(1)

Točna, pravočasna, zanesljiva in primerljiva statistika o podjetjih na trgu dela v Uniji je potrebna za oblikovanje, izvajanje in vrednotenje politik Unije, zlasti tistih, s katerimi se obravnavajo ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter evropska strategija zaposlovanja, in v okviru načel evropskega stebra socialnih pravic. Ta statistika je pomembna tudi v okviru evropskega semestra, akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic in akcijskega načrta za socialno gospodarstvo. Pomembna je tudi za Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog iz Pogodb.

(2)

Za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter spremljanje ustreznih minimalnih plač na podlagi Direktive (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so potrebne natančne informacije o razvoju stroškov dela na uro in ravni plač, pokritosti s kolektivnimi pogodbami o plačah in deležu delavcev z minimalno plačo v državah članicah.

(3)

Evropska centralna banka evropsko statistiko o podjetjih na trgu dela uporablja v okviru enotne monetarne politike, predvsem o razvoju stroškov dela in rasti plač. Zato je potrebna natančna, pravočasna, zanesljiva in primerljiva statistika Unije o razvoju stroškov dela.

(4)

Razširiti je treba pokritost s statistiko o prostih delovnih mestih in pravočasnost indeksa stroškov dela, saj se oba kazalnika uvrščata med glavne evropske ekonomske kazalnike v Sporočilu Komisije z dne 27. novembra 2002 o statistiki za euroobmočje z naslovom „Na poti k boljšim metodologijam za statistiko in kazalnike na euroobmočju“, ki so potrebni za spremljanje monetarne in ekonomske politike.

(5)

Za analitične namene je pomembno, da je na voljo ustrezna količina podatkov za preteklost, da se lahko ocenijo indeksi stroškov dela skozi čas.

(6)

Za operacionalizacijo opredelitve socialnega podjetja je pomembno začeti študije izvedljivosti in pilotne študije, da bi pridobili specifične podatke o socialnih podjetjih.

(7)

Potrebna je pravna podlaga za ureditev posredovanja letnih podatkov o plačilni vrzeli med spoloma za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende 2030 Združenih narodov, predvsem cilja 5 o enakosti spolov.

(8)

Za uresničevanje načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu, kot je opisano v Direktivi 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), so potrebni primerljivi podatki o plačah, ki jih prejemajo moški in ženske. Da bi okrepili uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske, člen 31 Direktive (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta (6) določa, da morajo države članice Komisiji vsako leto pravočasno predložiti posodobljene podatke o plačilni vrzeli med spoloma. To obveznost bi bilo treba dopolniti z ustreznim potrebnim statističnim okvirom za zbiranje in posredovanje podatkov o plačilni vrzeli med spoloma, ki bi moral vključevati podrobne teme, periodičnost zagotavljanja podatkov, referenčna obdobja in rok za posredovanje podatkov.

(9)

Pojem „plačilna vrzel med spoloma“ je opredeljen v Direktivi (EU) 2023/970. To opredelitev bi bilo treba prilagoditi za namene zbiranja in posredovanja podatkov o plačilni vrzeli med spoloma na podlagi te uredbe. Zlasti naj bi izraz „zaposleni“ zajemal delavce v delovnem razmerju, vključno s plačanimi pripravniki in vajenci.

(10)

Za dopolnitev podatkov glede razlik v plačilih bi morala Komisija (Eurostat) vsaka štiri leta pripraviti statistiko o skupnih letnih in mesečnih plačilih po vseh njihovih komponentah za zaposlene moške in ženske, in sicer na podlagi podatkov o strukturi plačil.

(11)

Razlika v pokojninah med spoloma je relativna razlika med povprečnimi bruto pokojninami žensk in moških. Ta vrzel izvira iz drugačnih poklicnih poti; za poklicne poti žensk so značilne nižje plače, krajše in prekinjene poklicne poti ter manjši obseg opravljenih ur. Zato so ženske pozneje v življenju bolj izpostavljene tveganju revščine. Podatki, zbrani v okviru statistike trga dela o podjetjih v zvezi s strukturo plačil, plačilno vrzeljo med spoloma in strukturo stroškov dela, lahko prav tako prispevajo k boljšemu razumevanju razlik v pokojninah med spoloma v državah članicah.

