(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 1. julija 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom epoksi smol (v nadaljnjem besedilu: epoksi smole) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje, Tajvana in Tajske (Ljudska republika Kitajska, Tajvan in Tajska v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevne države). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 6. junija 2024 vložila ad hoc koalicija proizvajalcev epoksi smole (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije epoksi smol v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo (EU) 2024/2714 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe 30. januarja 2025 stranem predložila povzetek predlaganih dajatev in podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Zainteresirane strani so bile pozvane, naj v treh delovnih dneh predložijo pripombe glede točnosti izračunov. Družba Aditya Birla Chemicals (Thailand) Limited (v nadaljnjem besedilu: družba Aditya Birla) je predložila pripombe k dokumentu pred razkritjem. Čeprav je bil poziv k predložitvi pripomb omejen na točnost izračunov (4), je družba Aditya Birla predložila več vsebinskih pripomb. Te pripombe, ki so bile nato ponovno predložene po začasnem razkritju, so obravnavane v nadaljevanju.

(5)

Komisija je 27. februarja 2025 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/393 (5) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) objavila uvedbo začasnih protidampinških dajatev na uvoz epoksi smol s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Tajske.

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so tajski proizvajalec izvoznik Aditya Birla, tajvanski proizvajalec izvoznik Nan Ya Plastics Corporation (v nadaljnjem besedilu: družba Nan Ya), Odbor kitajskega združenja naftne in kemijske industrije za epoksi smolo in njeno uporabo (v nadaljnjem besedilu: odbor ERC), ki deluje v imenu kitajskih proizvajalcev epoksi smol (6), pritožnik in dva nepovezana uvoznika QR Polymers in De Monchy predložili pisna stališča o začasnih ugotovitvah v roku iz člena 2(1) začasne uredbe.

(7)

Zaslišanje je bilo odobreno vsem stranem, ki so to zahtevale. Opravljena so bila zaslišanja z družbama Aditya Birla in Nan Ya, pritožnikom, odborom ERC ter družbama QR Polymers in De Monchy.

(8)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve. Pri dokončnih ugotovitvah je upoštevala pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, in po potrebi popravila svoje začasne sklepe.

(9)

Komisija je vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz epoksi smol s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Tajvana in Tajske ter zaključiti preiskavo o uvozu epoksi smol s poreklom iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(10)

Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila odobrena tudi ta možnost. 23. maja 2025 je bilo opravljeno zaslišanje z družbo Aditya Birla.

(11)

Komisija je 2. junija 2025 izdala dokument o dodatnem dokončnem razkritju, v katerem je pojasnila prilagoditve, izvedene na podlagi pripomb, prejetih v odgovor na dokončno razkritje z dne 8. maja 2025, in te prilagoditve utemeljila.

(12)

Družba Aditya Birla je predložila pripombe k dodatnemu dokončnemu razkritju in od Komisije zahtevala, naj zagotovi enako obravnavo vseh zainteresiranih strani in upošteva pripombe, predložene v odgovor na dokončno razkritje. Komisija je v dodatnem dokončnem razkritju obravnavala le prilagoditve, izvedene na podlagi pripomb k dokončnemu razkritju. V nasprotju s trditvijo so bile vse zainteresirane strani obravnavane enako, saj so bile ustrezno obravnavane vse pripombe k dokončnemu razkritju.

(13)

11. junija 2025 je bilo opravljeno zaslišanje z družbo Aditya Birla in 20. junija 2025 z družbo QR Polymers.

(14)

Odbor ERC je po začasnem razkritju ponovil svojo trditev iz uvodnih izjav 6 do 8 začasne uredbe, pri čemer se je skliceval na hudo kršitev svojih procesnih pravic do obrambe zaradi pomanjkljivih nezaupnih povzetkov ter neizvedene analize nekaterih dejavnikov škode iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe. Poleg tega je družba Aditya Birla ponovila svojo trditev o pretirani zaupnosti, ki jo je Komisija odobrila pritožniku, ter se sklicevala na kršitev pravice do obrambe in učinkovitega sodnega varstva. Trdila je, da so morale družbe zaradi pomanjkanja dostopa do zanesljivih, neredigiranih informacij in dokazov ukrepati brez popolne gotovosti ter da niso mogle preveriti zanesljivosti podatkov, na katere se je Komisija oprla pri oblikovanju ugotovitev iz začasne uredbe.

(15)

Kot je navedeno v začasni uredbi (glej uvodne izjave 10 do 12 in 14), so nezaupna različica pritožbe in njena dokazila, vključno z dodatnimi podatki, vključenimi v odprto dokumentacijo po začetku preiskave, in navsezadnje obsežne začasne ugotovitve Komisije iz začasne uredbe stranem omogočale smiselno razumevanje bistvene vsebine teh dokumentov. Poleg tega strani niso dokazale, kako bi podrobnejši nezaupni povzetki ali dodatna analiza škode v pritožbi vplivali na sedanji postopek in zaščitili njihove procesne pravice.

(16)

Komisija je pred začetkom preiskave opravila objektiven in obsežen pregled trditev pritožnika, nato pa je izvedla neodvisno preiskavo za ugotavljanje dejstev, na podlagi katere je oblikovala začasne ugotovitve. Torej se ni zanašala na pritožbo in v njej navedene trditve, temveč je na podlagi objektivne proučitve ustreznih podatkov, ki jih je neodvisno pridobila v tem postopku, v začasni in sklepni fazi oblikovala lastne ugotovitve. Trditve odbora ERC in družbe Aditya Birla so bile zato zavrnjene.

(17)

Družba Aditya Birla je v odgovoru na začasno razkritje nadalje trdila, da Komisija ni pojasnila, zakaj se je združitev mikro- in makroekonomskih kazalnikov štela za razumno. Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi 10 začasne uredbe, je Komisija zaradi strukture industrije Unije sprejela razpone za mikro- in makroekonomske kazalnike. V vsakem primeru so bili razponi, navedeni za kazalnike škode, dovolj podrobni, da so omogočili smiselno razumevanje vsebine predloženih informacij in oceno trendov vseh kazalnikov škode, zlasti ker je bil za vsak kazalnik dodatno naveden indeks za obravnavano obdobje.

(18)

Družba Aditya Birla je po začasnem razkritju trdila, da so bile njene pravice do obrambe kršene zaradi spremembe obdobja preiskave, ki je v pritožbi in v samem postopku drugačno. Natančneje, proizvajalec izvoznik je izpodbijal pravno podlago za enostransko spremembo obdobja preiskave, ki jo je izvedla Komisija. Kot je navedeno v uvodni izjavi 42 začasne uredbe, mora v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe obdobje preiskave običajno pokrivati obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. V okviru te zahteve ima Komisija diskrecijsko pravico pri izbiri obdobja preiskave, če taka izbira omogoča oblikovanje reprezentativne ugotovitve, pri čemer uporabi čim novejše informacije, ob tem pa v osnovni uredbi ni pravne zahteve, da mora biti obdobje, izbrano za preiskavo, isto kot obdobje, ki ga izberejo pritožniki. V tem primeru je Komisija izbrala obdobje preiskave, ki se je končalo tri mesece pred začetkom preiskave, kar je v skladu s členom 6(1) osnovne uredbe in ustaljeno prakso, hkrati pa je omogočilo zbiranje podatkov od Unije, proizvajalcev izvoznikov in drugih statističnih virov. Trditev družbe Aditya Birla se zato zavrne.

(19)

Glede vzorčenja ni bila prejeta nobena pripomba. Sklepi iz uvodnih izjav 21 do 34 začasne uredbe so bili zato potrjeni.

(20)

Družba Nan Ya je po začasnem razkritju zahtevala izključitev posebnih epoksi smol, vključno z epoksi smolami na osnovi novolaca, bromiranimi epoksi smolami in epoksi smolami na osnovi bisfenola F (BPF), iz obsega izdelka. Družba Nan Ya je svojo zahtevo ponovila tudi v svojem odgovoru na dokončno razkritje, ne da bi v zvezi s tem predložila nove dokaze. Ta tajvanska proizvajalka izvoznica je trdila, da so ti izdelki proizvedeni iz različnih surovin, imajo različne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti (ker so kemično in toplotno stabilnejši in odpornejši ali imajo nizko vsebnost ogljika), specializirane namene uporabe in omejeno zamenljivost s konvencionalnimi epoksi smolami ter da jih potrošniki dojemajo drugače. Poleg tega je zahtevala izključitev trdnih epoksi smol, ki so po njenih navedbah proizvedene po drugačnem postopku (ki vključuje dodatne proizvodne faze) in imajo omejeno zamenljivost s konvencionalnimi tekočimi epoksi smolami. Po njenem mnenju izključitev teh izdelkov iz obsega izdelka ne bo ovirala učinkovitosti protidampinških ukrepov, saj predstavljajo majhen delež trga Unije, domače proizvodnje Unije in uvoza v Unijo. Poleg tega je družba De Monchy v odgovoru na začasno razkritje navedla, da bi morala Komisija razmisliti o razlikovanju med epoksi smolami na biološki osnovi in epoksi smolami posebnih kakovostnih razredov ter drugimi vrstami smol, da bi se zagotovile natančnejša uvrstitev in tarifne posledice.

(21)

Prvič, v skladu s točko 2 obvestila o začetku so bile vse zainteresirane strani, ki so želele predložiti informacije o obsegu izdelka, pozvane, naj to storijo v 10 dneh od datuma objave obvestila (torej do 11. julija 2024). Niti družba Nan Ya niti družba De Monchy nista predložili pripomb ali stališč v zvezi s to zadevo v določenem roku.

(22)

Drugič, vse sporne vrste epoksi smole spadajo v opredelitev izdelka iz člena 1 začasne uredbe, ki je strani nista izpodbijali. Poudarjeno je, da se konvencionalne epoksi smole in posebne smole štejejo za zadevni izdelek, kar jasno izhaja iz pritožbe, obvestila o začetku in začasne uredbe. Epoksi smole so v tem primeru opredeljene na podlagi osnovne kemične sestave in uporabljenih surovin – vse epoksi smole, kot so opredeljene v členu 1 začasne uredbe, vključno s posebnimi smolami ali trdnimi epoksi smolami, so polimeri ali predpolimeri, ki vsebujejo reaktivne epoksi skupine, na osnovi epiklorohidrina in alifatske ali aromatske alkoholne sestavine, zaradi česar so zadevni izdelek.

(23)

Ni sporno, da lahko imajo vrste epoksi smol, opisane v uvodni izjavi 20, različne namene uporabe in nekoliko drugačne lastnosti, da imajo lahko dodatne proizvodne faze, izboljšano zmogljivost, boljšo stabilnost ali odpornost proti kemikalijam, da so okolju prijaznejše ali da so povpraševanje po teh smolah ter posledično njihova domača proizvodnja in uvoz omejeni. Vendar so osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti različnih vrst epoksi smole podobne, pri čemer so vse epoksi smole duroplastične in se proizvajajo s podobnim proizvodnim procesom. Poleg tega iste stranke od proizvajalcev kupujejo posebne in osnovne vrste smol. Zato stranke te vrste izdelkov dojemajo kot podobne, epoksi smole pa bi se strankam prodajale po enakih ali podobnih prodajnih kanalih. Poleg tega dejstvo, da so bile posebne smole proizvedene v Uniji ali uvožene v manjših količinah, ne zadostuje za njihovo izključitev iz obsega postopka. Družbi Nan Ya in De Monchy vsekakor nista predložili ustreznih in preverljivih podatkov, ki bi Komisiji omogočili, da ustrezno oceni trditev glede izključitve izdelka. Trditve družb Nan Ya in De Monchy so bile zato zavrnjene kot neutemeljene.

(24)

Družba QR Polymers je v odgovoru na začasno razkritje trdila tudi, da Komisija v svoji analizi zmotno ni upoštevala sredstev za strjevanje, čeprav se pri njihovi proizvodnji epoksi smola uporablja kot surovina in se prodajajo v kompletu z epoksi smolami. Komisija je opozorila, da je bil obseg izdelka v preiskavi jasno opredeljen v obvestilu o začetku in členu 1 začasne uredbe. Vendar izdelki, ki so v prodajni verigi nižje od zadevnega izdelka, čeprav se ta uporablja kot surovina, ali izdelki, ki se prodajajo skupaj z zadevnim izdelkom, niso zajeti v tej preiskavi. Družba QR Polymers je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, da pri sredstvih za strjevanje ne gre za uporabo epoksi smol nižje v prodajni verigi, temveč za vzporedno uporabo, in da niso le sestavni del naključnega sklopa, temveč so bistvena za delovanje smole in obratno. Komisija je ponovila, da sredstva za strjevanje sama niso del obsega izdelka v tej preiskavi, ne glede na to, ali gre za izdelke nižje v prodajni verigi ali izdelke, ki se uporabljajo vzporedno z epoksi smolami. Glede na navedeno je bilo treba trditve družbe QR Polymers zavrniti.

(25)

Dodatnih pripomb v zvezi z obsegom izdelka in podobnim izdelkom ni bilo, zato se sklepi iz uvodnih izjav 44 do 55 začasne uredbe potrdijo.

