnost preživetja ciljnega podjetja.

(319)

Poleg tega so navedeni mehanizmi v vsakem primeru omejeni na petletno prehodno obdobje, v katerem imata družba e& in prodajalec skupno lastništvo nad ciljnim podjetjem (glej uvodno izjavo 8). Po uveljavitvi prodajne opcije ali nakupne opcije bosta družba e& in ciljno podjetje delovala kot popolnoma finančno integriran subjekt, tako da ne bo nobenih omejitev glede možnosti družbe e&, da zagotovi financiranje ciljnemu podjetju.

(320)

Poleg tega, kot je podrobno opisano v oddelkih 8.2.3 in 8.2.4, tudi brez sklicevanja na člen 5 uredbe o tujih subvencijah in v okviru podrobne ocene v skladu s členom 4 uredbe o tujih subvencijah obstajajo konkretni dokazi, da bo neomejeno poroštvo za družbo e& izboljšalo konkurenčni položaj združenega subjekta po transakciji in s tem povzročilo dejanske ali potencialne negativne učinke na konkurenco na notranjem trgu.

(321)

Komisija je v tem sklepu ugotovila, da je sklad EIA poleg neomejenega poroštva za družbo e& prejemnik znatnih tujih subvencij v obliki nepovratnih sredstev, posojil, vračljivih predplačil in revolving kredita za sklad EIA.

(322)

Posledica transakcije je finančna integracija družbe e& in ciljnega podjetja. S tako integracijo bo imel združeni subjekt dostop do subvencionirane finančne zmogljivosti družbe e& za svoje dejavnosti na notranjem trgu. Združeni subjekt bo zaradi razpoložljivosti neomejenega poroštva za družbo e& in njegove kombinacije z drugimi opredeljenimi tujimi subvencijami, ki jih je prejel sklad EIA, verjetno imel ugodnejše pogoje financiranja za svoje dejavnosti na notranjem trgu in bo manj dojemljiv za tveganja.

(323)

Komisija v zvezi z neomejenim poroštvom za družbo e& ugotavlja naslednje.

(324)

Neomejena poroštva, dodeljena nadrejeni družbi, lahko zaradi svoje narave izboljšajo konkurenčni položaj vseh gospodarskih dejavnosti te družbe in njenih odvisnih družb, v tem primeru vključno z gospodarskimi dejavnostmi ciljnega podjetja na notranjem trgu, pridobljenimi s transakcijo. Natančneje, združeni subjekt bo lahko verjetno zaradi razpoložljivosti neomejenega poroštva za družbo e& prihodnje financiranje za svoje dejavnosti na notranjem trgu pridobil pod ugodnejšimi pogoji, zlasti zaradi večjih pričakovanj upnikov, ki izhajajo iz obstoja tega neomejenega poroštva. Kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 309 in 310, lahko takšno financiranje pridobijo subjekti skupine neposredno na notranjem trgu ali pa ga pridobi družba e& (vključno s financiranjem, ki je že bilo pridobljeno s podporo neomejenega poroštva za družbo e&), nato pa se prenese na dejavnosti na notranjem trgu z vložki lastniškega kapitala, dolžniškimi instrumenti ali kako drugače. Kot je podrobno opisano v oddelku 7.2, je znesek neomejenega poroštva za družbo e& neomejen in lahko zato znatno vpliva na pogoje, pod katerimi bo združeni subjekt pridobil financiranje v prihodnosti.

(325)

Poleg tega za neomejeno poroštvo za družbo e& glede na njegove značilnosti ne veljajo nobeni pogoji ali namen, ki bi omejevali njegovo uporabo, tako da je lahko vsako financiranje, ki ga pridobi združeni subjekt, med drugim za svoje dejavnosti na notranjem trgu, upravičeno do neomejenega poroštva za družbo e&. Ta korist je lahko neposredna, kadar financiranje zagotovi družba e&, ali posredna, kadar ga zagotovi drug subjekt v skupini, kot je podrobno opisano v uvodnih izjavah 309 in 310.

(326)

Izboljšanje konkurenčnega položaja združenega subjekta zaradi neomejenega poroštva za družbo e& v smislu financiranja je mogoče ponazoriti zlasti s primerjavo zadevnih bonitetnih ocen družbe e& (216) in ciljnega podjetja. Kot je prikazano v preglednici 1, so bonitetne ocene družbe e& za sedem stopenj boljše od bonitetnih ocen ciljnega podjetja. Verjetno je, da se bo bonitetna ocena ciljnega podjetja po transakciji zaradi nove identitete njegovega obvladujočega delničarja precej izboljšala in približala bonitetni oceni družbe e&.

Preglednica 1

Bonitetne ocene zadevnih telekomunikacijskih operaterjev

(327)

Medtem je ciljno podjetje pojasnilo, da […] (217).

(328)

To verjetno zvišanje bonitetne ocene ciljnega podjetja zaradi konsolidacije z družbo e& vključuje učinke neomejenega poroštva za družbo e&, ki so zajeti v bonitetni oceni družbe e&, kot je Komisija pokazala v uvodni izjavi 100 (218).

(329)

Komisija v zvezi z neomejenim poroštvom za sklad EIA in kot je podrobno opisano v oddelku 7.5.4.2, ugotavlja, da se lahko konkurenčni položaj združenega subjekta zaradi neomejenega poroštva za sklad EIA izboljša podobno kot zaradi neomejenega poroštva za družbo e&. Prvič, pravni subjekti, ki upravljajo dejavnosti v EU, bi lahko v prihodnosti finančna sredstva zbirali neposredno. V zvezi s tem se od upnikov pričakuje, da bodo upoštevali obstoj neomejenega poroštva, ki so ga ZAE zagotovili končni nadrejeni družbi skupine, tj. skladu EIA (219). Taka pričakovanja bi se zmanjšala le, če bi obstajale omejitve pri dodeljevanju finančnih sredstev sklada EIA tem pravnim subjektom. Drugič, taka finančna sredstva bi lahko pridobil tudi sklad EIA, ki bi jih nato zagotovil dejavnostim na notranjem trgu, na primer z vložki lastniškega kapitala ali posojili.

(330)

V tem okviru se lahko zaradi obeh neomejenih poroštev, tj. za družbo e& in za sklad EIA, pričakovanja upnikov združenega subjekta povečajo do enake ravni izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki je kreditno tveganje samih ZAE. Rezultat obeh zadevnih neomejenih poroštev je finančna podpora, ki naj bi jo vlada ZAE neposredno zagotovila skladu EIA in družbi e&.