(12)

Da bi poenostavili obstoječo zakonodajo in spodbudili harmonizacijo področja uporabe, konceptov, opredelitev in poročanja o kakovosti, bi bilo treba s to uredbo zajeti vso evropsko statistiko o podjetjih na trgu dela. Zato je primerno razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 530/1999 (7) ter uredbi (ES) št. 450/2003 (8) in (ES) št. 453/2008 (9) Evropskega parlamenta in Sveta ter jih nadomestiti s to uredbo.

(13)

Bistveno je, da statistika, zbrana na podlagi te uredbe, izpolnjuje merila kakovosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Statistična natančnost je pomembno merilo kakovosti podatkov iz vzorcev. Zato je treba določiti cilje natančnosti, ki bi jih bilo treba doseči pri opredelitvi shem vzorčenja v državah članicah. Poleg tega bi morala Komisija (Eurostat) za namene poročanja o kakovosti v svoje smernice za poročanje o kakovosti vključiti napotke, kako dodatno izboljšati kakovost statistike, pripravljene na podlagi te uredbe. Države članice bi lahko za zbiranje podatkov uporabile inovativne tehnike, kot je spletno žetje za zbiranje podatkov s spletnih mest. Podatki, zbrani s temi tehnikami, bi morali biti skladni z veljavnimi zahtevami glede kakovosti.

(14)

V tej uredbi bi bilo treba upoštevati nove potrebe, ki so se pojavile pri razvoju Unije in euroobmočja, pod pogojem, da se z njenimi določbami ne nalagajo večji dodatni stroški ali bremena za respondente ali nacionalne statistične organe.

(15)

Nacionalni statistični organi bi morali za omejitev upravnega in finančnega bremena podjetij, predvsem socialnih podjetjih, malih in srednjih podjetij (MSP) ter mikropodjetij, proučiti možnost uporabe vseh razpoložljivih upravnih, inovativnih ter drugih virov, katerih glavni cilj ni zagotavljanje statistike, in sicer namesto statističnih raziskav ali kot njihovo dopolnitev, ob upoštevanju zahtev glede kakovosti za uradno statistiko. K temu cilju lahko prispeva najnovejši tehnološki in digitalni razvoj.

(16)

Nacionalni statistični organi bi morali upoštevati načeli stroškovne učinkovitosti in neprekomerne obremenitve gospodarskih subjektov. Države članice bi si morale prizadevati za primerno izmenjavo relevantnih podatkov med organi brez poseganja v statistično zaupnost, da bi čim bolj zmanjšale breme poročanja za podjetja.

(17)

Zmanjšanje bremena poročanja je enako pomembno kot vključevanje novih zahtev po podatkih v pripravo evropske statistike. Komisija (Eurostat) bi morala redno pregledovati uporabo in uporabnost podatkov ter odpraviti spremenljivke in podrobne teme, kadar niso več utemeljene na podlagi ustreznih potreb uporabnikov.

(18)

Okvir, ki ureja statistiko trga dela o podjetjih, bi bilo treba nenehno izboljševati. To vključuje vidike kakovosti podatkov in zmanjšanje nepotrebnih ekonomskih bremen. Vendar je treba nove metode in postopke ustrezno preskusiti, preden se vključijo v vsakodnevne dejavnosti nacionalnih statističnih organov. V ta namen bi morali Komisija (Eurostat) in nacionalni statistični organi izvesti študije izvedljivosti in pilotne študije. Pobudo za take študije bi morala dati Komisija, nacionalni statistični organi pa bi morali imeti možnost, da na prostovoljni osnovi sodelujejo pri njihovem izvajanju. Da bi prišli do pravih zaključkov, bi morali Komisija in nacionalni statistični organi skrbno analizirati rezultate teh študij. Ta analiza bi morala biti na voljo statistični skupnosti in širši javnosti.