(26)

Ker pripomb ni bilo, se ugotovitve iz oddelka 3.1.1 začasne uredbe potrdijo.

(27)

Komisija je po začasnem razkritju prejela pripombe odbora ERC. Prvič, odbor ERC je trdil, da poročilo ne izpolnjuje standardov nepristranskih in objektivnih dokazov ter dokazov zadostne dokazne vrednosti. Trdil je, da že samo dejstvo, da je bilo poročilo pripravljeno s posebnim namenom, in sicer da se industriji Unije olajša vložitev pritožbe na področju trgovinskih ukrepov, pomeni, da ni nobene verjetnosti za nepristransko in objektivno analizo kitajskega gospodarstva. Poleg tega je trdil, da je dokazna vrednost poročila dvomljiva, saj so v njem namerno izpuščene dejanske okoliščine, elementi in sklepi, ki bi nasprotovali delnemu namenu, za katerega je bilo pripravljeno, ali bi ga oslabili.

(28)

Drugič, odbor ERC je trdil, da se zdi člen 2(6a) osnovne uredbe nezdružljiv s protidampinškim sporazumom STO. Zatrjeval je, da člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO ne priznava pojma znatnih izkrivljanj in ne dovoljuje uporabe podatkov iz primerne reprezentativne države ali mednarodnih cen za konstruiranje normalne vrednosti. Natančneje, člen 2.2 protidampinškega sporazuma STO dovoljuje le uporabo stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim pri konstruiranju normalne vrednosti prišteje razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter dobiček.

(29)

Tretjič, po mnenju odbora ERC se zdi člen 2(6a) osnovne uredbe nezdružljiv s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO in razlago tega člena, ki jo je podal pritožbeni organ v zadevi EU – biodizel (Argentina) (DS473) (v nadaljnjem besedilu: zadeva EU – biodizel), v kateri je bilo ugotovljeno, da morajo preiskovalni organi za izračun konstruiranih normalnih vrednosti uporabiti stroške izdelka, ki so jih proizvajalci ali izvozniki dejansko imeli. Zato je odbor ERC Komisijo pozval, naj sprejme domače cene in stroške, ki so jih sporočili sodelujoči kitajski izvozniki.

(30)

Komisija v zvezi s trditvijo odbora ERC, da poročilo ni objektivno ali nepristransko, ugotavlja, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti politike, ki jih je objavila kitajska vlada, poročili tretjih oseb iz mednarodnih organizacij, akademskimi študijami in članki strokovnjakov ter drugimi zanesljivimi neodvisnimi viri. Poročilo je javno dostopno že od decembra 2017, da bi vse zainteresirane strani imele dovolj možnosti za ovrženje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi s poročilom in dokazi, na katerih temelji. Komisija je od takrat poročilo pregledala in aprila 2024 objavila posodobljeno različico. Komisija ugotavlja, da odbor ERC ni predložil nobenega ugovora glede vsebine in dokazov iz poročila. Trditev je bila zato zavrnjena.

(31)

Poleg tega Komisija meni, da so določbe člena 2(6a) v celoti skladne z zavezami Evropske unije v okviru STO in sodno prakso, ki jo navaja odbor ERC. Komisija na začetku opozarja, da poročilo STO o zadevi EU – Biodiesel ni zadevalo uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe, temveč posebno določbo člena 2(5) osnovne uredbe. V vsakem primeru pravo STO, kot ga v zadevi EU – Biodiesel razlagata odbor STO in pritožbeni organ STO, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države, ki se ustrezno prilagodijo, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za konstruiranje normalne vrednosti. V teh okoliščinah člen 2(6a) osnovne uredbe določa konstruiranje proizvodnih stroškov in prodaje na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, vključno s tistimi v primerni reprezentativni državi s stopnjo razvitosti, ki je podobna stopnji v državi izvoznici. Komisija je zato to trditev odbora ERC zavrnila.

(32)

Družba Aditya Birla je po začasnem razkritju izpodbijala odločitev Komisije, da Malezijo uporabi kot vir neizkrivljene referenčne vrednosti za epiklorohidrin in kavstično sodo, medtem ko je bila Tajska izbrana kot vir za vse druge proizvodne dejavnike, prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) in dobiček.

(33)

Komisija je pojasnila, da je samo za dva proizvodna dejavnika, tj. epiklorohidrin in kavstično sodo, za katera je obseg uvoza iz Kitajske znašal 75 % oziroma 62 % celotnega uvoza, kot vir uporabila Malezijo, saj je menila, da so uvozne cene teh dveh proizvodnih dejavnikov za Tajsko izkrivljene. Družba Aditya Birla v svojih pripombah ni pojasnila, zakaj naj bi to bila napaka pri presoji, zato je bila ta pripomba zavrnjena.

(34)

Po dokončnem razkritju je družba Aditya Birla ponovila svoje pomisleke glede uporabe Malezije kot ustrezne referenčne vrednosti za epiklorohidrin in kavstično sodo, medtem ko je bila Tajska uporabljena za druge vložke, PSU-stroške in dobiček. Družba Aditya Birla je trdila, da je Komisija s tem, da je za določitev neizkrivljenih referenčnih vrednosti uporabila dve državi, storila pravno napako, ki je povzročila neveljavnost rezultatov celotne preiskave. Povedano drugače, trdila je, da če je treba za nekatere proizvodne dejavnike uporabiti Malezijo, to pomeni, da „glavna reprezentativna država“ (tj. Tajska) ni primerna izbira.

(35)

Družba Aditya Birla se je sklicevala na sodno prakso v zvezi s členom 2(5), točka (a), Uredbe Sveta (EGS) št. 2423/88 (7) o zaščiti proti dumpinškemu ali subvencioniranemu uvozu, ki ne velja več in v kateri je bila določena metodologija, ki se uporablja za države brez tržnega gospodarstva (8) (9). Poleg tega se je sklicevala na zadevo T-326/21, v kateri je Sodišče ponovno poudarilo obveznost Komisije, da pri določitvi primernosti izbrane države upošteva vse bistvene in upoštevne dejavnike, ter navedlo, da je treba te dejavnike obravnavati z zahtevano skrbnostjo, da se zagotovi, da je bila normalna vrednost izdelka v preiskavi določena primerno in razumno (10). Na podlagi tega je družba Aditya Birla trdila, da bi morala Komisija določiti drugo reprezentativno državo ali zaključiti sedanjo preiskavo in začeti novo.

(36)

Komisija je trditev družbe Aditya Birla zavrnila. Družba Aditya Birla ni pojasnila, zakaj člen 2(6a) osnovne uredbe ne omogoča, da se za določitev referenčne vrednosti za nekatere proizvodne dejavnike uporabi druga država, kadar Komisija ugotovi, da bi bilo to v posameznem primeru najustreznejše. Sodna praksa, na katero se sklicuje družba Aditya Birla, bodisi ni upoštevna bodisi ne podpira njene trditve. Dejansko se primera iz devetdesetih let, na katera se sklicuje družba, nanašata na člen 2(5), točka (a), Uredbe (EGS) št. 2423/88 o zaščiti proti dampinškemu ali subvencioniranemu uvozu in metodologijo, ki se je takrat uporabljala za države brez tržnega gospodarstva. Poleg tega je Komisija v celoti upoštevala standard, ki ga je določilo Sodišče v zadevi T-326/21: temeljito je proučila vse bistvene in upoštevne dejavnike za izbiro reprezentativne države ter ravnala z zahtevano skrbnostjo, da bi bila normalna vrednost izdelka v preiskavi določena primerno in razumno. Nazadnje, ni redko, da izbrana primerna reprezentativna država morda ni primerna za čisto vsak proizvodni dejavnik. Če bi bila torej trditev družbe Aditya Birla sprejeta, bi pomenilo, da se člen 2(6a) in celotna metodologija znatnih izkrivljanj v velikem številu primerov ne bi uporabljala. Poleg tega vložnik v svoji trditvi ne upošteva dejstva, da seznam virov iz člena 2(6a), točka (a), drugi pododstavek, ni izčrpen in da prva alinea navedenega odstavka ne zahteva, da se izbere samo ena primerna reprezentativna država. Namesto tega zagotavlja smernice za izbiro, če je na voljo več primernih reprezentativnih držav. V tem primeru to ne velja, saj je bila Tajska očitno neprimerna za epiklorohidrin, česar družba Aditya Birla niti ni izpodbijala.

(37)

Družba Jiangsu Sanmu je po začasnem razkritju opozorila, da je Komisija ceno uvoza „natrijevega hidroksida (kavstične sode): v vodni raztopini (tekoča soda)“ v Malezijo, kot je bila navedena v podatkovni zbirki GTA, uporabila kot referenčno ceno kavstične sode. Trdila je, da ta cena ne odraža natančno dveh razredov kavstične sode (z 32-odstotno in 50-odstotno koncentracijo), ki se uporabljata v procesu proizvodnje epoksi smol. Namesto tega je predlagala uporabo povprečja mednarodnih referenčnih cen, pridobljenih od ponudnikov industrijskih podatkov, tj. Chemical Market Analytics (11) družbe Opis, ki je povezana družba družbe Dow Jones, in Chemical Market Reports (12) družbe Argus, ki obe poročata o ceni stroškov in prevoznine (v nadaljnjem besedilu: CFR) za kavstično sodo s 100-odstotno koncentracijo, tj. trdno kavstično sodo, v jugovzhodni Aziji. Cena za različne razrede kavstične sode se nato izračuna tako, da se cena za 100-odstotno koncentracijo pomnoži z odstotkom koncentracije. Po tej metodi sta ceni za 32-odstotno in 50-odstotno koncentracijo 0,98 CNY/kg oziroma 1,53 CNY/kg.

(38)

Komisija je v uvodni izjavi 139 začasne uredbe priznala, da je v podatkovni zbirki GTA navedena cena za mešanico različnih razredov kavstične sode, ne pa natančne referenčne vrednosti za posamezne razrede, ki jih uporabljajo proizvajalci izvozniki. Ker pa v tej fazi niso bili na voljo natančnejši alternativni podatki, se je Komisija odločila, da se bo oprla na podatkovno zbirko GTA. Predlagana metoda družbe Jiangsu Sanmu je imela to prednost, da so bile cene določene na podlagi ravni koncentracije, pri čemer so bile uporabljene priznane referenčne vrednosti kemijskega sektorja, ki neodvisno zagotavljajo skoraj enake vrednosti za kavstično sodo. Zato je Komisija popravila stopnje dampinga vseh vzorčenih kitajskih proizvajalcev na podlagi referenčnih vrednosti iz uvodne izjave 37.

(39)

Ker so bile predložene cene na ravni CFR (stroški in prevoznina), ne pa na ravni CIF (stroški, zavarovanje, prevoznina), ki je bila uporabljena pri izračunu normalne vrednosti, je Komisija uporabila prilagoditev za zavarovanje. Glede na javno dostopne vire se premije za zavarovanje pomorskega tovora običajno gibljejo od 0,2 % do 2 % vrednosti pošiljke (13), odvisno od vrste blaga. Preverjeni podatki vzorčenih proizvajalcev izvoznikov kažejo, da so se stroški zavarovanja za ladijski prevoz epoksi smol gibali med 0,1 % in 0,5 % vrednosti pošiljke. Glede na to, da je kavstična soda nevarnejša za prevoz kot epoksi smole, je Komisija k vrednostim CFR dodala zavarovalno premijo v višini 1 %, da je dobila končne referenčne vrednosti za kavstično sodo na ravni CIF. Ta vrednost je v okviru ugotovljenega razpona v industriji in odraža povečano tveganje, povezano z ladijskim prevozom jedkih kemikalij, kot je kavstična soda, pri katerem so potrebni okrepljeni varnostni ukrepi in strožji postopki ravnanja. Premija v višini 1 % zato predstavlja konservativno, vendar razumno srednjo vrednost, ki zagotavlja pošteno in tveganju prilagojeno primerjavo, hkrati pa preprečuje precenjevanje.

(40)

Po dokončnem razkritju je družba Sinochem trdila, da je Komisija precenila zavarovalno premijo za prevoz kavstične sode. Trdila je, da čeprav je kavstična soda nevarnejša od epoksi smol, to samo po sebi ne upravičuje višje zavarovalne premije. Družba Sinochem je trdila, da bi morala biti premija, uporabljena za kavstično sodo, enaka premiji, uporabljeni za epoksi smole, saj je kavstična soda surovina, ki se uporablja pri proizvodnji epoksi smol.

(41)

Vendar družba Sinochem ni predložila nobenih dokazov v podporo trditvi, da bi bili stroški zavarovanja prevoza za oba izdelka enaki, čeprav je kavstična soda nevarnejša od epoksi smol. Prav tako je dobro znano dejstvo, da imajo lahko surovine v primerjavi s končnimi izdelki drugačne fizikalno-kemijske lastnosti, kot je jedkost, in da se lahko zaradi večje jedkosti zahteva višja zavarovalna premija (14). Trditev se zato zavrne.