(331)

V zvezi z drugimi opredeljenimi tujimi subvencijami, tj. nepovratnimi sredstvi, posojili, vračljivimi predplačili in revolving kreditom za sklad EIA, Komisija ugotavlja naslednje.

(332)

Prvič, združeni subjekt bo imel dostop do subvencionirane finančne zmogljivosti sklada EIA za svoje gospodarske dejavnosti na notranjem trgu. Sklad EIA ima kot večinski in „posebni delničar“ družbe e& zmožnost in spodbudo, da v primeru finančnih težav zagotovi financiranje družbi e&, da bi ohranil vrednost svoje portfeljske družbe. Sklad EIA ima celo nalogo, da pomaga in svetuje upravnemu odboru in višjemu vodstvu družbe e& (220).

(333)

Drugič, na podlagi informacij, ki jih ima Komisija (221), analiza značilnosti tujih subvencij kaže, da obstaja konkretno tveganje, da se bodo te tuje subvencije uporabile za izboljšanje konkurenčnega položaja gospodarskih dejavnosti združenega subjekta na notranjem trgu.

(334)

Prvič, znesek teh subvencij (člen 4(1), točka (a), uredbe o tujih subvencijah) je znaten.

(335)

Natančneje, Komisija na podlagi skupnih informacij, navedenih v priglasitvi priglasitelja (222), razume, da tuje subvencije za sklad EIA znašajo več milijard eurov.

(336)

Ta znesek je primerljiv z letnim prometom ciljnega podjetja na notranjem trgu ([1–5] milijard EUR) in skupnim zneskom njegove bilance stanja ([5–10] milijard EUR) ali ju presega. Zato je znaten glede na položaj podjetja in raven gospodarske dejavnosti podjetja na notranjem trgu (člen 4(1), točki (c) in (d), uredbe o tujih subvencijah). Te tuje subvencije pa bi lahko znatno prispevale k dejavnostim združenega subjekta na notranjem trgu. Te zneske bi bilo treba proučiti zlasti v okviru poslovnega načrta ciljnega podjetja za prihodnja leta ter zlasti v primerjavi z ravnmi naložb v osnovna sredstva in naložbami, ki jih ciljno podjetje predvideva. V obdobju 2023–2028 bi skupne naložbe v osnovna sredstva znašale približno […] milijard EUR, kot je podrobno opisano v oddelku 8.2.1, to pa je precej manj od skupnega zneska tujih subvencij, ki jih je prejel sklad EIA.

(337)

Drugič, te tuje subvencije bi lahko po svoji naravi (223) izboljšale konkurenčni položaj združenega subjekta. Dejansko skladu EIA prinašajo dodatno likvidnost, ki bi se nato lahko zagotovila združenemu subjektu (podobno kot dodelitev denarnih sredstev). To velja zlasti za nepovratna sredstva, ki so skladu EIA na voljo za nedoločen čas. V zvezi s posojili, vračljivimi predplačili in revolving kreditom je treba opozoriti, da lahko tudi ti začasno izboljšajo likvidnostni položaj sklada EIA, čeprav so na koncu vračljivi.

(338)

Tretjič, Komisija kljub svojim zahtevam za informacije ni prejela informacij o tem, ali so bile te tuje subvencije pogojene s kakršnim koli rezultatom v smislu donosnosti ali uporabe. V zvezi s tem na podlagi razpoložljivih informacij meni, da nič ne kaže na to, da bi za te tuje subvencije veljali kakršni koli pogoji, namen ali pogoji uporabe (224), tako da jih lahko združeni subjekt dejansko uporabi za kakršne koli dejavnosti, vključno z dejavnostmi na notranjem trgu. Komisija je ugotovila, da edine omejitve, opredeljene v zvezi z uporabo finančnih sredstev sklada EIA za združeni subjekt, ki se nanašajo na omejitve, povezane z javnimi politikami in strategijami, ki veljajo za sklad EIA, ne zadostujejo za odpravo izboljšanja konkurenčnega položaja združenega subjekta (uvodni izjavi 249 in 250) ali omejitev v zvezi z zagotavljanjem finančnih sredstev družbe e& ciljnemu podjetju (uvodni izjavi 318 in 319).

(339)

Opredeljene tuje subvencije lahko iz vseh teh razlogov in v skladu s členom 4(1) uredbe o tujih subvencijah izboljšajo konkurenčni položaj združenega subjekta na področju njegovih dejavnostih po koncentraciji, saj temu združenemu subjektu omogočajo dostop do subvencionirane finančne zmogljivosti prevzemnega podjetja.

(340)

Komisija v svoji poglobljeni preiskavi ni našla nobenih dokazov, da ima družba e& subvencionirana sredstva ali storitve, ki bi se lahko po transakciji prenesli na združeni subjekt, ali ima od njih koristi.

(341)

Komisija zlasti ni našla nobenih dokazov, da je imela družba e& korist od tujih subvencij, ki so ji pomagale razviti sredstva in storitve. Poleg tega ni našla nobenih dokazov, da bi družba e& združenemu subjektu po transakciji zagotovila kakršna koli kritična sredstva ali storitve.

(342)

Konkurenti na zadevnih trgih prav tako niso izpostavili nobenih posebnih pomislekov v zvezi z dostopom združenega subjekta do subvencioniranih sredstev in storitev (225).

(343)

Komisija iz razlogov, navedenih v oddelkih 8.2.4.1 in 8.2.4.2, ugotavlja, da bodo tuje subvencije, opredeljene v oddelku 7, povzročile dejanske ali potencialne negativne učinke na konkurenco na notranjem trgu, zlasti ob upoštevanju položaja združenega subjekta, vključno z njegovo velikostjo in razmerami na zadevnih trgih ali v zadevnih sektorjih (člen 4(1), točka (c), uredbe o tujih subvencijah), ravnjo in razvojem gospodarske dejavnosti združenega subjekta na notranjem trgu (člen 4(1), točka (d), uredbe o tujih subvencijah) ter uporabo tujih subvencij na notranjem trgu (člen 4(1), točka (e), uredbe o tujih subvencijah).

(344)

Kot je prikazano v oddelku 8.2.1, stranki pričakujeta, da bosta morali izvesti velike naložbe v podporo svojim dejavnostim na notranjem trgu pri zagotavljanju telekomunikacijskih storitev.