(19)

Da bi izboljšali učinkovitost postopkov priprave statistike o trgu dela in zmanjšali statistično breme za respondente, bi morali imeti nacionalni statistični organi pravico, da v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 nemudoma in brezplačno dostopajo do vseh nacionalnih upravnih podatkov, podatkov v zasebni lasti in drugih virov in jih uporabljajo ter te podatke vključijo v statistiko, kolikor je to potrebno za razvoj, pripravo in izkazovanje statistike Evropske unije o podjetjih na trgu dela.

(20)

Pri podatkih v zasebni lasti gre za veliko količino podatkov, ki jih imajo zasebni imetniki podatkov in so bili pridobljeni na podlagi njihove dejavnosti, statistični organi pa bi jih lahko uporabili za pripravo uradne statistike. To so lahko tudi podatki v lasti organizacij civilne družbe.

(21)

Uredba (ES) št. 223/2009 je referenčni okvir za to uredbo, tudi glede varstva zaupnih podatkov, vključno z osebnimi podatki.

(22)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za sistematično pripravo visokokakovostne statistike Evropske unije o podjetjih na trgu dela, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(23)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) za spremembo seznama podrobnih tem, ki jih mora zajemati statistika o podjetjih na trgu dela, in za dopolnitev te uredbe za začasno pripravo dodatnih podatkov za namene obravnavanja dodatnih potreb po statističnih podatkih, ki jih sicer ni mogoče izpolniti. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(24)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev elementov za vsako temo, ki jo mora zajemati statistika o podjetjih na trgu dela. Prav tako bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev praktičnih ureditev za poročila o kakovosti in njihovo vsebino ter za odobritev odstopanj državam članicam, kadar uporaba te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi, zahteva večje spremembe nacionalnega statističnega sistema države članice. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(25)

V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (13) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 25. septembra 2023.

(26)

Da bi se zagotovilo ustrezno izvajanje te uredbe v državah članicah je pred prvim zbiranjem podatkov potrebno obdobje vsaj 12 mesecev po datumu začetka njene veljavnosti.

(27)

Ta uredba ne posega v uredbi (EU) 2016/679 (14) in (EU) 2018/1725 ter Direktivo 2002/58/ES (15) Evropskega parlamenta in Sveta. Navedeni uredbi in navedena direktiva se v okviru svojih področij uporabe uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov na podlagi te uredbe. Da se zagotovijo zaščitni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 89 Uredbe (EU) 2016/679 in člena 13 Uredbe (EU) 2018/1725, se za obdelavo, izmenjavo in arhiviranje osebnih podatkov v statistične namene na podlagi te uredbe po možnosti uporabijo anonimizirani ali psevdonimizirani podatki.

(28)

Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

(1)

„statistična enota“ pomeni subjekt, o katerem se zbirajo podatki in pripravljajo statistike;

(2)

„podjetje“ pomeni najmanjšo kombinacijo pravnih enot, kakor je opredeljeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 (16); to vključuje netržne proizvajalce in druge institucionalne enote, ki spadajo v sektor država;

(3)

„socialno podjetje“ pomeni subjekt zasebnega prava, ki je lahko ustanovljen v različnih pravnih oblikah in zagotavlja blago in storitve za trg na podjetniški način ter v skladu z načeli in značilnostmi socialnega gospodarstva, njegovo tržno dejavnost pa vodijo predvsem socialni ali okoljski vzgibi;

(4)

„lokalna enota“ pomeni podjetje ali del podjetja, ki je na geografsko opredeljenem kraju, kakor je opredeljeno v Uredbi (EGS) št. 696/93;

(5)

„rezidenčno podjetje“ pomeni podjetje, ki opravlja gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP), kot je določeno v poglavju 1 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17);

(6)

„rezidenčna lokalna enota“ pomeni lokalno enoto, ki opravlja gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k BDP, kot je določeno v poglavju 1 Priloge A k Uredbi (EU) št. 549/2013;

(7)