(42)

Družba Sanmu je po začasnem razkritju izpodbijala referenčno vrednost za stroške dela za Tajsko, ki jo je predlagala Komisija (ki ustreza 10,2 % urne postavke) ter je vključevala 5,2 % prispevkov za socialno varnost za delodajalca in 5 % prispevkov za socialno varnost za zaposlenega. Čeprav se je strinjala, da so prispevki za socialno varnost za delodajalca dejansko 5,2-odstotni, je trdila, da dodatnih prispevkov za socialno varnost za zaposlenega ne nosi delodajalec in da bi jih bilo zato treba izključiti iz izračuna neizkrivljene referenčne vrednosti za stroške dela.

(43)

Komisija se je strinjala, da bo upoštevala le prispevke za socialno varnost, ki jih neposredno nosi delodajalec (tj. 5,2 %), in je izračun neizkrivljene referenčne vrednosti za stroške dela ustrezno spremenila.

(44)

Družba Sanmu je po začasnem razkritju ponovila svojo pripombo iz uvodne izjave 146 začasne uredbe, da se s predpostavko o 40-urnem tedenskem delovnem času podcenjuje dejanski delovni čas, pri katerem bi bilo treba upoštevati tudi nadurno delo. V podporo tej trditvi se je sklicevala na statistično podatkovno zbirko Mednarodne organizacije dela, natančneje na nabor podatkov „Labor Force Survey“ (raziskava o delovni sili), in sicer na del, ki zadeva predelovalni sektor na Tajskem (15). Na podlagi tega vira naj bi povprečni tedenski delovni čas v predelovalnem sektorju na Tajskem znašal 47,2 ure.

(45)

Komisija je upoštevala dokumentirane dokaze družbe Sanmu in spremenila izračun neizkrivljene referenčne vrednosti za stroške dela, tako da je za Tajsko upoštevala vrednost 47,2 ure na teden.

(46)

Zaradi sprememb, obravnavanih v uvodnih izjavah 43 in 45, revidirana referenčna vrednost za stroške dela znaša 15,01 CNY/uro.

(47)

Družba Sanmu je trdila tudi, da neizkrivljena referenčna vrednost za električno energijo, ki jo je določila Komisija, vključuje 7-odstotni DDV (16). Opozorila je, da se industrijskim uporabnikom na Tajskem povrne celoten DDV in da lahko podjetja zahtevajo vračilo DDV, plačanega na vložke (17). Zato je Komisijo pozvala, naj od neizkrivljene referenčne vrednosti za električno energijo odbije 7-odstotni DDV.

(48)

Komisija je to trditev zavrnila. Splošno znano je, da so cene električne energije na Tajskem navedene brez DDV. Trditev družbe Sanmu temelji na napačnih informacijah, ki so verjetno posledica napačnega prevoda v angleščino. Na uradnih spletiščih ponudnikov električne energije v državni lasti – metropolitanskega organa za električno energijo in provincialnega organa za električno energijo – ter regulativne komisije za energetiko je jasno navedeno, da navedene tarife ne vključujejo DDV. Ta spletišča so verodostojni viri za cene električne energije na Tajskem. Izrecna navedba na teh platformah, da je DDV izključen, je javno dostopna.

(49)

Družba Sanmu je po začasnem razkritju trdila, da Komisija pri določitvi neizkrivljene referenčne vrednosti za električno energijo na Tajskem ni utemeljila svoje odločitve, da upošteva četrti tarifni razpored (tj. „velike splošne storitve“) v skladu z ustrezno tajsko ureditvijo, ki ustreza največji porabi energije (povprečna poraba energije presega 250 000 kWh na mesec) in višji osnovni ceni električne energije. Komisijo je pozvala, naj kot referenco uporabi najprimernejši razred porabe električne energije na podlagi preverjenih količin porabe vzorčene tajske družbe Aditya Birla Chemicals (Thailand) Co., Ltd.

(50)

Komisija je na podlagi informacij, ki so bile na voljo v dokumentaciji, sklenila, da je proizvajalce epoksi smol primerno razvrstiti v skupino porabe „velike splošne storitve“. Na podlagi obsega porabe električne energije vseh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem v obdobju preiskave (v nadaljnjem besedilu: OP) je bilo dejansko potrjeno, da je bila izbira četrtega tarifnega razporeda – tj. „velike splošne storitve“ – ustrezna.

(51)

Skupina Sinochem Group je po dokončnem razkritju nasprotovala uporabi ravni napetosti „4.2.3: 22 kV“ pri izračunu stroškov električne energije, pri čemer se je sklicevala na dokaze, ki so bili že predloženi med preverjanjem, da so njeni proizvajalci izvozniki priključeni na omrežje z napetostjo 110 kV. Družba Sinochem je zahtevala revizijo, da bi se namesto tega uporabila raven napetosti „4.2.1: 69 kV in več“.

(52)

Komisija je to trditev sprejela in ustrezno spremenila referenčno vrednost za električno energijo za zadevne proizvajalce izvoznike.

(53)

Družba Sanmu je po začasnem razkritju ugotovila administrativno napako pri izračunu tehtane povprečne cene električne energije (THB/CNY na kWh).

(54)

Komisija se je na podlagi pripombe, ki jo je predložila družba Sanmu, in po popravku izračuna odločila, da bo uporabila podrobne podatke o porabi električne energije, ki so jih predložili vsi vzorčeni proizvajalci izvozniki. Namesto da bi uporabila splošno tehtano povprečje, je določila referenčno ceno električne energije za posamezne družbe. Za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika je bila ta referenčna vrednost izračunana na podlagi njegove konične in zunajkonične porabe električne energije, kadar so bili taki podatki na voljo. Sporočena poraba je bila nato ustrezno dodeljena veljavnim koničnim in zunajkoničnim tarifam. V primerih, ko proizvajalec ni razlikoval med konično in zunajkonično porabo, je Komisija uporabila konično tarifo, pri čemer je domnevala, da zunajkonična tarifa zadevnemu proizvajalcu izvozniku ni bila na voljo.

(55)

Poleg tega se je Komisija odločila, da bo v referenčno ceno električne energije vključila ceno odjema in pristojbino za storitve, da bi se v celoti upoštevali stroški električne energije v reprezentativni državi. Pristojbina za storitve je bila izražena kot fiksni znesek na mesec, medtem ko je bila cena odjema določena v kW na podlagi konservativnega izračuna odjema električne energije. Ta je bil določen tako, da se je skupna električna energija, porabljena v konici, delila s številom proizvodnih ur.

(56)

Po dokončnem razkritju je skupina Sinochem izpodbijala metodo Komisije, po kateri se kategorije električne energije, specifične za posamezno družbo, razvrstijo v konično in zunajkonično porabo, ter zahtevala prerazvrstitev nekaterih kategorij.

(57)

Komisija je to trditev sprejela in spremenila kategorije električne energije v primerih, v katerih je bilo to upravičeno.

(58)

Po dokončnem razkritju sta družbi Sanmu in Sinochem ugovarjali temu, da je Komisija celotno porabo električne energije družb, ki niso razlikovale med konično in zunajkonično porabo, štela za konično porabo. Družba Sanmu je trdila, da so na voljo javne informacije o konicah, ki jih zagotavlja tajski odbor za naložbe (18). Po drugi strani je družba Sinochem predlagala, da se za družbo, ki teh informacij ni sporočila, uporabi povprečje konične in zunajkonične porabe na podlagi podatkov družb iz njene skupine, ki so te informacije sporočile.

(59)

Komisija je to trditev proučila in se strinjala, da je glede na neprekinjeno 24-urno naravo proizvodnega procesa razumno dodeliti porabo električne energije v skladu s tarifo glede na čas porabe. Razpored za konice v okviru sistema tarif glede na čas porabe objavi metropolitanski organ za električno energijo (19), ki določa, da konice trajajo od 9.00 do 22.00, od ponedeljka do petka. To ustreza 13 uram na dan v petih dneh na teden ali približno 38,7 % vseh ur v tednu.

(60)

V skladu s tem je Komisija za družbe, ki niso predložile razčlenitve porabe električne energije po časovnih obdobjih, 38,7 % skupne porabe električne energije dodelila konični porabi. Ta delež je zelo podoben deležu konične porabe, ki so ga sporočile družbe, ki so predložile podrobne podatke o porabi.

(61)

Po dokončnem razkritju je družba Sinochem izpodbijala metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za izračun konične obremenitve. Po mnenju družbe Sinochem bi bilo treba konično obremenitev izračunati z uporabo dejanskih podatkov respondentov, ne pa ocenjevati v skladu z metodo, pojasnjeno v uvodni izjavi 62.

(62)

Komisija je konično obremenitev v kW (tj. največji odjem električne energije v danem trenutku) določila kot skupno konično porabo, deljeno s povprečnim številom delovnih ur, opravljenih v času konic. Pri izračunu konične porabe se je oprla na podatke, ki so jih predložili respondenti, za družbe, ki niso razlikovale med konično in zunajkonično porabo, pa na metodo dodelitve, opisano v uvodni izjavi 59. Komisija je ugotovila, da je ta metodologija zanesljiva in dosledna za vsa podjetja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(63)

Komisija je na podlagi pripomb, obravnavanih v uvodnih izjavah 49 do 59, ponovno izračunala referenčno vrednost električne energije za vsakega proizvajalca izvoznika posebej.

(64)

Po dodatnem dokončnem razkritju je družba Sinochem pojasnila svojo trditev, ki je že opisana v uvodni izjavi 61, glede uporabe porabljene električne energije (v kWh) za določitev cene odjema. Komisija je proučila to trditev in sklenila, da njeno sprejetje ne bi vplivalo na stopnjo dampinga skupine Sinochem. Zato je bila pripomba brezpredmetna.

(65)

Podobno kot v uvodni izjavi 47 je družba Sanmu vprašala, ali neizkrivljena referenčna vrednost za zemeljski plin, ki jo je določila Komisija, vključuje 7-odstotni DDV.

(66)

Komisija je neizkrivljeno referenčno vrednost za zemeljski plin izračunala na podlagi podatkov o porabi, ki jih je predložilo tajsko ministrstvo za energijo (20). Skupno vrednost zemeljskega plina, porabljenega na Tajskem v letu 2023, je delila z ustrezno skupno količino. Dobljena vrednost na enoto ni vključevala DDV. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(67)

Družba Sanmu je po začasnem razkritju ponovno zahtevala dostop do celotnih računovodskih izkazov družbe, ki je bila izbrana za določitev neizkrivljene vrednosti PSU-stroškov in dobička na Tajskem (Aditya Birla). Trdila je, da izkazi poslovnega izida za leti 2023 in 2024 niso vsebovali nobenih spremnih opomb ali pojasnil, zaradi česar strani niso mogle razumeti, kako so bili PSU-stroški izračunani. Zlasti je pripomnila, da bi morala Komisija od PSU-stroškov odšteti vse neposredne prodajne stroške, kot so stroški, povezani s prevozom, provizije itd.

(68)

Komisija je od družbe Aditya Birla zahtevala in pridobila dovoljenje za uporabo stroškov prevoza, navedenih v vprašalniku za izvoznike, in za odštetje teh stroškov od izračunanih PSU-stroškov. Komisija je zato spremenila neizkrivljeno in razumno stopnjo PSU-stroškov, uporabljeno pri določitvi normalne vrednosti, z 18,0 % na 12,6 %.

(69)

Družba Jiangsu Ruiheng je po predhodnem razkritju trdila, da je Komisija precenila splošne stroške, uporabljene pri izračunu stopnje dampinga. Natančneje, trdila je, da je Komisija celotne splošne stroške proizvodnih faz višje v verigi dodelila epoksi smolam, namesto da bi jih porazdelila na podlagi dejanske porabe, potrebne za proizvodnjo epoksi smol.

(70)

Vendar je Komisija v nasprotju s trditvijo družbe Jiangsu Ruiheng splošne stroške, nastale v posameznih fazah vertikalno integriranega procesa, dodelila sorazmerno z izložki, uporabljenimi za proizvodnjo epoksi smol, s čimer je zagotovila natančno porazdelitev stroškov brez precenjevanja. Ta ocena je bila opravljena med preveritvenim obiskom na kraju samem v sodelovanju z zadevno družbo, pri čemer so bili stroški, ugotovljeni na podlagi te ocene, uporabljeni za izračun stopnje dampinga, ne da bi bili nadalje spremenjeni. Trditev je bila zato zavrnjena.

(71)

Družba JKYC je po predhodnem razkritju trdila, da ena od vrst izdelka, za katero je po pomoti navedla proizvodne stroške, ni bila zadevni izdelek in se ni izvažala v Unijo. Zato je Komisijo pozvala, naj ponovno izračuna stopnjo dampinga brez navedene vrste izdelka.

(72)

Komisija je po pregledu preverjene dokumentacije o proizvodnih stroških, uporabljene za začasno stopnjo dampinga, potrdila, da ena vrsta izdelka ne spada v opredelitev zadevnega izdelka. Zato je stopnjo dampinga izračunala ponovno brez te vrste izdelka.

(73)

Komisija je obravnavala vse pripombe v zvezi z normalno vrednostjo in po potrebi popravila svoje ugotovitve, kot je opisano zgoraj. Preostale ugotovitve iz oddelka 3.1.2 začasne uredbe se potrdijo.

(74)

Ker pripomb ni bilo, se ugotovitve glede izvozne cene in primerjave iz začasne uredbe potrdijo.