(345)

To je v skladu s pričakovanji Komisije in pričakovanji industrije.

(346)

V Beli knjige Komisije „Kako obvladati potrebe po digitalni infrastrukturi v Evropi?“ (v nadaljnjem besedilu: Bela knjiga) (226) je pojasnjeno, da bodo, če bodo fiksna in mobilna omrežja uvedena neodvisno in bo uvedeno samostojno omrežje 5G, ki bo evropskim državljanom in podjetjem ponudilo vse zmogljivosti, ki jih lahko ponudijo mobilna omrežja 5G, za doseganje sedanjih ciljev programa politike Digitalno desetletje (227) za gigabitno povezljivost in 5G morda potrebne naložbe v skupni višini do 148 milijard EUR. Za zagotovitev popolne pokritosti na prometnih koridorjih, vključno s cestami, železnicami in plovnimi potmi, bodo potrebne dodatne naložbe (v višini 26–79 milijard EUR). V Beli knjigi je prav tako navedeno, da se operaterji na notranjem trgu trenutno osredotočajo na ponovno uporabo obstoječih lokacij za uvajanje v nizkem in srednjem frekvenčnem pasu. Za prihodnje nadgradnje, na primer 6G ali WiFi 6, se bo zahtevana gostota omrežja do konca tega desetletja verjetno povečala za dva- do trikrat, vsaj na območjih z visoko gostoto povpraševanja.

(347)

V poročilu Združenja evropskih operaterjev telekomunikacijskih omrežij (ETNO) o prihodnosti elektronskih komunikacijskih omrežij v Evropi (228) je podobno ugotovljeno, da se evropski telekomunikacijski operaterji trenutno srečujejo z velikimi pritiski: „vse večje potrebe po naložbah in nadgradnji omrežja, varnostni izzivi ter razdrobljen in močno reguliran trg EU“.

(348)

Telekomunikacijski operaterji bodo zato morda morali poleg naložb v svojo sedanjo ponudbo izvesti tudi naložbe v pokritost z omrežjem in tehnologijo, kar je ključni dejavnik za njihov konkurenčni položaj v prihodnosti.

(349)

V zvezi s tem Komisija v svoji Beli knjigi priznava težave več operaterjev elektronskih komunikacij pri dostopu do financiranja in doseganju ravni naložb, potrebnih za doseganje sedanjih ciljev programa politike Digitalno desetletje za gigabitno povezljivost in 5G ter splošneje za razvoj sodobnih digitalnih omrežij, potrebnih za razvoj in uporabo aplikacij, ki temeljijo na računalništvu na robu, umetni inteligenci in internetu stvari. V Beli knjigi je ugotovljeno, da se je delež neto dolga vsaj nekaterih operaterjev elektronskih komunikacij v primerjavi z njihovim dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo še naprej povečeval. Ugotovljeno je tudi, da se zdi, da se je dostop do financiranja poslabšal zaradi nedavnega zvišanja obrestnih mer in široko razširjenega straha pred tveganjem (229).

(350)

V tem smislu je posreden dostop do znatnih finančnih sredstev, ki jih je sklad EIA prejel s tujimi subvencijami, ali zmožnost koriščenja financiranja pod boljšimi pogoji, kot bi jih bilo sicer na podlagi neomejenega poroštva za družbo e& mogoče doseči za izpolnjevanje prihodnjih naložbenih potreb, izredno pomemben za dejavnosti združenega subjekta, kot je poudarila večina konkurentov ciljnega podjetja, ki so odgovorili na zahteve Komisije za informacije (230).

(351)

Kot je prikazano v oddelkih 8.2.1 in 8.2.4.1, je ciljno podjetje na notranjem trgu precej dejavno na področju zagotavljanja telekomunikacijskih storitev, zlasti maloprodajnih mobilnih storitev, tj. področju, odprtem za konkurenco, na katerem so potrebe po naložbah in ustrezen dostop do financiranja pomembni.

(352)

Iz tega sledi, da je za ohranitev enakih konkurenčnih pogojev pri zagotavljanju telekomunikacijskih storitev na notranjem trgu, na katerem je ciljno podjetje – in s tem po vsej verjetnosti tudi združeni subjekt po transakciji – trenutno dejavno, ključnega pomena dostop do financiranja na podlagi uspešnosti posameznega podjetja.

(353)

Vendar se bo zaradi transakcije položaj ciljnega podjetja v tem pogledu bistveno spremenil. Dejansko bo zmogljivost združenega subjekta, da zaradi tujih subvencij, zagotovljenih družbi e& in skladu EIA, mobilizira ugodnejše financiranje (kot je opredeljeno v oddelku 7) in s tem izboljša svoj konkurenčni položaj, privedla do potencialnih negativnih učinkov na konkurenco na notranjem trgu v zvezi z zadevnimi dejavnostmi (231), kjer je dostop do financiranja za kritične naložbe izredno pomemben (232).

(354)

Poslovanje združenega subjekta bo potekalo pod okriljem neomejenega poroštva za družbo e&, zato se bo strah zadevnega subjekta pred finančnimi izgubami in morebitnim izstopom s trga močno zmanjšal. V tem primeru bi imel združeni subjekt brez disciplinskega učinka trga zmožnost in spodbudo, da začne prevzemati večja tveganja in se bolj nagiba k širjenju, saj bo vedel, da so negativne posledice obvladljive.

(355)

Ta pomislek ponazarja dejstvo, da je več konkurentov ciljnega podjetja v odgovorih na vprašanja, s katerimi je Komisija želela pridobiti njihova stališča o transakciji, izrazilo pomisleke glede finančne integracije družb e& in PPF, zlasti glede na povezave družbe e& z vlado ZAE in s tem povezano trdno finančno podporo ter posledično konkurenčno prednost. Kar zadeva učinek transakcije, je en sodelujoči konkurent družbo e& opisal kot „finančno moč[nega] delničar[ja] s skoraj neomejenimi finančnimi sredstvi“ (233). Podobno je drug telekomunikacijski operater, dejaven v Bolgariji, navedel, da je „velika prednost [družbe e&] […] trdna finančna podpora države ZAE, ki ji pomaga premagovati operativne ovire“ (234).