„zaposleni“ pomeni vsako osebo, ne glede na njeno državljanstvo, prebivališče ali dolžino delovne dobe v državi članici, ki je zaposlena neposredno pri delodajalcu na podlagi formalne pogodbe ali neformalnega dogovora in prejema plačilo, ne glede na vrsto opravljenega dela, število opravljenih ur (polni ali krajši delovni čas) ali trajanje pogodbe ali dogovora (za določen ali nedoločen čas, tudi sezonsko); plačilo zaposlenega je lahko v obliki mezde ali plače ter vključuje dodatke, plačilo po učinku in za izmensko delo, nadomestila, honorarje, provizije in plačilo v naravi;

(8)

„delodajalec“ pomeni podjetje ali lokalno enoto, ki ima z zaposlenim sklenjeno neposredno delovno razmerje, bodisi na podlagi formalne pogodbe ali neformalnega dogovora;

(9)

„področje“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, ki zajemajo določene teme;

(10)

„tema“ pomeni vsebino informacij, ki se zbirajo, pri čemer vsaka tema zajema eno ali več podrobnih tem;

(11)

„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki se zbirajo v povezavi s temo, pri čemer vsaka podrobna tema zajema eno ali več spremenljivk;

(12)

„spremenljivka“ pomeni značilnost enote ali niza enot, ki lahko prevzamejo več kot en sklop vrednosti;

(13)

„razčlemba“ pomeni vnaprej določen diskretni, izčrpni in medsebojno izključujoči niz vrednosti, ki se lahko pripišejo spremenljivki, ki označuje statistične enote;

(14)

„mikropodatki“ pomeni posamezna opazovanja ali meritve značilnosti statističnih enot brez neposrednega identifikatorja;

(15)

„zbirni podatki“ pomeni podatke, ki se nanašajo na niz več statističnih enot;

(16)

„statistična populacija“ pomeni niz statističnih enot, v zvezi s katerimi so potrebne informacije;

(17)

„vzorčni okvir“ pomeni seznam, zemljevid ali drugo specifikacijo enot, ki določajo statistično populacijo, ki naj bi bila v celoti popisana ali vzorčena;

(18)

„vzorec“ pomeni podskupino vzorčnega okvira, katere elementi so izbrani na podlagi postopka z znano verjetnostjo izbora, zasnovan pa je tako, da omogoča izpeljavo veljavnih ocen za statistično populacijo;

(19)

„respondent“ pomeni enoto, ki posreduje podatke;

(20)

„statistična raziskava“ pomeni zbiranje podatkov na vzorcu respondentov, ki je lahko ekstrapoliran na statistično populacijo z uporabo ustreznih statističnih metod;

(21)

„upravni podatki“ pomeni podatke, ki jih pripravi nestatistični vir, običajno register, ki ga vodi javni organ, katerega glavni cilj ni priprava statistike;

(22)

„drugi viri“ pomeni podatke, ki izhajajo iz virov, ki niso navedeni v členu 3(1), točke (a), (b) in (c), kot so spletna mesta in podatkovne zbirke, katerih glavni cilj ni zagotavljanje uradne statistike;

(23)

„statistična klasifikacija“ pomeni urejen seznam povezanih, vendar medsebojno izključujočih se kategorij z eno ali več ravnmi podrobnosti, ki se uporablja za strukturiranje informacij po podobnosti na danem statističnem področju;

(24)

„referenčno obdobje“ pomeni časovno obdobje, na katerega se nanaša statistika;

(25)

„metapodatki“ pomeni informacije, ki so potrebne za uporabo in razlago statistike ter strukturirano opisujejo podatke;

(26)

„predhodno preverjeni podatki“ pomeni podatke, ki jih države članice preverijo na podlagi dogovorjenih skupnih validacijskih pravil;

(27)

„poročilo o kakovosti“ pomeni poročilo, v katerem so podane informacije o kakovosti statističnega produkta ali postopka;

(28)

„plačilna vrzel med spoloma“ pomeni razliko v povprečni bruto urni postavki zaposlenih moških in žensk, izraženo kot odstotek povprečne bruto urne postavke zaposlenih moških.