(75)

Kot je opisano v oddelku 3.1.2, je Komisija na podlagi trditev zainteresiranih strani popravila stopnje dampinga.

(76)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroškov, zavarovanja in prevoznine (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(77)

Pritožnik je po začasnem razkritju trdil, da sta vzorčena korejska proizvajalca izvoznika, ki predstavljata 85–95 % korejske proizvodnje epoksi smol, kot jo je ocenil pritožnik, predložila netočne informacije o viru dobave epiklorohidrina. Glede na to, da se 28–32 % epiklorohidrina, ki se v Koreji uporablja za proizvodnjo epoksi smol, uvaža iz Kitajske in da ta izvoznika proizvajata skoraj vse epoksi smole v Koreji, je bilo matematično malo verjetno, da bi se lahko vzorčena proizvajalca izvoznika izognila uporabi kitajskega epiklorohidrina.

(78)

Pritožnik je nadalje trdil, da normalna vrednost v Koreji ne bi smela temeljiti na domačih cenah, ki so bile znatno znižane zaradi izkrivljanj na Kitajskem, kar je v Koreji ustvarilo posebne tržne razmere v smislu člena 2(3) osnovne uredbe. Zato bi bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi stroškov, ceno epiklorohidrina v Koreji pa bi bilo treba nadomestiti z ustrezno referenčno vrednostjo. Pritožnik je predlagal uporabo severnoameriške ali zahodnoevropske cene epiklorohidrina.

(79)

Komisija je potrdila, da je po preverjanju transakcij nakupa surovin, vključno z določitvijo držav porekla blaga, ugotovila, da Kitajska ni bila glavni vir dobave epiklorohidrina za zadevna vzorčena izvoznika. Ugotovila je tudi, da je bila nakupna cena epiklorohidrina iz Kitajske skladna s povprečno nakupno ceno izvoznikov v OP, vključno z nakupno ceno izvoznikov iz različnih držav dobaviteljic, razen Kitajske, kot je Evropska unija.

(80)

Kar zadeva trditev v zvezi z obstojem posebnih tržnih razmer, je Komisija ugotovila, da Kitajska ni glavni svetovni izvoznik epiklorohidrina, temveč da je to Tajska z več kot 108 000 metričnimi tonami, ki jih je v obdobju preiskave izvozila na svetovni ravni, v primerjavi z 58 000 metričnimi tonami, ki jih je izvozila Kitajska. Tajska je tudi največja izvoznica v azijski regiji. Poleg tega je bila povprečna tajska izvozna cena epiklorohidrina v enakem cenovnem razponu kot kitajska. Zato sta Kitajska in Tajska glede na svoje proizvodne zmogljivosti in izvozne strategije verjetno imeli ključno vlogo pri določanju cen epiklorohidrina v celotni azijski regiji. Poleg tega so na cene epiklorohidrina v Aziji morda vplivali številni drugi dejavniki, vključno s povpraševanjem v industrijskih sektorjih, kot sta gradbeništvo in industrija premazov (21). K ohranjanju konkurenčnih cen je morda prispevala tudi močna konkurenca med proizvajalci v regiji. Če bi se zato raven cen epiklorohidrina v Koreji pripisala izključno kitajskemu uvozu, se s tem morda ne bi v celoti zajela kompleksnost tržne dinamike v azijski regiji.

(81)

Na podlagi tega in informacij, ki jih je predložil pritožnik, Komisija ni mogla skleniti, da je presežna zmogljivost Kitajske na področju epiklorohidrina povzročila umetno nizke cene epiklorohidrina na sosednjih trgih, vključno s Korejo, kar bi lahko ustvarilo posebne tržne razmere. Zato je ugotovila, da pogoji za prilagoditev stroškov iz člena 2(3) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni.

(82)

Komisija je po zavrnitvi zgoraj opisane trditve potrdila ugotovitve iz začasne uredbe v zvezi z normalno vrednostjo za Korejo.

(83)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 207 in 208 začasne uredbe potrdita.

(84)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 209 do 214 začasne uredbe potrdijo.

(85)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 215 do 220 začasne uredbe potrdijo.

(86)

Ker pripomb ni bilo, se uvodna izjava 221 začasne uredbe potrdi.

(87)

Ker pripomb ni bilo, se uvodni izjavi 223 in 224 začasne uredbe potrdita.

(88)

Družba Nan Ya je po začasnem razkritju trdila, da normalna vrednost in izvozna cena nista primerljivi zaradi razlik v količinah v posameznih naročilih na domačem trgu Tajvana in izvoznem trgu Unije.

(89)

Družba Nan Ya med preiskavo ni predložila nobenih dokazov, ki bi kazali na različne ravni trgovanja med domačim in izvoznim trgom ali na to, da je bila količina, naročena v posameznih naročilih, pomemben dejavnik pri določanju cen. Poleg tega ni predložila nobenih dokazov o količinskih popustih ali drugih utemeljenih dokazov v podporo trditvi, da bi večji obseg prodaje nujno privedel do znižanih cen.

(90)

Komisija je zato to trditev zavrnila.

(91)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 231 do 233 začasne uredbe potrdijo.

(92)

Družba Aditya Birla je po začasnem razkritju trdila, da Komisija v začasni uredbi ni upoštevala njenih pripomb k predhodnemu razkritju. Svoje pripombe je ponovila tudi v dveh ločenih stališčih o dokončnem razkritju. V obeh stališčih so bile večinoma ponovljene iste trditve, ki so bile predložene že po začasnem razkritju, ne da bi bili predloženi novi dokazi, ki bi spremenili sklepe iz dokončnega razkritja.

(93)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 4, so dopustne pripombe pred razkritjem omejene na točnost izračunov. To je bilo navedeno tudi v dokumentih pred razkritjem, ki so bili posredovani zainteresiranim stranem. Pripombe, ki jih je družba Aditya Birla predložila v zvezi s predhodnim razkritjem, so ta obseg presegle, saj so bile z njimi obravnavane zadeve, ki bi jih bilo treba navesti in obravnavati šele po uvedbi začasnih ukrepov. Komisija je zato to trditev zavrnila.

(94)

Družba Aditya Birla je po začasnem razkritju trdila, da je Komisija napačno uporabila dejanske odstotne deleže dobička na domačem trgu za vrste izdelkov (v nadaljnjem besedilu: kontrolne številke izdelka), ki so bili na domačem trgu prodani v količinah, ki niso bile v skladu s 5-odstotnim pragom iz člena 2(2) osnovne uredbe, kar je po mnenju družbe Aditya Birla pomenilo, da ta prodaja ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja. Po njenem mnenju je to v nasprotju s členom 2(3) navedene uredbe, zato bi morala Komisija namesto tega uporabiti stopnjo dobička, ki bi temeljila na celotni domači prodaji, opravljeni v običajnem poteku trgovanja, ne glede na zadevno kontrolno številko izdelka. Družba Aditya Birla je svoje pripombe ponovila tudi v dveh stališčih po dokončnem razkritju, pri čemer je ponovila prejšnje trditve, a ni predložila novih dokazov, ki bi spremenili sklepe iz dokončnega razkritja.

(95)

Komisija je opozorila, da se v nasprotju s trditvijo družbe Aditya Birla za obseg domače prodaje, ki ne predstavlja 5 % ali več izvoza iste vrste izdelka, ne šteje, da ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja. Dejansko je v členu 2(3) osnovne uredbe navedeno: „[Kadar …] ni dovolj […] prodaje podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja“ (poudarek je dodan). Transakcije, na podlagi katerih je bil določen dejanski dobiček od prodaje zadevnih kontrolnih številk izdelka, uporabljenih pri konstruiranju normalnih vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, so bile dejansko dobičkonosne in so bile torej izvedene v običajnem poteku trgovanja. Predpostavka, da je Komisija uporabila dobiček, ki temelji na transakcijah, ki niso bile opravljene v običajnem poteku trgovanja, je zato dejansko napačna.

(96)

Družba Aditya Birla je v svojih pripombah po začasnem razkritju očitno zamenjala prodajo, ki ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja (člen 2(4) osnovne uredbe), s prodajo, ki ni prestala preskusa reprezentativnosti iz člena 2(2) osnovne uredbe navedene uredbe. Samo zato, ker je bila prodaja opravljena v nezadostnih količinah v skladu s členom 2(2), to še ne pomeni, da ni bila opravljena v običajnem poteku trgovanja. Kot je navedeno v uvodni izjavi 95, so bile zadevne prodajne transakcije, ki so bile uporabljene za izračun dejanskega dobička za zadevne kontrolne številke izdelka, dejansko opravljene v običajnem poteku trgovanja.

(97)

V zvezi s pritožbo, da je dobiček, uporabljen pri konstruiranju normalne vrednosti za zadevne kontrolne številke izdelka, temeljil na prodajnih transakcijah, ki na splošno niso presegle 5-odstotnega praga iz člena 2(2) osnovne uredbe, je Komisija ugotovila naslednje.

(98)

Če domača prodaja v običajnem poteku trgovanja ni zadostna (tj. njen obseg je manjši od 5 % obsega prodaje obravnavanega izdelka v Unijo), kot je bilo v primeru ustreznih kontrolnih številk izdelka, se lahko normalna vrednost izračuna bodisi na podlagi stroškov proizvodnje v državi porekla, ki se jim prišteje razumen znesek za PSU-stroške in dobiček, bodisi na podlagi reprezentativnih izvoznih cen (22). Pri tem člen 2(3) osnovne uredbe sledi določbam člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO.

(99)

V zvezi s PSU-stroški in dobičkom, ki jih je treba uporabiti pri konstruiranju v skladu s členom 2(3), člen 2(6) osnovne uredbe in člen 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO med drugim določata, da zneski za PSU-stroške in dobiček temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka s strani izvoznika ali proizvajalca v preiskavi v običajnem poteku trgovanja. Če takih zneskov ni mogoče določiti, so na voljo trije alternativni načini za njihovo pridobitev.

(100)

Ker člen 2(3) in (6) osnovne uredbe v veliki meri odraža člena 2.2 in 2.2.2 protidampinškega sporazuma STO, ju je treba razlagati, kolikor je to mogoče, v skladu z navedenim sporazumom (23).

(101)

Kot je navedel pritožbeni organ v zadevi Evropske skupnosti – cevni pritrdilni elementi (24), „člen 2.2.2 določa […] merila za določitev ‚primernih zneskov‘ za PSU-stroške in dobiček pri izračunu konstruirane normalne vrednosti v skladu s členom 2.2“. Pritožbeni organ je nadaljeval na naslednji način: „[p]regled besedila uvodnega stavka člena 2.2.2 razkriva, da ta določba preiskovalnemu organu nalaga splošno obveznost, da mora pri določanju zneskov za PSU-stroške in dobiček uporabiti ‚dejanske podatke, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo v običajnem poteku trgovanja‘. Preiskovalni organ lahko uporabi eno od drugih treh metod iz pododstavkov (i)–(iii) samo, ‚[č]e takih zneskov ni mogoče določiti na tej podlagi‘. Menimo, da je iz besedila uvodnega stavka razvidno, da si mora preiskovalni organ pri določanju PSU-stroškov in dobička v skladu s členom 2.2.2 najprej prizadevati, da bi ta podatek določil z uporabo ‚dejanskih podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo v običajnem poteku trgovanja‘. Če za izvoznika in podobni izdelek v preiskavi obstajajo dejanski PSU-stroški in podatki o dobičku iz prodaje v običajnem poteku trgovanja, mora preiskovalni organ za konstruiranje normalne vrednosti uporabiti te podatke; konstruirane normalne vrednosti ne sme izračunati z uporabo podatkov o PSU-stroških in dobičku s sklicevanjem na drugačne podatke ali z uporabo alternativne metode“ (25).

(102)

Iz tega sledi, da če je bila zadevna prodaja opravljena v običajnem poteku trgovanja, kot je bilo v tem primeru, je njen obseg nepomemben. Kot je ugotovil pritožbeni organ, je zaradi „neobstoja kakršnih koli kvalifikatorjev v jeziku v zvezi z majhnim obsegom v členu 2.2.2 mogoče sklepati, da na podlagi člena 2.2.2 ni mogoče izpeljati izjeme za prodajo majhnega obsega“ (26). V skladu s to sodno prakso velja, da kadar obstajajo podatki o dejanskem dobičku, ki se nanašajo na prodajo, ki jo je opravil proizvajalec izvoznik v običajnem poteku trgovanja, Komisija te podatke o dejanskem dobičku ne le lahko uporabi, ampak jih mora uporabiti pri računski določitvi normalne vrednosti. Ta obveznost velja ne glede na obseg prodaje, na katerega se nanašajo zadevne transakcije.

(103)

Iz zgoraj pojasnjenih razlogov je bila trditev družbe Aditya Birla o določitvi normalne vrednosti zavrnjena.

(104)

Družba Aditya Birla je trdila, da bi bilo treba stroške tehnične podpore, ki zajemajo stroške storitev za stranke, ki epoksi smole uporabljajo za nove namene uporabe, posebne rabe ali spremenjene okoliščine, dodeliti izključno domači prodaji. Zato je menila, da ti stroški ne bi smeli biti vključeni v splošne stroške družbe. Družba Aditya Birla je ponovila svoje pripombe tudi v odgovoru na dokončno razkritje.