(356)

To še toliko bolj velja, če bi bili konkurenti združenega subjekta v sorazmerno slabšem finančnem položaju, zaradi česar bi imeli dostop do dražjih pogojev financiranja (235). Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ugotavlja, da noben od konkurentov združenega subjekta nima koristi od neomejenega poroštva ali primerljivega finančnega položaja. Dejansko se zdi, da je finančno stanje nekaterih operaterjev nestabilno.

(357)

Po mnenju priglasitelja (236) se med bonitetnimi agencijami in širšo finančno skupnostjo razmerje med neto dolgom in EBITDAaL (dobiček pred obrestmi, davki, amortizacijo in stroški najema), ki je večje od 3,5, na splošno šteje za točko, ko subjekt pade pod naložbeni razred. Priglasitelj nadalje navaja, da „večina telekomunikacijskih operaterjev, ki kotirajo na borzi, kot sta Orange Group in Deutsche Telekom Group, ter drugi veliki akterji v srednji in vzhodni Evropi ohranjajo stopnjo finančnega vzvoda v razponu 2–3 x“. Vendar, kot je razvidno iz preglednice 2, imajo mnogi konkurenti ciljnega podjetja visoko stopnjo finančnega vzvoda, in sicer vsaj United Group, 4iG in SWAN.

Preglednica 2

Razmerje med neto dolgom ter dobičkom pred obrestmi, davki, amortizacijo in stroški najema (EBITDAaL) nekaterih evropskih telekomunikacijskih skupin

(358)

Priglasitelj nadalje ugotavlja, da [pripombe o finančnem položaju in strategiji konkurentov]. Taka strategija bi ustvarila „veliko tveganje finančnih težav na začetku gospodarske recesije in/ali slabe uspešnosti poslovanja“ (237). Priglasitelj trdi, da to trenutno velja za […] „kjer so nekateri vlagatelji izgubili zaupanje v njegovo zmožnost odplačila dela neporavnanega dolga zaradi visoke stopnje finančnega vzvoda“. Zato ima po navedbah priglasitelja […] [opis ukrepov], njegov dolg pa agenciji Moody’s in S&P trenutno ocenjujeta […].

(359)

Te finančne omejitve za konkurente bi omejile njihovo zmožnost, da se spoprimejo z morebitnimi grožnjami združenega subjekta po transakciji, zaradi česar bi bili negativni učinki tujih subvencij na konkurenco na notranjem trgu še bolj občutni.

(360)

Ti negativni učinki lahko nastanejo zlasti v zvezi z naložbami v osnovna sredstva in prihodnjimi naložbami (238) ter v konkurenčnem procesu na splošno.

(361)

Prvič, združeni subjekt bi lahko zaradi dostopa do subvencionirane finančne zmogljivosti družbe e& izkrivil izid prihodnjih dražb spektra (239). Ciljno podjetje v svojem dolgoročnem načrtu za obdobje 2024–2028 (240) priznava, da „[…]“, ob upoštevanju, da […]. Velik telekomunikacijski operater je potrdil močno zanimanje ciljnega podjetja za „vse dražbe spektra“, kjer je bilo zelo aktivno in pridobilo znatne dele frekvence, pri čemer so „cene, ki jih je bilo pripravljeno plačati, […] vedno presegale povprečne cene drugih udeležencev na trgu, in sicer za sam spekter ter za določene položaje znotraj posameznih pasov“ (241). Ciljno podjetje je že začelo izvajati strategijo, v okviru katere za spekter in položaje znotraj posameznih pasov plačuje ceno, višjo od povprečne, zato bi mu lahko dostop do subvencioniranih finančnih zmogljivosti družbe e& še olajšal nadaljnje izvajanje takega pristopa in plačevanje še višjih cen za spekter – kar morda ni upravičeno z vidika običajnih donosov – ali ga naredil še privlačnejšega (242). Če bi se to uresničilo, bi se lahko zaradi tega znatno zvišali stroški nadaljnjega poslovanja, ki jih konkurenti morda ne bi mogli absorbirati in še naprej učinkovito konkurirati, kar bi škodovalo konkurenci na notranjem trgu.

(362)

V zvezi s tem so bili v odgovorih konkurentov ciljnega podjetja na zahteve Komisije za informacije glede njihovih stališč o transakciji omenjeni zlasti konkreten vpliv te subvencionirane finančne zmogljivosti na dražbe za licenciranje spektra in vsebin ter naložbe v osnovno postavitev infrastrukture, ki so odvisne od kapitala (243). En operater mobilnega omrežja je na primer navedel, da bo „subjekt, ki ima prek lastniške strukture dostop do subvencij in državne podpore, […] pridobil znatno prednost“ na prihodnjih dražbah spektra (244).

(363)

Podobno bi lahko stranki znatno pospešili časovni potek izvajanja drugih naložb v osnovna sredstva (245). Vsi konkurenti ali večina njih glede na svoje primerjalne finančne omejitve (246) verjetno ne bi mogli podvojiti takega pospeševanja, dostop združenega subjekta do subvencioniranih finančnih sredstev družbe e& pa bi lahko izkrivljal enake konkurenčne pogoje in tako negativno vplival na konkurenco na notranjem trgu.

(364)

Komisija zato meni, da bi lahko finančna moč združenega subjekta, ki izhaja iz tujih subvencij, negativno vplivala na konkurenco na notranjem trgu pri dejavnostih, pri katerih je lahko finančna prednost odločilen dejavnik.

(365)

Drugič, priglasitelj je pri proučitvi utemeljitve transakcije priznal [...]. To je ponazorjeno na sliki 5, ki je izvleček iz predstavitve transakcije odboru za naložbe in finance družbe e&.

Slika 5 – [utemeljitev dogovora]

[…]

(366)

Tretjič, tuje subvencije, opredeljene v oddelku 7, bi lahko združenemu subjektu omogočile, da v pogajanjih za veleprodajne storitve disciplinira konkurente. Priglasitelj na primer priporoča […]. Navaja tudi, da je […] (247) . Zaradi dostopa do subvencionirane finančne zmogljivosti družbe e& bi bilo izvajanje take strategije lažje in zato verjetnejše, kar bi škodilo enakim konkurenčnim pogojem.

(367)

Na splošno je konkurenčna prednost, pridobljena s pomočjo tujih subvencij, ta, da lahko združeno podjetje svoje dejavnosti na notranjem trgu razširi bolj, kot bi jih lahko na podlagi lastne uspešnosti. S subvencijami se lahko na primer krijejo stroški, povezani z agresivno trgovinsko politiko, zaradi neomejenega poroštva za družbo e& pa je verjetno, da je tako ravnanje mogoče ohraniti.

(368)

Skratka, tuje subvencije, opredeljene v oddelku 7, bi združenemu subjektu omogočile izvajanje strategij, zlasti v zvezi z naložbami v osnovna sredstva in drugimi naložbami ter v konkurenčnem procesu, kar bi lahko negativno vplivalo na konkurenco na notranjem trgu. Zlasti bi neomejeno poroštvo za družbo e& združeni subjekt dodatno spodbudilo k izvajanju takih strategij, tako da bi ga zaščitilo pred tveganjem in mu omogočilo, da pridobi financiranje po nižjih obrestnih merah, kot bi jih sicer, kar bi lahko negativno vplivalo na konkurenco na notranjem trgu.

(369)

Komisija na podlagi elementov iz oddelka 8.2 ugotavlja, da tuje subvencije pri transakciji, opredeljene v oddelku 7, in sicer neomejeno poroštvo za družbo e& ter nepovratna sredstva, posojila, vračljiva predplačila in revolving kredit za sklad EIA, izkrivljajo notranji trg na področju dejavnosti združenega subjekta po transakciji v smislu členov 4 in 5 uredbe o tujih subvencijah.

(370)

V skladu s členom 6 uredbe o tujih subvencijah lahko Komisija „na podlagi prejetih informacij pretehta razmerje med negativnimi učinki tuje subvencije v smislu izkrivljanja na notranjem trgu v skladu s členoma 4 in 5 ter pozitivnimi učinki na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu ter ob tem upošteva druge pozitivne učinke tuje subvencije, kot so širši pozitivni učinki glede ciljev zadevne politike, zlasti ciljev Unije“. Komisija bi morala nato „pri odločanju o […] sprejetju zavez upošteva[ti] oceno […] ter naravo in raven teh […] zavez“.

(371)

V skladu z uvodno izjavi 21 imajo „[d]ržave članice ter vse fizične ali pravne osebe […] možnost predložiti informacije o pozitivnih učinkih tuje subvencije, ki bi jih morala Komisija ustrezno upoštevati pri testu tehtanja. Poleg tega bi se morali „[p]ozitivni učinki […] nanašati na razvoj zadevne subvencionirane gospodarske dejavnosti na notranjem trgu“, „Komisija [pa] bi morala preučiti tudi širše pozitivne učinke v zvezi z ustreznimi cilji politike, zlasti cilji Unije. Ti cilji politike lahko vključujejo zlasti visoko raven varstva okolja in socialnih standardov ter spodbujanje raziskav in razvoja“.

(372)

Nadalje, Komisija bi morala „[v] okviru postopka javnega naročanja […] upoštevati razpoložljivost alternativnih virov dobave za zadevno blago in storitve“ in „[č]e prevladajo negativni učinki, je lahko test tehtanja podlaga za določitev ustrezne narave in raven zavez ali izravnalnih ukrepov“.

(373)

Priglasitelj je v priglasitvi navedel, da bo transakcija imela določene pozitivne učinke na notranjem trgu, zlasti zaradi sinergij, ki jih namerava družba e& uresničiti s koncentracijo in zaradi katerih se lahko izboljšajo storitve ciljnega podjetja, zlasti v zvezi z (i) upravljanjem vrednosti za stranke in izboljšanimi storitvami za stranke, (ii) optimizacijo omrežja, (iii) odkrivanjem goljufij ter (iv) izboljšanimi storitvami gostovanja (248).

(374)

Komisija najprej ugotavlja, da opredeljene tuje subvencije vključujejo neomejeno poroštvo, za katerega je v skladu s členom 5 uredbe o tujih subvencijah „najverjetneje, da bo[…] izkrivljal[o] notranji trg“, tako da je manj verjetno, da bodo pozitivni učinki prevladali nad negativnimi učinki v skladu s členom 6 uredbe o tujih subvencijah.

(375)

Drugič, Komisija ugotavlja, da pozitivni učinki, ki jih je navedel priglasitelj, niso povezani z nobeno od tujih subvencij pri transakciji, ki jih je opredelila Komisija. Nasprotno naj bi bili ti pozitivni učinki, če se potrdijo, posledica same transakcije in poznejše komercialne integracije med družbo e& in ciljnim podjetjem. Opredeljene tuje subvencije niso potrebne za nastanek teh pozitivnih učinkov, prav tako na noben način ne prispevajo k njim. V zvezi s tem priglasitelj ni predložil nobenih elementov, ki bi dokazovali, da so imele tuje subvencije vlogo pri nastanku pozitivnih učinkov.

(376)

Komisija zato meni, da elementi, ki jih navaja priglasitelj, ne pomenijo pozitivnih učinkov tujih subvencij. Poleg tega ni prejela nobenih drugih informacij v zvezi z obstojem pozitivnih učinkov tujih subvencij.

(377)

Komisija zato ugotavlja, da ni pozitivnih učinkov, ki bi jih bilo treba pretehtati glede na opredeljeno izkrivljanje v skladu s členom 6 uredbe o tujih subvencijah ali upoštevati pri odločanju o sprejetju zavez ter naravi in ravni teh zavez.

(378)

Komisija v vsakem primeru ugotavlja naslednje:

(379)

Kadar Komisija meni, da tuje subvencije pri koncentraciji izkrivljajo notranji trg, lahko stranke ponudijo zaveze za odpravo takega izkrivljanja in si tako zagotovijo odobritev svoje transakcije (249).

(380)

Da bi stranki odpravili izkrivljanja, opredeljena v oddelku 8.2, sta 16. julija 2024 predložili zaveze (v nadaljnjem besedilu: začetne zaveze). Komisija je te začetne zaveze ocenila zlasti na podlagi rezultatov tržnega preizkusa.

(381)

Stranki sta 19. avgusta 2024 predložili spremenjene zaveze (v nadaljnjem besedilu: končne zaveze). Te končne zaveze so priložene temu sklepu in so njegov sestavni del.

(382)

Komisija lahko v skladu s členom 7(2) in (3) uredbe o tujih subvencijah „sprejme zaveze, ki jih ponudi preiskovano podjetje“, take „[z]aveze […] [pa] morajo biti sorazmern[e] ter v celoti in učinkovito odpraviti izkrivljanje, ki ga dejansko povzroči ali bi ga potencialno povzročila tuja subvencija na notranjem trgu“. Člen 7(2) uredbe o tujih subvencijah določa, da Komisija „[k]o […] sprejme take zaveze, s sklepom o zavezah v skladu s členom 11(3) določi, da so zavezujoče za preiskovano podjetje. Kadar je to ustrezno, se spremlja, ali podjetje izpolnjuje dogovorjene zaveze“.