(105)

Komisija se s tem stališčem ni strinjala. Tehnična podpora je storitev, ki se običajno ponuja strankam na domačem trgu. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter dobičke temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo v običajnem poteku trgovanja podobnega izdelka s strani izvoznika ali proizvajalca, ki je v preiskavi. Zato je Komisija menila, da so ti stroški splošne narave in da jih je treba vključiti v splošne stroške družbe, zaradi česar je bila ta trditev zavrnjena.

(106)

V istem okviru je družba Aditya Birla omenila sporazum o licenčnini, v skladu s katerim mora navedeni družbi plačevati provizije. Trdila je, da so te provizije povezane samo z določenimi izdelki in prodajo ter da ne bi smele biti vključene v PSU-stroške.

(107)

Kljub temu, da je družba Aditya Birla sporazum o licenčninah omenila v zvezi s stroški tehnične podpore, gre za ločeni vprašanji, pri čemer se zdi, da ju je družba Aditya Birla nenamerno združila. Komisija pravic, ki jih je družba Aditya Birla navedla na podlagi sporazuma o licenčnini, ni dodelila splošnim PSU-stroškom, zaradi česar je bila trditev v zvezi s sporazumom o licenčnini zavrnjena.

(108)

Družba Aditya Birla je po začasnem razkritju trdila, da Komisija prodajne cene epoksi smol ne bi smela prilagoditi v primerih, ko sta se utrjevalec in epoksi smola prodajala skupaj po isti nominalni ceni na enoto. Trdila je, da je Komisija v teh primerih skupno prodajo epoksi smole in utrjevalca napačno štela za prodajo sistema ali kompleta. Družba Aditya Birla je ponovila svoje pripombe tudi v odgovoru na dokončno razkritje.

(109)

Komisija meni, da kadar družba Aditya Birla poroča o enaki nominalni prodajni ceni epoksi smole in utrjevalca, je dejanska cena epoksi smole v resnici nižja od cene, navedene na računu, in ne odraža gospodarske stvarnosti. Razlog za to je, da se proizvodni stroški utrjevalcev in epoksi smol bistveno razlikujejo in da se utrjevalci, kadar se prodajajo ločeno, prodajajo po bistveno višji ceni kot epoksi smole. Zato je Komisija menila, da je treba prilagoditi nominalno prodajno ceno za prodajo, pri kateri je bila za epoksi smolo in utrjevalec navedena enaka cena, da se upoštevajo razlike v stroških utrjevalcev in epoksi smol. S tem so se prodajne cene uskladile s transakcijami, pri katerih so se epoksi smole in utrjevalci prodajali ločeno.

(110)

Komisija se zato s trditvijo družbe Aditya Birla ni strinjala. Ne glede na to, ali se prodaja šteje za prodajo kompleta ali sistema, skupna prodaja utrjevalcev in epoksi smol z enako nominalno prodajno ceno iz zgoraj pojasnjenih razlogov ne odraža gospodarske stvarnosti. V takih primerih je prilagoditev upravičena, najboljša razpoložljiva podlaga za to prilagoditev pa so bili zadevni stroški elementov, in sicer po analogiji s primeri, v katerih se utrjevalci in epoksi smole prodajajo v kompletih.

(111)

Poleg tega družba Aditya Birla ni niti trdila niti predložila dokazov, da bi bile visoke prodajne cene, sporočene v primerih skupne prodaje, dosežene, če bi se epoksi smola prodajala ločeno, ali da bi se uporabljale enake nizke cene za utrjevalce, če bi se ti prodajali ločeno.

(112)

Zato je Komisija trdila, da je v primerih, ko se epoksi smole in utrjevalci prodajajo skupaj po isti nominalni ceni, prilagoditev nominalnih prodajnih cen epoksi smol upravičena, in je trditev zavrnila.

(113)

Družba Aditya Birla je trdila tudi, da je Komisija napačno uporabila PSU-stroške in prilagoditev dobička njene nemške odvisne družbe CTP Advance Materials GmbH (v nadaljnjem besedilu: CTP) pri prodajnih cenah družbe Aditya Birla na trgu Unije. Prilagoditev je temeljila na skupnih PSU-stroških družbe CTP in hipotetičnem dobičku.

(114)

Komisija je to trditev delno sprejela. Čeprav je vztrajala, da je družba CTP delovala kot zastopnik za vso prodajo družbe Aditya Birla v Uniji, je priznala, da je prilagoditev dobička iz uvodne izjave 244 začasne uredbe vključevala PSU-stroške, povezane z dejavnostmi predelave. Zato je v zvezi s prodajo, pri kateri je družba CTP delovala le kot zastopnik, PSU-stroške in prilagoditev dobička popravila navzdol. Kljub prilagoditvi po začasnem razkritju je družba Aditya Birla svoje pripombe ponovila tudi v odgovorih na dokončno razkritje, pri čemer je ponovila prejšnje trditve, a ni predložila novih dokazov, ki bi spremenili sklepe iz dokončnega razkritja.

(115)

Poleg tega se družba Aditya Birla ni strinjala z metodo dodelitve, ki jo je Komisija uporabila v primerih, ko je družba CTP pred nadaljnjo prodajo epoksi smolo nadalje predelala. Prvič, družba Aditya Birla je trdila, da Komisija stroškov predelave ne bi smela dodeliti različnim elementom (epoksi smoli in drugim snovem) na podlagi količine. Drugič, trdila je, da je Komisija prodajno ceno predelanih izdelkov napačno dodelila komponentam na podlagi njihove nakupne cene, kot je opisano v uvodni izjavi 238 začasne uredbe.

(116)

Komisija se ni strinjala z nobenim od teh dveh argumentov. Prvič, narava predelave, ki jo je izvajala družba CTP in je vključevala mešanje epoksi smole z drugimi snovmi, je pomenila, da je glavni dejavnik stroškov količina predelanih izdelkov, ne pa njihova vrednost. Zato bi bilo treba stroške predelave dodeliti na podlagi količine elementov.

(117)

Drugič, prodajna cena predelanega izdelka bi morala biti dodeljena komponentam na podlagi njihovih proizvodnih stroškov ali nakupne cene. Iz te metode dodelitve izhaja, da imajo različne komponente predelanega izdelka enako stopnjo dobička, kar je razumna predpostavka, ki ji družba ne nasprotuje.

(118)

Družba Aditya Birla je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju trdila tudi, da Komisija pri izračunu dampinga ni upoštevala nekaterih prodajnih transakcij.

(119)

Transakcije, na katere se je sklicevala družba Aditya Birla, so bile izvedene zunaj obdobja preiskave, prodane zunaj Unije ali jih ni proizvedla družba Aditya Birla. Zato so bile te transakcije pravilno izključene iz izračuna dampinga.

(120)

Zato je Komisija iz zgoraj pojasnjenih razlogov trditve v zvezi z metodo dodelitve stroškov predelave in prodajne cene zavrnila.

(121)

Družba Aditya Birla je poleg tega trdila, da je Komisija pri izračunu cene CIF uvoza za določitev stopnje škode napačno uporabila prodajno ceno družbe Aditya Birla za družbo CTP. Namesto tega bi morala po njenem mnenju Komisija uporabiti ceno, izračunano na podlagi prodajne cene predelanih izdelkov, kot je opisano v uvodni izjavi 237 začasne uredbe. Družba Aditya Birla je svoje pripombe ponovila tudi v odgovoru na dokončno razkritje, pri čemer je ponovila prejšnje trditve, a ni predložila novih dokazov, ki bi spremenili sklepe iz dokončnega razkritja.

(122)

Komisija je to trditev zavrnila. V nasprotju s trditvami družbe Aditya Birla je Komisija cene CIF konstruirala na podlagi prodajnih cen za nepovezane neodvisne stranke v Uniji.

(123)

Ker pripomb ni bilo, se uvodne izjave 239 do 244 začasne uredbe potrdijo.

(124)

Po prilagoditvi, opisani v uvodni izjavi 110, se stopnja dampinga popravi z 32,8 % na 29,9 %.

(125)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so naslednje:

(126)

Ker pripomb glede opredelitve pojmov industrija Unije in proizvodnja Unije ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 249 do 254 začasne uredbe potrjeni.

(127)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede potrošnje Unije, so bili sklepi iz uvodnih izjav 255 do 258 začasne uredbe potrjeni.

(128)

Družba Nan Ya se po začasnem razkritju ni strinjala z odločitvijo Komisije, da uvoz iz Tajvana oceni kumulativno z uvozom iz drugih zadevnih držav, pri čemer je trdila, da se pogoji konkurence med uvozom iz Tajvana in drugih zadevnih držav ter med uvozom iz Tajvana in domačim podobnim izdelkom bistveno razlikujejo. Po navedbah izvoznika sta bila obseg uvoza iz Tajvana in tržni delež uvoza Unije iz Tajvana majhna v primerjavi z uvozom iz drugih zadevnih držav in sta se razvijala povsem drugače kot uvoz iz drugih zadevnih držav. Družba Nan Ya je trdila, da je tajvanski uvoz v Unijo od leta 2022 do OP izgubil tržni delež, zato je industrija Unije izgubila tržni delež zaradi uvoza iz drugih zadevnih držav, ne pa zaradi tajvanskih proizvajalcev izvoznikov. Nazadnje je trdila, da je uvoz iz Tajvana na trg Unije vstopal v veliko manjšem obsegu in po višjih cenah kot uvoz iz drugih zadevnih držav ter da so cene uvoza Unije iz Tajvana celo v OP ostale za 7 % višje kot v letu 2020.

(129)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 260 začasne uredbe, obseg uvoza iz Tajvana ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Drugič, v skladu z razvojem tržnega deleža drugih zadevnih držav se je tajvanski uvoz v obravnavanem obdobju povečal za 4 795 ton in dosegel 3,3-odstotni tržni delež (povečanje z 1,7 % v letu 2020). Poleg tega je bil v zvezi s tajvanskimi proizvajalci izvozniki ugotovljen damping. Nazadnje, kot je pojasnjeno v oddelku 4.3.1 začasne uredbe, so bili pogoji konkurence med dampinškim uvozom iz Kitajske, Tajvana in Tajske ter med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom Unije podobni, družba Nan Ya pa ni predložila nobenih dokazov o nasprotnem. Zato so bila izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe, da se uvoz iz Tajvana za namene določitve škode oceni kumulativno z uvozom iz Kitajske in Tajske. Zato je bilo treba trditev družbe Nan Ya zavrniti.

(130)

Ker dodatnih pripomb glede kumulativne ocene učinkov uvoza iz zadevnih držav ni bilo, je Komisija tudi v zvezi s temi točkami potrdila sklepe iz uvodnih izjav 259 do 265 začasne uredbe.

(131)

Odbor ERC je trdil, da so statistični podatki o uvozu, ki jih je uporabila Komisija, nepopolni in nezanesljivi, saj se je oprla izključno na oznako KN 3907 30 00 , drugih ustreznih oznak KN (2910 90 00 , 3824 99 92 in 3824 99 93 ) pa ni upoštevala, pri čemer ni ustrezno preverila in utemeljila izključitve nekaterih oznak KN iz obravnave. Imel je tudi pomisleke glede tega, da se je Komisija oprla na komercialno pridobljene podatke družbe S&P Global, ki niso javno dostopni in morda niso pozitivni dokazi.

(132)

Prvič, Komisija je v uvodni izjavi 267 začasne uredbe jasno in nedvoumno pojasnila svojo metodologijo za opredelitev uvoza iz zadevnih držav ter razloge za izključitev nekaterih „skupinskih“ oznak blaga, ki vključujejo več drugih izdelkov, ki niso epoksi smole. V zvezi s tem odbor ERC v svojem stališču ni utemeljil, zakaj bi bilo treba tak pristop razglasiti za neveljaven in kako bi bilo mogoče s katerim koli alternativnim pristopom (i) zagotoviti natančnejše rezultate za uvoz iz zadevnih držav in/ali (ii) razveljaviti analizo Komisije. Drugič, podatki o uvozu, na katere se je oprla Komisija, izhajajo izključno iz podatkovne zbirke Eurostata, ki je javno dostopna in vključuje preverljive podatke, ter niso dopolnjeni z nobenimi zasebnimi tržnimi informacijami. Komisija je zgolj navedla, da so podatki Eurostata skladni s podatki družbe S&P Global, pri čemer njena analiza ali sklepi niso temeljili na podatkih te družbe. Poleg tega in v nasprotju s trditvami odbora ERC družba S&P Global svoje podatke daje na voljo v okviru naročniške storitve, ki se pogosto uporablja v industriji epoksi smol. Razumno je domnevati, da bi imeli odbor ERC in/ali njegovi člani velik interes za dostop do podatkov iz vodilnega in najbolj izčrpnega vira podatkov v industriji epoksi smol. Ne glede na to ni sporno, da je Komisija podatke o uvozu, ki jih je uporabila za oblikovanje svojih ugotovitev, pridobila iz podatkovne zbirke Eurostata, ki je javno dostopna. Trditev odbora ERC je bila zato zavrnjena.

(133)

Po dokončnem razkritju je odbor ERC trdil, da je Komisija selektivno uporabila podatke družbe S&P Global. Po mnenju odbora ERC je Komisija podatke uporabila nedosledno, saj se je nanje oprla v zvezi z nepreverjenimi makroekonomskimi podatki o škodi, ne pa pri preiskavi uvoza.

(134)

V nasprotju s trditvijo odbora ERC Komisija spornih podatkov ni uporabila selektivno. Čeprav je Komisija uporabila podatke družbe S&P Global kot primarni vir podatkov, da bi dobila popolno sliko o makroekonomskih kazalnikih industrije Unije, uporaba podatkov družbe S&P Global kot primarnega vira preprosto ni bila potrebna za opredelitev uvoza iz zadevnih držav, saj so bili na voljo popolni podatki Eurostata. V vsakem primeru so podatki družbe S&P Global skladni s podatki Eurostata v zvezi s statistiko uvoza. Zaradi izbranega pristopa metodologija Komisije nikakor ni selektivna niti napačna. Trditev odbora ERC je bila zato zavrnjena.

(135)

Družba QR Polymers, ki je izključni distributer družbe Nan Ya za Grčijo, je po začasnem razkritju trdila, da nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki naj bi ga domnevno ugotovila Komisija, v Grčiji ni. Komisija, ki se je sklicevala na oddelek 4.3.3 začasne uredbe, je opozorila, da je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen izračunano na podlagi podatkov o izvozu v Unijo iz preverjenih izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, vključno z družbo Nan Ya, in o prodaji vzorčenih proizvajalcev Unije v Uniji, in sicer za trg Unije kot celoto (v nasprotju z izbrano državo ali državami), zaradi česar je trditev družbe QR Polymers brezpredmetna.

(136)

Ker dodatnih pripomb glede obsega, tržnega deleža in cen uvoza iz zadevnih držav ni bilo, je Komisija tudi v zvezi s temi točkami potrdila sklepe iz uvodnih izjav 266 do 276 začasne uredbe.

(137)

Odbor ERC je po začasnem razkritju trdil, da ocena škode temelji na makro- in mikroekonomskih podatkih, ki izhajajo ne le iz izpolnjenih vprašalnikov proizvajalcev Unije, ampak tudi iz podatkov, ki jih je ocenila družba S&P Global. Po njegovem mnenju tak pristop vzbuja resne pomisleke glede točnosti, zanesljivosti in reprezentativnosti teh kazalnikov.

(138)

Mikroekonomski kazalniki temeljijo izključno na preverjenih vprašalnikih, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Makroekonomski podatki so temeljili na informacijah, ki jih je predložil pritožnik in jih je preverila Komisija ter zajemajo več kot 70 % proizvodnje Unije, dodatno dopolnjeni pa so bili z najboljšimi razpoložljivimi podatki družbe S&P Global, da so se pridobili podatki za celotno industrijo Unije. Ti podatki so zato dovolj reprezentativni za mikro- in makroekonomske trende industrije Unije v obravnavanem obdobju. Odbor ERC ni utemeljil, zakaj naj to ne bi držalo, zato se njegova trditev zavrne.

(139)

Po dokončnem razkritju je odbor ERC ponovil svojo trditev, da uporaba leta 2020 kot referenčnega leta za oceno trendov škode povzroča pretiravanje pri poznejšem poslabšanju položaja industrije Unije. Namesto tega je odbor ERC trdil, da bi se z uporabo leta 2019 ali 2021 kot referenčnega leta za ocenjevanje trendov zagotovila bolj uravnotežena analiza.

(140)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 43 začasne uredbe, je Komisija v obravnavanem primeru v skladu s svojo običajno prakso za proučitev makro- in mikroekonomskih trendov in kazalnikov izbrala obdobje treh celih let ter obdobje preiskave. Drugič, ocena škode ne vključuje le pogojev na začetku in koncu obravnavanega obdobja, ampak dinamično oceno gospodarskih dejavnikov v obravnavanem obdobju. Tretjič, v zvezi s tem je analiza Komisije ne glede na prvo leto obravnavanega obdobja jasno pokazala znatno škodo, povzročeno industriji Unije v obdobju preiskave. Zato se zaradi spremembe obravnavanega obdobja ugotovitev o škodi iz te uredbe ne bi razveljavila ali kako drugače spremenila.

(141)

Ker pripomb o mikroekonomskih kazalnikih ni bilo, so bili sklepi iz uvodnih izjav 282 do 296 začasne uredbe potrjeni.

(142)

Družba Nan Ya je v odgovoru na začasno razkritje trdila, da Komisija ne more prezreti dejstva, da je industrija Unije izgubo ustvarjala tudi v letu 2020, ko je bil obseg uvoza iz zadevnih držav zelo majhen. Nadalje je trdila, da so bili trendi dobičkonosnosti industrije Unije, zlasti od leta 2022, povezani z višjimi proizvodnimi stroški, ki so jih imeli proizvajalci Unije, in zmožnostjo (ali nezmožnostjo) proizvajalcev Unije, da te stroške prenesejo na potrošnike, kar je posledica same narave trga.

(143)

Prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi 306 začasne uredbe, je bil položaj, v katerem so proizvajalci Unije v letu 2020 ustvarjali izgubo, posledica začetnega odziva trga na pandemijo COVID-19, škodljivi učinki povečanega obsega dampinškega uvoza pa so se čutili šele po letu 2022. Kot je podrobneje opisano v uvodni izjavi 321 začasne uredbe, je pritisk zaradi povečanja obsega uvoza po dampinških cenah, ki so bile v letu 2023 in obdobju preiskave precej nižje od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije, za industrijo Unije postal nevzdržen. Industrija Unije zaradi te nelojalne konkurence dampinškega uvoza ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi naraščajoče stroške surovin prenesla na stranke. Da bi proizvajalci Unije ublažili izgube obsega proizvodnje in tržnega deleža, so bili nato prisiljeni znižati cene na račun svoje dobičkonosnosti. Trditev družbe Nan Ya se zato zavrne.

(144)

Ker ni bilo dodatnih pripomb o mikroekonomskih kazalnikih, so bili sklepi iz uvodnih izjav 297 do 310 začasne uredbe potrjeni.

(145)

Glede na navedeno Komisija potrjuje svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 311 do 317 začasne uredbe.

(146)

Po dokončnem razkritju je odbor ERC trdil, da Komisija ni določila skladnega časovnega okvira, ki bi dampinški uvoz povezoval z domnevno škodo. Po njegovih navedbah se je uvoz najbolj povečal v obdobju 2020–2022, ko je dobičkonosnost Unije dosegla najvišjo vrednost, upad v obdobju 2022–OP pa je sovpadal z izjemno inflacijo stroškov energije in surovin.

(147)

Kot je navedeno v začasni uredbi (zlasti v uvodnih izjavah 321, 326 in 348), se je kumulativni uvoz iz zadevnih držav vsako leto obravnavanega obdobja (torej ne le med letoma 2020 in 2022) stalno in znatno povečeval (glej preglednico 3 začasne uredbe), medtem ko se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjševal, celoten uvoz iz drugih držav pa je bil stabilen. Čeprav so proizvajalci Unije v obdobju 2021–2022 kljub nelojalni konkurenci zaradi nenadnega povečanja povpraševanja po izdelkih, ki vsebujejo epoksi smole, dosegli zdrave stopnje dobička, so se škodljivi učinki dampinškega uvoza pokazali leta 2023 in v obdobju preiskave, ko se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav še naprej povečeval, trg Unije pa zmanjševal. Trditev je bila zato zavrnjena.

(148)

Ker glede učinkov dampinškega uvoza ni bilo dodatnih pripomb, se uvodne izjave 319 do 328 začasne uredbe potrdijo.

(149)

Odbor ERC je po začasnem razkritju ter v odgovoru na dokončno razkritje trdil, da v nasprotju s členom 3(7) osnovne uredbe učinki uvoza iz Koreje na industrijo Unije niso bili ločeni in ustrezno ocenjeni. Po njegovem mnenju Komisija ni predložila prepričljivega pojasnila, zakaj se ta uvoz ne bi smel šteti za pomemben dejavnik, ki prispeva k škodi.

(150)

Prvič, učinki uvoza iz drugih tretjih držav in zlasti iz Koreje so bili ustrezno in ločeno ocenjeni v uvodni izjavi 332 začasne uredbe. Poleg tega je Komisija v nasprotju s trditvijo odbora ERC dejansko sklenila, da je uvoz iz Koreje prispeval k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Vendar ta prispevek ni bil tak, da bi zmanjšal vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav zaradi razlogov, ki so navedeni že v uvodnih izjavah 334 in 356 začasne uredbe.

(151)

Po dokončnem razkritju je odbor ERC trdil tudi, da bi morala biti Koreja vključena v kumulativno analizo Komisije in da je makroekonomska slika izkrivljena zaradi selektivne kumulacije, pri kateri je bil izključen korejski uvoz. Komisija je v zvezi s členom 3(4) osnovne uredbe in oddelkom 4.3.1 začasne uredbe ugotovila, da učinkov korejskega uvoza ni bilo mogoče oceniti kumulativno, saj za Korejo ni bila ugotovljena stopnja dampinga. Zato je bila trditev odbora ERC zavrnjena. V vsakem primeru je bil morebitni škodljivi učinek uvoza iz Koreje analiziran v oddelku 5.2.1 in zlasti v uvodni izjavi 332 začasne uredbe.

(152)

Podobno je družba Nan Ya v odgovoru na začasno razkritje trdila, da je sklep Komisije, da se zaradi uvoza v Unijo iz Koreje ni zmanjšala vzročna zveza med dampinškim uvozom iz Tajvana in škodo, neustrezen, ter Komisijo pozvala, naj svojo ugotovitev ponovno prouči. Trdila je, da je Koreja v obravnavanem obdobju predstavljala velik delež vsega uvoza, medtem ko je uvoz v Unijo iz Tajvana v celotnem obravnavanem obdobju ostal zelo omejen (in se je v večjem delu obravnavanega obdobja zmanjševal), Tajvan pa je ohranil zanemarljiv tržni delež v primerjavi z industrijo Unije in Korejo.

(153)

Kot je navedeno v oddelku 4.3.1 začasne uredbe, se tajvanski uvoz za namene te zadeve ocenjuje kumulativno z uvozom iz Kitajske in Tajske. Zadevne države so svoj delež celotnega uvoza v Unijo povečale, in sicer z manj kot 11 % na več kot 35 %, medtem ko se je delež korejskega uvoza v celotnem uvozu v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2 odstotni točki. Tudi če se razvoj tajvanskega uvoza obravnava posamično, se je v obravnavanem obdobju povečal za 73 %. Zato, kot je navedeno v uvodni izjavi 332 začasne uredbe, glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav ter njegov razvoj v celotnem obravnavanem obdobju ni bilo mogoče skleniti, da bi uvoz iz Koreje lahko oslabil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je ta povzročil industriji Unije. Zato je treba trditev družbe Nan Ya zavrniti.

(154)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 329 do 334 začasne uredbe potrdijo.

(155)

Odbor ERC je po začasnem razkritju trdil, da je bila nezmožnost industrije Unije, da ohrani obseg izvoza in cene, ključni dejavnik, ki je prispeval k splošnemu poslabšanju njenega finančnega položaja. Po njegovem mnenju tega zmanjšanja izvoza v oceni vzročnosti ni mogoče prezreti ali zanemariti.

(156)

Komisija je izvoz ustrezno ocenila. Kot je navedeno v oddelku 5.2.2 in uvodni izjavi 357 začasne uredbe, Komisija v svoji oceni ni niti prezrla niti zmanjšala pomena izvoza. Dejansko je sklenila, da je izvoz prispeval k neugodnemu položaju proizvajalcev Unije, vendar ne v takem obsegu, da bi zmanjšal vzročno zvezo med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trditev odbora ERC se zato zavrne.

(157)

Ker dodatnih pripomb ni bilo, se uvodne izjave 335 do 340 začasne uredbe potrdijo.

(158)

Odbor ERC je po začasnem razkritju ponovil, da se je uspešnost začela slabšati v letu 2022, kar je sovpadlo z naraščajočimi cenami energije in stroški surovin, ne pa z večjim uvozom. Ugotovil je tudi, da odločitev proizvajalcev Unije, da zmanjšajo obseg proizvodnje in izkoriščenost zmogljivosti, ni bila v skladu z običajnimi konkurenčnimi odzivi, ki se pričakujejo na trgu primarnih proizvodov. Po njegovem mnenju bi morala Komisija preveriti, ali je bilo to močno zmanjšanje proizvodnje morda posledica namernih strateških odločitev, sprejetih v pričakovanju tega protidampinškega postopka.

(159)

Odbor ERC je v svojih pripombah po dokončnem razkritju trdil, da Komisija ni predložila pozitivnih dokazov, s katerimi bi dokazala, da je bil glavni vzrok za škodo industrije Unije dampinški uvoz, ne pa močno zvišanje stroškov energije in nekaterih surovin.