(383)

Uredba o tujih subvencijah vsebuje neizčrpen seznam možnih zavez (250).

(384)

Zaveze morajo predložiti priglasitelji koncentracije. Komisija lahko sprejme le zaveze, za katere meni, da se bo z njimi verjetno v celoti in učinkovito odpravilo izkrivljanje notranjega trga. V ta namen se morajo s takimi zavezami v celoti odpraviti pomisleki glede konkurence, ki jih je izrazila Komisija, poleg tega pa morajo biti take zaveze celovite in učinkovite.

(385)

Stranki sta svoje začetne zaveze predložili 16. julija 2024 skupaj z obrazložitvenim memorandumom, v katerem sta navedli razloge, zaradi katerih so bile po njunem mnenju te zaveze ustrezne, da v celoti in učinkovito odpravijo pomisleke Komisije. V naslednjem opisu so navedene le ključne točke začetnih zavez.

(386)

Cilj začetnih zavez je zagotoviti, da se s transakcijo ne ustvari kanal, prek katerega bi bilo mogoče usmerjati tuje subvencije na notranji trg na način, ki izkrivlja notranji trg. Do takega usmerjanja bi lahko prišlo z zagotavljanjem kakršnega koli izkrivljajočega financiranja s strani sklada EIA, družbe e& ali katerega koli drugega podjetja pod nadzorom sklada EIA v korist ciljnega podjetja ali s sklepanjem transakcij med temi podjetji, ki ne bi bile v skladu s tržnimi pogoji.

(387)

V ta namen so ključni elementi začetnih zavez naslednji:

(388)

Da bi se zagotovil polni učinek teh zavez, so v začetnih zavezah določeni naslednji postopki spremljanja in odobritve (navedeni so v oddelku C začetnih zavez, in sicer za financiranje v pododdelku I, za poslovne transakcije pa v pododdelkih II in III).

(389)

Začetne zaveze so bile sprejete za obdobje desetih let od datuma sprejetja sklepa Komisije v skladu s členom 11(3) uredbe o tujih subvencijah. Komisija bi lahko to obdobje podaljšala za največ pet let. Komisija in priglasitelj bi se lahko dogovorila o podaljšanju na več kot 15 let.

(390)

Komisija je po prejemu začetnih zavez glavnim konkurentom ciljnega podjetja na notranjem trgu poslala nezaupno različico zavez. V nadaljevanju so povzete povratne informacije, prejete od 11 sodelujočih konkurentov (252), ter ocena začetnih zavez, ki jo je Komisija izvedla na podlagi teh povratnih informacij in lastne analize.

(391)

Sodelujoči konkurenti so na splošno menili, da začetne zaveze odpravljajo pomisleke, izražene v zvezi s transakcijo. Vendar je en sodelujoči konkurent trdil, da začetne zaveze ne odpravljajo izkrivljanj v postopku prevzema (253). Drug sodelujoči konkurent je menil, da bi transakcija lahko povzročila morebitne usklajene učinke z drugim udeležencem na trgu v eni od držav članic (254).

(392)

Vendar, kot je navedeno v oddelku 8.1, Komisija ugotavlja, da transakcija ne povzroča izkrivljanj v postopku prevzema. Poleg tega ugotavlja, da bi bilo treba usklajene učinke kot take proučiti v skladu z ustreznimi protimonopolnimi pravili in pravili o nadzoru nad združitvami na ravni Unije ali držav članic, ne pa v skladu z uredbo o tujih subvencijah, saj njihova ocena zahteva številne premisleke, ki niso povezani z obstojem izkrivljajočih tujih subvencij.

(393)

Kar zadeva zavezo glede financiranja, so nekateri sodelujoči konkurenti menili, da izraz „financiranje“ ni opredeljen in je nejasen.

(394)

Komisija dejansko ugotavlja, da začetne zaveze niso vsebovale opredelitve pojma „financiranje“, temveč je bilo le v oklepaju navedeno, da je lahko financiranje dolžniško ali lastniško. Zdi se, da druge oblike financiranja, kot je zagotovitev poroštva, niso bile zajete. Poleg tega se je zaradi pomanjkanja ustrezne opredelitve pojma pojavila negotovost glede tega, ali bi se financiranje, ki vsebuje tuje subvencije, lahko zagotovilo tretji osebi, ki bi ga nato zagotovila podjetjem ciljnega podjetja v EU.

(395)

Kar zadeva določbe glede izjeme v zvezi z nujnim financiranjem iz zaveze glede financiranja, Komisija meni, da je pomembno določiti merila glede uporabe izjeme in nadzor Komisije na ustrezni ravni, da se zaradi te izjeme tuje subvencije z družbe e& ne bi usmerile na notranji trg. En sodelujoči konkurent je trdil, da je razmerje med dolgom ter dobičkom pred obrestmi, davki, amortizacijo in stroški najema na pravi ravni (255), drugi pa je pojasnil, da je prenizko (256).

(396)

Iz stališč priglasitelja je razvidno, da so bila razmerja nekaterih konkurentov ciljnega podjetja na notranjem trgu nad pragom, določenim v začetnih zavezah (257). Zato Komisija meni, da razmerje, predlagano v začetnih zavezah, morda ni bilo dobro merilo za akutne finančne težave (258).

(397)

Kar zadeva izjemo za financiranje zunaj EU, Komisija, tudi ob upoštevanju odgovorov, prejetih v okviru tržnega preizkusa, meni, da opredelitve pojmov v začetnih zavezah niso bile dovolj jasne. Opredelitve pojmov niso omogočale popolne izolacije podjetij v EU od finančnih tokov iz drugih delov skupine in niso vsebovale ustrezne opredelitve pojma „financiranje“, zato so začetne zaveze omogočile izogibanje prepovedi financiranja dejavnosti ciljnega podjetja na notranjem trgu.

(398)

Kar zadeva sistem spremljanja in odobritve, vzpostavljen z začetnimi zavezami, je večina sodelujočih konkurentov menila, da je zadovoljiv, ali pa v zvezi s tem ni izrazila pomislekov (259).

(399)

Kar zadeva transakcije, bi se predhodni nadzor uporabljal le za večje transakcije (nad 4 milijoni EUR), vendar bi se nadzor izvajal nad vsemi transakcijami. Kar zadeva manjše transakcije, bi se v primeru, da bi se naknadno ugotovilo, da transakcija ni bila v skladu s tržnimi pogoji, ta spremenila ali razveljavila (odstavek 34 začetnih zavez). Standardi, določeni za ugotavljanje, ali je transakcija v skladu s tržnimi pogoji, so izvedljivi in razumni: pojem „običajni tržni pogoji“ v smislu smernic OECD (260) se uporablja kot približek za pojem „tržni pogoji“ (odstavek 12 začetnih zavez), odstavek 11 začetnih zavez v povezavi z odstavkom 12 pa omogoča, da se tudi transakcije pod običajnimi tržnimi pogoji obravnavajo kot transakcije, ki povzročajo izkrivljanje konkurence zaradi tujih subvencij in zato niso v skladu s „tržnimi pogoji“. Poleg tega je posredovanje skrbnika za spremljanje in Komisije dovoljeno, če obstaja „tveganje, da bi se tuje subvencije usmerile na notranji trg na način, ki bi izkrivljal konkurenco v smislu člena 4 in (če je ustrezno) člena 5 uredbe o tujih subvencijah“ (odstavka 26 in 31 začetnih zavez).

(400)

Komisija zato meni, da je mehanizem spremljanja sorazmeren in učinkovit. Prvič, vsako financiranje je prepovedano, izjeme pa so predmet skupnega posredovanja skrbnika za spremljanje in Komisije. Drugič, vse transakcije so predmet pregleda, in sicer večje transakcije predhodno, ostale pa naknadno. Komisija meni, da je prag 4 milijonov EUR za razlikovanje med predhodnim in naknadnim pregledom transakcij za industrijo razumen. Priglasitelj je zlasti pojasnil, da 4 milijoni EUR v telekomunikacijski industriji na notranjem trgu niso znaten znesek. To je le zelo majhen del dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo ali stroškov poslovanja udeležencev na trgu (manj kot [0,1–0,5] % dobička ciljnega podjetja pred obrestmi, davki in amortizacijo in manj kot [0,5–1] % stroškov poslovanja ciljnega podjetja ter manj kot 2 % dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo ali stroškov poslovanja na splošno za glavne konkurente ciljnega podjetja). Priglasitelj je navedel tudi, da se tudi transakcije pod tem pragom prijavijo naknadno in se lahko nato pregledajo (261). Poleg tega nobeden od sodelujočih konkurentov v tržnem preizkusu ni izpostavil nobene težave v zvezi s tem pragom (262).

(401)

Vendar so nekateri sodelujoči konkurenti poudarili, da sistem Komisiji ne omogoča, da se ne bi strinjala s pozitivno oceno poslovnih transakcij, ki jo poda skrbnik za spremljanje (263).

(402)

Nazadnje, velika večina sodelujočih konkurentov je bila zadovoljna s 15-letnim trajanjem začetnih zavez (264). Eden od sodelujočih konkurentov je trdil, da bodo tveganja za notranji trg obstajala, dokler bo družba e& nadzorovala ciljno podjetje (265).

(403)

Komisija meni, da bi določba iz začetnih zavez, ki Komisiji in priglasitelju omogoča, da kadar koli podaljšata trajanje zavez na več kot 15 let, zagotovila potrebno prožnost, če bi bila nevarnost izkrivljanja proti koncu tega obdobja še vedno velika.

(404)

Stranki sta 19. avgusta 2024 predložili končne zaveze, za katere menita, da odražajo in obravnavajo povratne informacije, ki jih je Komisija predložila na sestanku o trenutnem stanju 30. julija 2024.

(405)

Glavne razlike med končnimi in začetnimi zavezami so naslednje.

(406)

Prvič, končne zaveze zagotavljajo jasno razmejitev med (i) podjetji družbe e& s sedežem zunaj EU (opredeljenimi kot „povezana podjetja“) in (ii) podjetji družbe e& v EU (podjetja družbe PPF Telecom Group v EU po zaključku transakcije). Slednja so opredeljena kot „ciljna skupina“, ki vključuje njena bolgarska, madžarska in slovaška podjetja ter vsa prihodnja podjetja na notranjem trgu, ki bi pripadala subjektom, ki jih bo v prihodnosti pridobila družba PPF Telecom Group (ciljno podjetje) ali družba e&. S tem se v celoti uresniči zaveza, da se ne bo dovolil pritok tujih subvencij na notranji trg (z odstavkoma 7 in 10 končnih zavez), s čimer se odpravijo pomisleki iz uvodne izjave 394.

(407)

Drugič, končne zaveze zdaj vključujejo opredelitev pojma „financiranje“: „kakršno koli financiranje (dolžniško ali lastniško), ki ga priglasitelj, njegova povezana podjetja, sklad EIA ali katero koli povezano podjetje sklada EIA prek katerega koli finančnega instrumenta (vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti) neposredno ali posredno zagotovijo kateremu koli članu ciljnega podjetja in ne vključuje zadevne transakcije“. Opozoriti je treba, da zadevna transakcija zdaj zajema jamstvo za „vse finančne obveznosti ciljnega podjetja“. S temi prilagoditvami se zato odpravijo pomisleki, opisani v uvodnih izjavah 393 in 394.

(408)

Tretjič, kar zadeva opredelitev akutnih finančnih težav in zlasti razmerja med dolgom in dobičkom pred obrestmi, davki, amortizacijo in stroški najema, je v končnih zavezah izrecno navedeno, da mora priglasitelj predložiti „pojasnilo, zakaj ciljno podjetje doživlja akutno likvidnostno krizo“, ponazoritveno razmerje med dolgom in dobičkom pred obrestmi, davki, amortizacijo in stroški najema pa se je s 3,5 povečalo na 4, kar presega razmerja velike večine konkurentov ciljnega podjetja in po navedbah strank kaže na težak finančni položaj (266).

(409)

Četrtič, kar zadeva mehanizem spremljanja, se s končnimi zavezami uvaja možnost, da Komisija (v petih delovnih dneh) predloži pripombe o nujnem financiranju in poslovnih transakcijah, o katerih se poroča, tudi če skrbnik za spremljanje ni navedel nobenih pomislekov. S tem se odpravijo pomisleki iz uvodne izjave 401.