(160)

Komisija je v uvodnih izjavah 341, 342 in 358 začasne uredbe dejansko analizirala učinek višjih stroškov proizvodnje in zvišanja stroškov energije ter sklenila, da bi industrija Unije, če ne bi bilo cenovnega pritiska zaradi dampinškega uvoza, lahko zvišanja stroškov prenesla naprej in se ustrezno odzvala na spreminjajoče se tržne razmere.

(161)

Družba Nan Ya je po začasnem razkritju poleg tega trdila, da so proizvodni stroški v obravnavanem obdobju ostali izjemno visoki, kar pojasnjuje, zakaj industrija Unije dodatnih stroškov ni mogla prenesti na svoje stranke na trgu Unije, ki se je krčil.

(162)

Komisija je v zvezi s svojo analizo vzročne zveze v oddelkih 5.2.3 in 5.2.5 začasne uredbe ugotovila, da so bili dejavniki, kot so poslovne odločitve proizvajalcev Unije, cene energije in zvišanja cen surovin, ustrezno proučeni in ocenjeni. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 306 in 314 začasne uredbe, je bil razlog za znatno znižanje cen industrije Unije po letu 2022 dampinški uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav. Zaradi tega dampinškega uvoza (in ne zaradi drugih dejavnikov, kot so poslovne odločitve proizvajalcev Unije ali energetska kriza ali naraščajoče cene surovin) industrija Unije ni mogla prodajati po cenah, s katerimi bi se pokrili njeni stroški proizvodnje, ter je v letu 2023 in obdobju preiskave začela ustvarjati izgubo. Če ne bi bilo cenovnega pritiska zaradi dampinškega uvoza, bi industrija Unije lahko vse višje proizvodne stroške prenesla naprej in se ustrezno odzvala na spreminjajoče se tržne razmere. Kar zadeva gibanje stroškov in prodajnih cen, kot je razvidno iz preglednice 8 („Prodajne cene v Uniji“) začasne uredbe, so se proizvodni stroški v Uniji v obdobju 2022–OP znižali za 20 odstotnih točk, prodajne cene v Uniji pa so se v istem obdobju znižale za 90 odstotnih točk. Trditve odbora ERC in družbe Nan Ya se zato zavrnejo.

(163)

Poleg tega je družba Aditya Birla v svojem odgovoru na začasno razkritje trdila, da Komisija ni ustrezno upoštevala izkrivljajočih učinkov pandemije COVID-19 na oceno škode. Po mnenju te družbe izvoznice se z izračuni škode, ki temeljijo na podatkih iz obdobja 2020–2021 brez zadostnih prilagoditev, gospodarska izkrivljanja mešajo z dejansko škodo, kar je privedlo do očitne napake v analizi vzročne zveze in analizi nepripisovanja. Prvič, izračuni škode (vključno z nelojalnim nižanjem ciljnih cen in nelojalnim nižanjem prodajnih cen) temeljijo na obdobju preiskave, ne pa na obdobju pandemije COVID-19, ki se je začela več let pred obdobjem preiskave. Poleg tega in v splošnejšem smislu je Komisija pri oceni škode upoštevala podatke za obravnavano obdobje ter izvedla dinamično oceno makro- in mikroekonomskih kazalnikov industrije Unije v navedenem obdobju, vključno z letoma 2020 in 2021. Kot je razvidno iz uvodnih izjav 257, 258, 288, 306, 321, 345 in 364 začasne uredbe ter v nasprotju s trditvijo družbe Aditya Birla, je Komisija v svoji oceni škode ustrezno upoštevala vpliv pandemije COVID-19 na položaj industrije Unije. Nazadnje, družba Aditya Birla ni utemeljila, kako bi posledice pandemije COVID-19 zmanjšale vzročno zvezo ali kako drugače ovrgle oceno vzročnosti, ki jo je opravila Komisija. Trditev družbe Aditya Birla se zato zavrne.

(164)

Ob upoštevanju navedenega in ker dodatnih pripomb ni bilo, je Komisija potrdila svoje ugotovitve iz uvodnih izjav 341 do 353 začasne uredbe.

(165)

Sklepi o vzročni zvezi iz uvodnih izjav 354 do 360 začasne uredbe so bili potrjeni.

(166)

Pritožnik je po začasnem razkritju trdil, da je Komisija podcenila ciljni dobiček industrije epoksi smol v Uniji s tem, ko je kot osnovo uporabila najnižjo stopnjo dobička v višini 6 %. Pritožnik je predlagal, da bi morala razumna stopnja dobička znašati vsaj [10–20] %, kar je povprečna stopnja dobička med letoma 2020 in 2022. Po njegovem mnenju bi bila prilagoditev ciljnega dobička nad 6-odstotnim pragom tudi v skladu z nedavno prakso Komisije, ko je sprejela, da je industrija Unije pred obravnavanim obdobjem dosegla več kot 6-odstotno dobičkonosnost.

(167)

Prvič, Komisija se sklicuje na uvodno izjavo 364 začasne uredbe, ki vsebuje izčrpno pojasnilo o določitvi ciljnega dobička v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Drugič, čeprav je pritožnik zagovarjal uporabo povprečne stopnje dobička med letoma 2020 in 2022, je sam zmanjšal pomen take izbire, saj je priznal, da „čeprav so bile stopnje dobička v letu 2021 znatno nad pričakovanim ciljnim dobičkom, se niti 6-odstotni stopnji dobička, sporočeni v letih 2020 in 2022, ne moreta uporabljati kot reprezentativna referenčna vrednost“. Poleg tega in kot je navedeno v začasnih ugotovitvah Komisije, dobičkonosnosti vzorčenih proizvajalcev Unije za obdobje pred obravnavanim obdobjem ni bilo mogoče smiselno upoštevati zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov ali velike nestanovitnosti dobička v navedenem obdobju. Trditev pritožnika je zato treba zavrniti.

(168)

Poleg tega je pritožnik v odgovoru na začasno razkritje trdil, da bi morala Komisija pri določitvi ciljne cene uporabiti privzete stroške izpolnjevanja obveznosti za posamezno gospodarsko panogo (pri čemer se je skliceval na poročilo Komisije o oceni stroškov v kemijski industriji Unije, objavljeno leta 2016), saj vzorčeni proizvajalci Unije v izpolnjenih vprašalnikih niso predložili specifičnih kvantitativnih podatkov.

(169)

Prvič, kot je priznal tudi pritožnik v svojem stališču, Komisija za svoje izračune prihodnjih stroškov izpolnjevanja obveznosti potrebuje količinsko opredeljive in preverljive podatke, ki jih vzorčeni proizvajalci Unije v tem primeru niso predložili, kot je navedeno v uvodnih izjavah 364 in 365 začasne uredbe. Poleg tega je izračun neškodljive cene (vključno s stroški raziskav in razvoja, inovacij ter prihodnjimi stroški izpolnjevanja obveznosti) postopek, ki vključuje individualizirane podatke vzorčenih proizvajalcev Unije. Zato v okviru tega postopka podatkov za posamezne družbe ne bi bilo mogoče nadomestiti s podatki za posamezne sektorje. Iz zgoraj navedenih razlogov je treba trditev pritožnika zavrniti.

(170)

Nazadnje je pritožnik navedel, da se zdi, da so kitajski proizvajalci sprejeli strategijo usklajenega oblikovanja cen, saj so stopnje škode, izračunane za kitajske vzorčene izvoznike, skoraj identične, kar vzbuja pomisleke glede morebitnih protikonkurenčnih praks. Ker pritožnik ni predložil nobenih utemeljenih dokazov v podporo svoji trditvi (ki nikakor ne spada na področje uporabe osnovne uredbe), je Komisija ni mogla proučiti, zato jo je treba zavrniti. Pritožnik je trditev ponovil po dokončnem razkritju, vendar še vedno brez podpornih dokazov.

(171)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 113 in 114, je bila izvozna cena za tajsko družbo popravljena, Komisija pa je nato stopnjo škode za Tajsko popravila. Zato je končna stopnja odprave škode za sodelujoče proizvajalce izvoznike in vse druge družbe naslednja:

(172)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba dokončni protidampinški dajatvi v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj:

(173)

Odbor ERC je trdil, da bo visoka raven dajatev ovirala dostop uvoza iz Kitajske v Unijo, in ponovil, da bi lahko zmanjšana razpoložljivost epoksi smol po konkurenčnih cenah povzročila višje stroške za industrije nižje v prodajni verigi, ki so odvisne od teh vložkov. Njegova trditev se zavrne s sklicevanjem na oddelek 7.4 začasne uredbe, zlasti na uvodni izjavi 391 in 392. Po dokončnem razkritju je odbor ERC ponovil svoje trditve, pri čemer je navedel, da je analiza interesa Unije neuravnotežena, in pozval k posebni oceni učinka nižje v prodajni verigi, ne da bi predložil kakršne koli dokaze ali nove trditve.

(174)

Poleg tega je družba Aditya Birla trdila, da bi uvedba protidampinških dajatev negativno vplivala na cilje Unije na področju čiste energije in energetsko varnost, saj bi povzročila višje stroške, zmanjšala zanesljivost oskrbe ter ogrozila ključne podnebne in energetske politike EU, kar bi bilo v nasprotju s cilji Unije glede povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov in elektrifikacije. Ta družba izvoznica je prav tako trdila, da bi uvedba ukrepov povzročila tudi zaprtje proizvodnih obratov družbe CTP, ki je njena povezana družba.

(175)

V nasprotju s trditvijo družbe Aditya Birla in v skladu z uvodno izjavo 388 začasne uredbe bi neobstoj ukrepov (ne pa njihova uvedba) ogrozil obstoj industrije epoksi smol v Uniji in stabilnost dobave za uporabniške industrije. Zanašanje na dampinški uvoz bi dejansko ogrozilo prizadevanja Unije za razvoj lastne zanesljive industrijske baze za doseganje ciljev glede energije iz obnovljivih virov in ogljične nevtralnosti. Poleg dejavnosti povezane družbe Aditya Birla v Uniji je treba opozoriti, da poleg zadostne zmogljivosti proizvajalcev Unije obstajajo tudi druge velike države izvoznice, kot so Indija, Koreja ali Švica, in njihovi proizvajalci (vključno z družbo Aditya Birla in povezanim indijskim proizvajalcem družbe CTP), ki predstavljajo alternativne vire dobave in zdravo konkurenco industriji Unije. Drugič, kitajskemu, tajskemu in tajvanskemu uvozu ne bo preprečen vstop v Unijo, ampak bo v Unijo vstopal po poštenih cenah in ob plačilu dajatev. Glede na navedeno se trditev družbe Aditya Birla zavrne.

(176)

Družba Nan Ya je v odgovoru na dokončno razkritje trdila (pri čemer se je med drugim sklicala na prijavljeno višjo silo v obratu družbe Westlake v zvezi z eno od vrst izdelka), da ukrepi verjetno ne bodo zaščitili proizvodnje Unije, ampak bodo družbam pritožnicam omogočili, da svojo proizvodnjo epoksi smol v Uniji nadomestijo z lastnim uvozom iz Združenih držav, kjer so bili stroški proizvodnje znatno nižji. Družba Nan Ya je nadalje trdila, da se je zaradi ukrepov povečalo tveganje protikonkurenčnega ravnanja največjih proizvajalcev Unije, pri čemer se je sklicevala na predhodno vpletenost družbe Westlake v kartelno dejavnost v Uniji in Združenem kraljestvu.

(177)

Trditvam družbe Nan Ya niso bili priloženi dokazi, zato so se štele za povsem špekulativne. Družba izvoznica ni utemeljila, kako bi lahko izjava o začasni višji sili za določeno vrsto izdelka ali preteklo protikonkurenčno ravnanje proizvajalcev Unije ogrozila ali prevladala nad splošnim interesom za uvedbo ukrepov trgovinske zaščite, namenjenih ponovni vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev v sektorju epoksi smol. Zato so bile trditve družbe Nan Ya zavrnjene.

(178)

Nepovezani uvoznik De Monchy, ki distribuira smole družbe Nan Ya, je v odgovoru na začasno razkritje ponovno izrazil nasprotovanje protidampinškim dajatvam, uvedenim za tajvanski uvoz. Po njegovem mnenju bi lahko omejena dobava družbe Nan Ya zaradi ukrepov negativno vplivala na končne uporabnike in zvišala raven cen končnih izdelkov, njemu pa povzročila izgubo posla in osebja.

(179)

Poleg tega se je po začasnem razkritju javil še en nepovezan uvoznik smol tajvanske družbe Nan Ya, ki je hkrati tudi uporabnik (družba QR Polymers), in pozval k ponovni proučitvi začasnih ugotovitev. Družba QR Polymers je trdila, da v nasprotju z začasno ugotovitvijo Komisije iz uvodne izjave 389 začasne uredbe družba ni imela stopnje dobička, ki jo je predstavila Komisija, da delež stroškov epoksi smol v skupnih stroških družbe ni omejen in da alternativni viri dobave niso na voljo ali pa niso zmožni dobaviti količin epoksi smol, ki jih bo družba QR Polymers potrebovala. Družba QR je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev in dodala, da je Komisiji predložila podrobne kvantitativne podatke o svoji finančni uspešnosti, nakupih, deležu uvoza pri nakupih in o svoji prodaji. Po navedbah družbe QR Polymers je Komisija imela vse podatke, potrebne za oceno njenega položaja. Družba QR je nadalje poudarila, da bi se škoda, povzročena družbi QR Polymers, širila vzdolž verige, in v zvezi s tem Komisiji predložila pisma podpore, ki so jih poslali stranka, dobavitelj in proizvajalec družbe QR Polymers ter eden od njenih distributerjev.