(410)

Končne zaveze vključujejo tudi več prilagoditev, zaradi katerih so učinkovitejše. Na primer, ne vsebujejo več sklicev na delničarski sporazum, ki naj bi se sklenil med priglasiteljem in prodajalcem ob zaključku transakcije, zaradi česar je vsebina zavez negotova; vsebujejo poenostavljen standard glede tržnih pogojev/običajnih tržnih pogojev za zadevne transakcije v odstavkih 10 in 11, saj so bile odpravljene okvirne okoliščine, na podlagi katerih se ugotovi, da se izkrivljajoče tuje subvencije z zadevno transakcijo pod običajnimi tržnimi pogoji dejansko usmerjajo na notranji trg, ne vsebujejo več odstavkov, za katere se je zdelo, da omejujejo pooblastila Komisije za pregled po uradni dolžnosti v skladu z uredbo o tujih subvencijah.

(411)

Končne zaveze ne določajo nobenih sprememb zavez glede sklada EIA. Stranki sta trdili, da to ni potrebno, saj bi sprememba statuta družbe e& v vsakem primeru pomenila kršitev zavez družbe e&.

(412)

Kar zadeva neomejeno poroštvo za družbo e&, končne zaveze (i) odpravljajo določbe statuta družbe e&, ki družbi e& omogočajo, da ima korist od neomejenega poroštva, (ii) družbi e& prepovedujejo financiranje podjetij ciljnega podjetja v EU, ob upoštevanju nekaterih izjem, in (iii) zahtevajo, da lahko transakcije med podjetji ciljnega podjetja v EU in družbo e& ter njenimi povezanimi podjetji potekajo le v skladu s tržnimi pogoji.

(413)

Izjeme, opisane v odstavku 8 končnih zavez, so strukturirane tako, da preprečujejo kakršen koli izkrivljajoči učinek na notranjem trgu. Prva izjema, ki se nanaša na akutne likvidnostne krize, pogojuje takšno financiranje z obstojem takšne likvidnostne krize, ki jo mora dokazati priglasitelj, Komisija pa jo pregleda, da se zagotovi, da se s tem financiranjem izkrivljajoče tuje subvencije ne usmerjajo v podjetja ciljnega podjetja v EU. Druga izjema, ki se nanaša na prevzeme podjetij zunaj EU, ne more privesti do usmerjanja tujih subvencij na notranji trg po teh prevzemih, saj so pred takimi tokovi zaščitena tudi podjetja ciljnega podjetja v EU.

(414)

Glede na dejstvo, da lahko družba e& v skladu s temi izjemami zagotovi financiranje za podjetja ciljnega podjetja v EU, zaradi česar ostaja tveganje usmerjanja tujih subvencij, je treba v celoti in učinkovito odpraviti opredeljena izkrivljanja, in sicer tako, da se s končnimi zavezami odpravijo tudi določbe statuta družbe e&, ki družbi e& omogočajo, da ima korist od neomejenega poroštva.

(415)

Iz tega sledi, da ciljnega podjetja na podlagi končnih zavez ne bi bilo mogoče zaščititi pred tveganji na njegovem trgu in naložbenim ravnanjem na notranjem trgu. Če bi se ciljno podjetje zaradi svojega nepremišljenega ravnanja znašlo v finančni stiski, bi lahko pričakovalo le finančno pomoč, ki ne bi izkrivljala notranjega trga.

(416)

Kar zadeva izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije za sklad EIA, končne zaveze (i) prepovedujejo kakršno koli financiranje podjetij v EU s strani sklada EIA in (ii) zahtevajo, da se transakcije med podjetji ciljnega podjetja v EU in skladom EIA izvajajo le v skladu s tržnimi pogoji. S temi zahtevami se zagotovi, da sklad EIA tujih subvencij ne more neposredno usmerjati v podjetja ciljnega podjetja v EU po transakciji.

(417)

Poleg tega sklad EIA teh tujih subvencij zaradi omejitev transakcij, ki veljajo za transakcije med temi podjetji v EU in družbo e& ter njenimi povezanimi podjetji, ne more usmeriti v podjetja v EU prek družbe e&.

(418)

V zvezi z neomejenim poroštvom za sklad EIA Komisija ugotavlja, da končne zaveze v celoti in učinkovito odpravljajo morebitne dodatne izkrivljajoče učinke neomejenega poroštva za sklad EIA na neomejeno poroštvo za družbo e&, saj je skladu EIA prepovedano zagotavljati kakršno koli financiranje podjetjem ciljnega podjetja v EU. Razloga za to sta, da (i) upniki navedenih podjetij ciljnega podjetja v EU ne bodo pričakovali, da bo sklad EIA posredoval v primeru finančnih težav navedenih podjetij v EU, tako da se zaradi neomejenega poroštva za sklad EIA ne bodo izboljšali pogoji financiranja ciljnega podjetja, in (ii) financiranja, ki ga sklad EIA pridobi s pomočjo neomejenega poroštva za sklad EIA, ni mogoče zagotoviti neposredno podjetjem v EU. Nazadnje, omejitve zmogljivosti sklada EIA za zagotavljanje financiranja tem podjetjem v EU prek družbe e&, kot je opisano v uvodnih izjavah 412, 413 in 414, so primerne tudi za odpravo morebitnih dodatnih izkrivljajočih učinkov neomejenega poroštva za sklad EIA na neomejeno poroštvo za družbo e&.

(419)

Nazadnje, ker ni referenčne vrednosti za določitev optimalnega obdobja za uporabo končnih zavez, Komisija meni, da je razumno obdobje 10 let, ki bi ga Komisija lahko podaljšala na 15 let ali celo dlje, če se Komisija in priglasitelj strinjata (odstavki 59, 60 in 61 končnih zavez). To obdobje je večina sodelujočih konkurentov v tržnem preizkusu ocenila kot zadostno, tudi glede na posebne značilnosti zadevnih dejavnosti na notranjem trgu (glej uvodno izjavo 402).

(420)

Iz razlogov, navedenih v oddelku 10, Komisija meni, da so končne zaveze ustrezne ter v celoti in učinkovito odpravljajo izkrivljanja, ki izhajajo iz tujih subvencij pri transakciji, opredeljeni v oddelku 8. Zato bi bilo treba transakcijo potrditi pod pogojem, da se izpolnijo končne zaveze –