(180)

Prvič, ker niti družba De Monchy niti družba QR Polymers nista izpolnili posebnega vprašalnika Komisije s preverljivimi podatki, s katerimi bi bil količinsko opredeljen učinek, ki bi ga imele dajatve na ti družbi, so navedene trditve zgolj špekulativne in jih ni mogoče oceniti glede na njihovo vsebino. Družba QR Polymers ni dokazala, da bi bila nedonosna, in ni utemeljila trditev, da se ne more preusmeriti k drugim dobaviteljem razen k družbi Nan Ya ali kako bi 11-odstotna dajatev, uvedena za družbo Nan Ya, vplivala na njeno poslovno uspešnost. Poleg tega družba QR Polymers predstavlja le del industrije epoksi smole v Uniji, njen položaj pa ne bi mogel spremeniti analize interesa Unije in splošnih sklepov, ki jih je Komisija sprejela v začasnih ugotovitvah ali v tej uredbi. Poleg tega pisma, predložena v podporo njenim trditvam, izražajo le splošne pomisleke glede posledic protidampinških ukrepov proti družbi Nan Ya in so bili predloženi le v zaupni obliki. Take splošne izjave v nobenem primeru ne bi mogle ovreči analize interesa Unije, ki jo je Komisija opravila v tej zadevi. Opozoriti je treba tudi, da družba QR Polymers ni predložila nobenih utemeljenih dokazov o tem, zakaj bi morala biti deležna posebne individualizirane obravnave (glej uvodni izjavi 189 in 190). Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 393 začasne uredbe, bodo ukrepi verjetno le zanemarljivo vplivali (če sploh) na uvoznike, saj bodo ti lahko epoksi smolo še naprej uvažali po poštenih cenah iz zadevnih držav (in od njihovih izvoznikov, kot je družba Nan Ya) ali drugih tretjih držav. Čeprav bi protidampinški ukrepi lahko povzročili zvišanje cen epoksi smol ter bi lahko negativno vplivali na uvoznike in uporabnike, kot je navedeno v uvodni izjavi 391 začasne uredbe, je zaradi dajatev predvideno le skromno zvišanje cen. Nadalje bi bil vsak popravek cene zgolj izraz ponovne vzpostavitve pravične trgovine v razmerah, ko so se cene industrije Unije znižale zaradi pritiska na znižanje cen, ki ga je povzročil dampinški uvoz. Trditve strani se zato zavrnejo.

(181)

Poleg tega je družba De Monchy v svojem odgovoru na začasno razkritje trdila, da so v zvezi s številnimi starejšimi proizvodnimi obrati v Uniji potrebna večja vzdrževalna dela, kar bi lahko povzročilo zamude pri dobavi ali pomanjkanje dobave za končne uporabnike. Kot je navedeno v uvodni izjavi 387 začasne uredbe, poleg zadostnih zmogljivosti proizvajalcev Unije in zadevnih držav (katerih uvoz lahko vstopa v Unijo po poštenih cenah) obstajajo še druge velike države izvoznice, ki izvažajo epoksi smole v Unijo, kot so Indija, Koreja ali Švica. Poleg tega družba De Monchy ni predložila nobenih utemeljenih dokazov, da proizvajalci Unije ne bi mogli zadovoljiti povpraševanja uporabnikov Unije. Trditev družbe De Monchy se zato zavrne. Po dokončnem razkritju je družba QR Polymers trdila, da višja sila, ki jo je družba Westlake prijavila v zvezi s proizvodnjo bisfenola F, in prenehanje proizvodnje epiklorohidrina s strani družbe Westlake dokazujeta, da bi se zaradi uvedbe ukrepov položaj proizvodnje epoksi smole v Evropi poslabšal in ne izboljšal. Trditev družbe QR Polymers je bila zavrnjena z obrazložitvijo, da začasna višja sila, ki vpliva na eno od vrst izdelka, ali ustavitev proizvodnje surovine višje v prodajni verigi s strani enega od proizvajalcev Unije ne more bistveno vplivati na stanje dobave v Uniji, zlasti ker je prisotna dobava od drugih proizvajalcev Unije (npr. družbe Olin) ali iz zadevnih držav (npr. Tajvana ali Tajske) po poštenih cenah ali drugih tretjih držav. Družbi QR Polymers in De Monchy sta v zvezi z napovedjo družbe Westlake, da bo leta 2025 zaprla obrat za proizvodnjo tekočih epoksi smol na Nizozemskem, nadalje trdili, da so se razmere na trgu epoksi smol v Evropi korenito spremenile, kar je povzročilo takojšnje pomanjkanje razpoložljivosti epoksi smol, proizvedenih v Evropi, za oskrbo trga Unije. Po mnenju teh uvoznikov je treba izgubo zmogljivosti družbe Westlake v Evropi nadomestiti z uvozom iz Tajvana, Komisija pa bi morala ponovno proučiti svojo odločitev glede tajvanskega uvoza, da bi se čim bolj zmanjšala škoda za evropski trg epoksi smol. Poudariti je treba, da so ukrepi namenjeni zaščiti legitimnih interesov celotne industrije Unije (ki jo sestavlja šest skupin proizvajalcev, kot je navedeno v uvodni izjavi 249 začasne uredbe), ne le interesov določene družbe, kot je družba Westlake. Zaprtje enega od obratov ne more ovreči sklepa Komisije, da dobava uporabnikom in uvoznikom v Uniji ni ogrožena glede na preostalo znatno zmogljivost v Uniji in glede na vire dobave v tretjih državah, vključno z zadevnimi državami, po poštenih cenah. Poleg tega je napovedano zaprtje kvečjemu znak uničujočih učinkov dampinškega uvoza iz zadevnih držav (vključno s Tajvanom) na enega od proizvajalcev epoksi smol v Uniji, zaradi česar je uvedba ukrepov še nujnejša, da se zaščitijo delovna mesta in proizvodnja v Uniji. Zato je treba dodatne trditve družb QR Polymers in De Monchy zavrniti.

(182)

Družba Akzo Nobel je v odgovoru na dokončno razkritje Komisijo pozvala, naj zniža ali odpravi stopnjo dajatve, ki naj bi bila uvedena za družbo Chang Chun Plastics Co (v nadaljnjem besedilu: družba CCP). Po mnenju tega uporabnika bi ta stopnja dajatve ogrozila stabilnost dobave, zmanjšala učinkovitost proizvodnje in oslabila konkurenčnost industrije premazov v Uniji.

(183)

Prvič, protidampinška stopnja družbe CCP ni pretirana in družbi Akzo Nobel ne bo preprečila nadaljnjega pridobivanja epoksi smol od družbe CCP po poštenih cenah. Poleg tega ima družba Akzo Nobel na voljo druge razpoložljive vire dobave iz Unije ali zunaj nje. Drugič, naveden je sklic na uvodno izjavo 380 začasne uredbe, v kateri je ugotovljeno, da so uporabniki v industriji premazov (vključno z družbo Akzo Nobel) (i) imeli visoke stopnje dobička, (ii) da je bil delež stroškov epoksi smol v njihovih stroških proizvodnje omejen in (iii) da so njihovi prihodki od izdelkov, ki vsebujejo epoksi smole, omejeni, zaradi česar bo vpliv ukrepov na industrijo premazov na splošno še manjši. Trditev družbe Akzo Nobel je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.

(184)

Po dokončnem razkritju je odbor ERC trdil, da je Komisija selektivno razlagala stopnje izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije. Po mnenju odbora ERC Komisija navaja dve trditvi, ki sta med seboj nezdružljivi in ne moreta biti hkrati resnični: na eni strani naj bi bila nizka izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti proizvajalcev Unije dokaz znatne škode, na drugi strani pa je ista zmogljivost predstavljena kot jamstvo za zanesljivo dobavo po uvedbi dajatev.

(185)

Ugotovitve Komisije niso niti protislovne niti nezdružljive. Dejansko je izkoriščenost zmogljivosti eden od kazalnikov, proučenih v okviru analize škode. Nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ki je posledica pritiska dampinškega uvoza, ni v nasprotju z ugotovitvijo, da je v Uniji na voljo zadostna proizvodna zmogljivost in da je možno, da se po uvedbi ukrepov poveča dobava industrijam nižje v proizvodni verigi. Trditev odbora ERC je bila zato zavrnjena.

(186)

Glede na navedeno in ker ni bilo dodatnih pripomb, je Komisija potrdila svoj sklep iz uvodne izjave 394 začasne uredbe, da ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz izdelkov iz epoksi smole s poreklom iz Kitajske, Tajvana in Tajske ne bi bila v interesu Unije.

(187)

Glede na to, da pri uvozu iz Koreje damping ni bil ugotovljen, se postopek v zvezi z uvozom s poreklom iz Koreje zaključi.

(188)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi, stopnji ukrepov in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za preprečitev, da bi dampinški uvoz zadevnega izdelka še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(189)

Po začasnem razkritju je družba QR Polymers Komisijo pozvala, naj za epoksi smole, ki jih uvaža od družbe Nan Ya, odobri izvzetje za posebno rabo in jih izključi iz področja uporabe protidampinških ukrepov. Družba QR je po dokončnem razkritju ponovila svojo trditev, vendar ni predložila nobenih novih dokazov.

(190)

Družba QR Polymers v svojem zahtevku ni utemeljila, na kakšni podlagi in za katero posebno rabo naj bi za vrste epoksi smole, uvožene od družbe Nan Ya, veljalo izvzetje za posebno rabo. Zato je treba trditev družbe QR Polymers zavrniti.

(191)

Na podlagi navedenega bi morale biti stopnje dokončne protidampinške dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(192)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Te stopnje dajatve tako veljajo izključno za uvoz izdelka v preiskavi, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, se te stopnje ne morejo uporabiti in bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „ves drug uvoz“ s poreklom iz ustrezne zadevne države.

(193)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (27). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o spremembi imena.

(194)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi ustrezna uporaba individualnih protidampinških dajatev. Individualne protidampinške dajatve se uporabljajo le ob predložitvi veljavnega trgovinskega računa carinskim organom držav članic. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Dokler tak račun ni predložen, bi morala za uvoz veljati protidampinška dajatev, ki se uporablja za „ves drug uvoz“ s poreklom iz ustrezne zadevne države.

(195)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Četudi predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko, kot v vseh drugih primerih, zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.) za preverjanje točnosti navedb v deklaraciji in zagotovitev upravičenosti uporabe stopnje dajatve, ki temu sledi, v skladu s carinsko zakonodajo.

(196)

Če bi se, zlasti po uvedbi zadevnih ukrepov, izvoz ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se lahko tako povečanje obsega samo po sebi obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takih okoliščinah se lahko začne preiskava proti izogibanju, če so za to izpolnjeni pogoji. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(197)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za ves drug uvoz s poreklom iz ustrezne zadevne države uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(198)

Proizvajalci izvozniki v Ljudski republiki Kitajski, ki v obdobju preiskave niso izvažali zadevnega izdelka v Unijo, bi morali imeti možnost zahtevati od Komisije, naj zanje velja stopnja protidampinške dajatve za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec. Komisija bi morala ugoditi taki zahtevi, če so izpolnjeni trije pogoji. Novi proizvajalec izvoznik bi moral dokazati, da: (i) v obdobju preiskave ni izvažal zadevnega izdelka v Unijo; (ii) ni povezan s proizvajalcem izvoznikom, ki ga je izvažal, in (iii) je po tem izvažal zadevni izdelek ali prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da bo izvozil znatno količino v Unijo.

(199)

Glede na ugotovljene stopnje dampinga in stopnjo škode, povzročeno industriji Unije, bi bilo treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami, ki so bile uvedene z začasno uredbo, dokončno pobrati v obsegu, določenem v tej uredbi.

(200)

Kot je navedeno v oddelku 1.2, je Komisija za uvoz izdelka v preiskavi uvedla registracijo.

(201)

V sklepni fazi preiskave so bili ocenjeni podatki, zbrani v okviru registracije. Komisija je analizirala, ali so bila izpolnjena merila iz člena 10(4) osnovne uredbe za retroaktivno pobiranje dokončnih dajatev.

(202)

Komisija je na podlagi podatkov iz zbirke Surveillance analizirala, ali je prišlo do nadaljnje znatne rasti uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo, kot je določeno v členu 10(4), točka (d), osnovne uredbe. Komisija je v okviru te analize primerjala:

(203)

Pri nobeni od štirih zgoraj opisanih primerjav se ni pokazala nadaljnja znatna rast uvoza poleg ravni uvoza, ki je v obdobju preiskave povzročil škodo.

(204)

Zato je Komisija sklenila, da pogoji za retroaktivno pobiranje niso izpolnjeni.

(205)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta (28) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(206)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –