(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 1. julija 2024 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom epoksi smol (v nadaljnjem besedilu: epoksi smole) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje, Tajvana in Tajske (Ljudska republika Kitajska, Tajvan in Tajska v nadaljnjem besedilu skupaj: zadevne države). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 6. junija 2024 vložila ad hoc koalicija proizvajalcev epoksi smole (v nadaljnjem besedilu: pritožnik). Pritožba je bila vložena v imenu industrije epoksi smol v Uniji v smislu člena 5(4) osnovne uredbe. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi njega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2714 (3) (v nadaljnjem besedilu: uredba o registraciji) uvedla obvezno registracijo uvoza zadevnega izdelka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter korejske, kitajske, tajvanske in tajske organe, znane uvoznike, uporabnike, trgovce ter združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da podajo pripombe glede začetka preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(6)

Odbor kitajskega združenja naftne in kemijske industrije za epoksi smolo in njeno uporabo (v nadaljnjem besedilu: odbor ERC), ki deluje v imenu kitajskih proizvajalcev epoksi smol (4), je trdil, da industrija Unije ni izpolnila standarda zadostnih dokazov za začetek tega postopka in da Komisija ni ustrezno preverila vsebine pritožbe. Po mnenju odbora ERC bi bilo treba v pritožbo vključiti informacije o vseh dejavnikih iz člena 3(3) in (5) osnovne uredbe.

(7)

Prvič, pravni dokazni standard, ki se zahteva za pritožbo v skladu s členom 5 osnovne uredbe („ali obstaja dovolj dokazov, da lahko opraviči začetek preiskave“), jasno določa, da količina in kakovost informacij v pritožbi nista enaki kot količina in kakovost informacij, na katerih temeljijo ugotovitve Komisije ob koncu preiskave. Dejansko mora pritožba vključevati zadostne dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi, ki so pritožniku dostopni pod razumnimi pogoji. Poleg tega v skladu s členom 5 osnovne uredbe ni treba, da se analizirajo vsi dejavniki škode iz člena 3(5) ali da se ti poslabšajo, da bi bilo mogoče ugotoviti obstoj zadostnih dokazov o znatni škodi. V besedilu člena 5(2) osnovne uredbe je namreč navedeno, da mora pritožba vsebovati informacije o spremembah obsega domnevno dampinškega uvoza, učinku tega uvoza na cene podobnega izdelka na trgu Unije in posledičnem učinku tega uvoza na industrijo Unije, kot se ta odraža v ustreznih (ne pa nujno vseh) dejavnikih in indeksih, ki kažejo stanje industrije Unije, kakršni so našteti v členu 3(3) in (5). V obravnavanem primeru je Komisija na podlagi analize dokazov, ki so jih predložili pritožniki v skladu s členom 2 osnovne uredbe, ugotovila, da pritožba vsebuje zadostne dokaze o dampingu, škodi in vzročni zvezi. Zato se trditev odbora ERC zavrne.

(8)

Odbor ERC je trdil, da nezaupna različica pritožbe in njena dokazila niso omogočali smiselnega razumevanja vsebine redigiranih informacij in so zelo otežili zmožnost drugih zainteresiranih strani, da predložijo smiselne pripombe. Natančneje, trdil je, da so bili vsi kazalniki škode na ravni Unije in podatki za proizvajalce pritožnike predstavljeni v obliki razponov brez utemeljitve, da so bili številni viri informacij zamolčani in da so bili v nekaterih dokazilih, ki vsebujejo izračune stopnje dampinga, v celoti omejeni vsi bistveni podatki, ki bi mu omogočili obravnavo navedenih trditev o dampingu.

(9)

Tajski proizvajalec izvoznik Aditya Birla Chemicals (Thailand) Limited (v nadaljnjem besedilu: Aditya Birla) je prav tako trdil, da je pretirana zaupnost, ki jo je Komisija odobrila pritožnikom, v nasprotju s členom 19 osnovne uredbe. Trditev se je nanašala na redigirane informacije v pritožbi v zvezi z različnimi tržnimi poročili (poročilo o trgu epiklorohidrina, poročilo v okviru priročnika Chemical Economics Handbook (CEH) iz leta 2022 za epoksi smole, poročilo družbe Tecnon Orbichem), dopisi o podpori, podpornimi dokazi za izračun dampinga in nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen (vključno z manjkajočo analizo nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen za Tajsko) ter analizo vpliva COVID-19 na industrijo Unije.

(10)

Prvič, Komisija je ugotovila, da informacije iz pritožbe, vključno z informacijami, redigiranimi zaradi zaupnosti, omogočajo smiselno razumevanje vsebine predloženih informacij v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe. Zaradi strukture industrije Unije je sprejela razpone za mikroekonomske in makroekonomske kazalnike. Razponi, navedeni za kazalnike škode, so bili dovolj podrobni, da so omogočili smiselno razumevanje vsebine predloženih informacij in oceno trendov vseh kazalnikov škode, zlasti ker je bil za vsak kazalnik naveden indeks.

(11)

Poleg tega je pritožnik navedene podatke posebej zaradi omejitev zaupnosti kazalnikov škode in virov informacij, ki jih je izpodbijal odbor ERC, po začetku postopka v svojem odgovoru na makro vprašalnik vključil v odprto dokumentacijo v neomejeni, neindeksirani obliki skupaj z navedbo uporabljenih virov.

(12)

Kar zadeva trditve o dampingu, je Komisija ugotovila, da so informacije iz besedila pritožbe odboru ERC omogočile, da predloži smiselne pripombe o zadevi. Izračuni dampinga v odprti različici pritožbe so vsebovali podrobno razlago vseh različnih elementov, uporabljenih za izračun dampinga, vključno z vsemi viri, uporabljenimi za te izračune. Normalna vrednost je temeljila na strukturi stroškov industrije Unije, zato je bilo po mnenju Komisije smiselno, da je bil v odprti različici pritožbe naveden ozek razpon normalne vrednosti za vsako od zadevnih držav. Družba Aditya Birla ni utemeljila, zakaj informacije, ki so bile v odprti različici pritožbe predložene v zvezi z izračunom stopnje dampinga, niso bile dovolj podrobne, da bi omogočale smiselno razumevanje.

(13)

Kar zadeva trditve družbe Aditya Birla, so bili razponi ali prikazi razvoja trendov iz tržnih poročil ali v zvezi z izračuni škode in dampinga, predloženi v nezaupnih povzetkih, dovolj podrobni. V nasprotju s trditvijo družbe Aditya Birla je analiza nelojalnega nižanja prodajnih in ciljnih cen za Tajsko del besedila pritožbe, iste informacije pa so navedene v dokazilu 5.4. Poleg tega so nekatere informacije (kot so citati iz poročil o telefonskih klicih) zaupne narave in niso primerne za nezaupni povzetek. Prav tako so bila različna poročila, navedena v pritožbi, zaščitena z avtorskimi pravicami, vendar so bila na voljo drugim zainteresiranim stranem. Nazadnje, v zvezi z drugimi trditvami zadevne strani, na primer o trgovinski analizi, dopisih o podpori in vplivu COVID-19, ni bilo utemeljeno, zakaj odprta različica ne omogoča smiselnega razumevanja in je Komisija zato ne bi mogla ustrezno oceniti.

(14)

Skratka, kot je navedeno zgoraj, nezaupna različica pritožbe in njena dokazila omogočajo smiselno razumevanje vsebine, vključene v pritožbo, zato so bile procesne pravice strank spoštovane.

(15)

Odbor ERC je navedel tudi, da bi podatki iz podatkovne zbirke PRODCOM o industrijski proizvodnji, ki jih je Eurostat predložil za zadevno skupino izdelkov, pokazali drugačno stanje industrije Unije od tistega, predstavljenega v pritožbi.

(16)

Podatki iz pritožbe zajemajo 70–80 % proizvodnje Unije, predložil pa jih je pritožnik. Po drugi strani se podatki iz podatkovne zbirke PRODCOM zbirajo s prostovoljno anketo med proizvajalci Unije, njihove točnosti pa ni mogoče neodvisno preveriti. Zato zaradi zgoraj navedenih razlogov pritožnik ni storil napake, ker pri pripravi pritožbe ni upošteval podatkovne zbirke PRODCOM. Trditev odbora ERC je bila zato zavrnjena.

(17)

Družba Aditya Birla je trdila, da se podatki iz pritožbe nanašajo na obdobje preiskave od oktobra 2022 do septembra 2023, obvestilo o začetku pa se nanaša na drugo obdobje preiskave. Po njenem mnenju lahko pripombe o podatkih o uvozu, škodi in dampingu temeljijo le na obdobju, zajetem v pritožbi, sicer bi tak pristop pomenil kršitev pravic do obrambe. Trdila je tudi, da za namene določitve reprezentativnosti pritožba proizvajalcu izvozniku ni omogočila, da bi ocenil ustrezne informacije o proizvajalcih in proizvodnji Unije.

(18)

Prvič, Komisija pri izvajanju preiskave ni vezana na obdobje preiskave, določeno v pritožbi, in bi ga pravzaprav morala načeloma določiti bližje datumu začetka postopka. Drugič, rezultati ugotavljanja reprezentativnosti, med katerim so se javile 4 družbe, ki predstavljajo okrog 80 % proizvodnje Unije, so bili vključeni v odprto dokumentacijo in so zato na voljo vsem zainteresiranim stranem na vpogled. Trditve družbe Aditya Birla se zato zavrnejo kot neutemeljene.

(19)

Po navedbah družbe Aditya Birla je bil uvoz iz Tajske v primerjavi z uvozom iz drugih dveh zadevnih držav precej manjši, zato bi bilo treba Tajsko izključiti iz preiskave.

(20)

Uvoz iz Tajske je predstavljal tržni delež, večji od 1 %, kar je prag, pod katerim ni mogoče začeti preiskave, kakor je določeno v členu 5(7). Trditve družbe Aditya Birla zato ni mogoče sprejeti.

(21)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(22)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega reprezentativnega obsega proizvodnje in prodaje v Uniji v obdobju preiskave. Ta vzorec je zajemal dva proizvajalca Unije (družbi Westlake in Blue Cube/Olin). Vzorčena proizvajalca Unije sta predstavljala približno 60 % celotne proizvodnje Unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o začasnem vzorcu. Ker ni bilo prejetih nobenih pripomb, se je vzorec štel za reprezentativnega za industrijo Unije.

(23)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(24)

Zahtevane informacije sta predložila dva nepovezana uvoznika (Cortex in Comexim), ki sta se tudi strinjala z vključitvijo v vzorec. Zaradi maloštevilnih odgovorov se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(25)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Tajske pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Kraljevine Tajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(26)

Komisija je ob začetku preiskave vedela samo za enega proizvajalca izvoznika iz Tajske. Javil se ni noben drug proizvajalec izvoznik. Zato je menila, da ni treba izbrati vzorca, in predlagala preiskavo tega proizvajalca izvoznika. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z znanim zadevnim proizvajalcem izvoznikom in organi zadevne države opravljena posvetovanja o tej odločitvi. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(27)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Republike Koreje (v nadaljnjem besedilu: Koreja) pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Republike Koreje pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(28)

Štirje proizvajalci izvozniki iz Koreje so zagotovili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Komisija je v vzorec vključila dva korejska proizvajalca izvoznika z največjim obsegom izvoza v Unijo. V obdobju preiskave sta predstavljala več kot 90 % celotnega obsega izvoza iz Koreje v Unijo.

(29)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Tajvana pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Tajpeja v Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(30)

Komisija je ob začetku preiskave vedela samo za dva proizvajalca izvoznika iz Tajvana. Javil se ni noben drug proizvajalec izvoznik. Zato je menila, da ni treba izbrati vzorca, in predlagala preiskavo teh dveh proizvajalcev izvoznikov. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z znanima zadevnima proizvajalcema izvoznikoma in organi zadevne države opravljena posvetovanja o tej odločitvi. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(31)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: Kitajska) pozvala, naj ji zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je predstavništvo Ljudske republike Kitajske pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi lahko bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali z njimi vzpostavi stik.

(32)

Deset proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov na Kitajskem je predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je v skladu s členom 17(1) osnovne uredbe izbrala vzorec dveh skupin, ki predstavlja okrog 80 % kitajskega uvoza v obdobju preiskave, na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe so bila z vsemi znanimi zadevnimi proizvajalci izvozniki in organi zadevnih držav (in Koreje) opravljena posvetovanja o izbiri vzorca.

(33)

Proizvajalca izvoznika Chang Chun Chemical (Panjin) Co., Ltd. (CCPJ) in Chang Chun Chemical (Jiangsu) Co., Ltd. (CCJS) (v nadaljnjem besedilu skupaj: skupina Chang Chun Group) sta trdila, da njun skupni obseg izvoza predstavlja 20 % uvoza epoksi smol v Unijo v obdobju preiskave, kar je več kot pri drugi vzorčeni skupini. Skupina Chang Chun Group je bila vzorčena tudi na Tajvanu, zato je trdila, da bi Komisija lahko zajela večino izvoza skupine v Unijo, če bi jo vzorčila tudi na Kitajskem. Nazadnje je skupina Chang Chun Group trdila, da je njen računovodski sistem drugačen od računovodskih sistemov vzorčenih družb na Kitajskem, saj je skupina v tajvanski lasti.

(34)

Komisija je potrdila, da je bil v nasprotju z navedenim obseg izvoza skupine Chang Chun Group v Unijo manjši od obsega, ki sta ga navedli vzorčeni skupini. Poleg tega je izbrala vzorec, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času in zato ni mogla upoštevati drugih dejavnikov, kot so računovodske metode ali skupni obseg izvoza skupine Chang Chun Group iz Kitajske in Tajvana v Unijo. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(35)

Komisija je vladi Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) poslala vprašalnik o obstoju znatnih izkrivljanj na Kitajskem v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(36)

Poleg tega je pritožnik v pritožbi za zadevni izdelek predložil zadostne dokaze o izkrivljanjih cen surovin na Kitajskem. Kot je bilo napovedano v obvestilu o začetku, je preiskava zajemala to izkrivljanje na trgu surovin, da bi se ugotovilo, ali naj se za Kitajsko uporabijo določbe členov 7(2a) in 7(2b) osnovne uredbe. Komisija je zato v zvezi s tem kitajski vladi poslala dodatni vprašalnik.

(37)

Vprašalniki za vzorčene družbe na Kitajskem, v Koreji, na Tajvanu in Tajskem so bili na spletu (5) objavljeni na dan začetka preiskave.

(38)

Komisija je zbrala in preverila vse potrebne informacije za začasno ugotovitev o obstoju dampinga, nastali škodi in opredelitev interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(39)

Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(40)

Odbor ERC je trdil, da v obdobju preiskave, ki ga je Komisija določila ob začetku preiskave, manjka celo četrtletje med koncem OP in datumom začetka preiskave. Poleg tega po njegovem mnenju zaradi izbire leta 2020 kot referenčnega leta za oceno obsega uvoza in cen podoba izkrivljena, saj so to leto zaznamovale netržne sile, ki so zaradi logističnih težav in izjemno nestanovitnih cen prispevale k temu, da je obseg uvoza dosegel najnižjo točko. Odbor je Komisiji predlagal, naj določi obravnavano obdobje z začetkom 1. januarja 2019, ki bi odražalo običajne poslovne pogoje pred pandemijo COVID-19 in geopolitičnimi pretresi, ki so sledili.

(41)

Eden od nepovezanih uvoznikov, družba Cortex, je prav tako pozval k podaljšanju obravnavanega obdobja z vključitvijo leta 2019, ki je bilo po mnenju uvoznika leto, v katerem so na trgu obstajale normalne razmere.

(42)

V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe mora obdobje preiskave običajno pokrivati obdobje najmanj šest mesecev neposredno pred začetkom postopka. Komisija ima široko diskrecijsko pravico pri izbiri obdobja preiskave, če taka izbira omogoča oblikovanje reprezentativne ugotovitve, pri čemer uporabi čim novejše informacije. V tem primeru je Komisija izbrala obdobje preiskave, ki se je končalo tri mesece pred začetkom preiskave, kar je v skladu s členom 6(1) in ustaljeno prakso, hkrati pa je omogočilo zbiranje podatkov od Unije, proizvajalcev izvoznikov in drugih statističnih virov.

(43)

Glede obravnavanega obdobja in njegovega podaljšanja na leto 2019 je treba opozoriti, da ima Komisija pri izbiri takega obdobja prav tako široko diskrecijsko pravico. Obravnavano obdobje bi moralo biti dovolj dolgo, da lahko Komisija ustrezno oceni vse ustrezne gospodarske dejavnike in indekse, ki vplivajo na stanje industrije Unije. V obravnavanem primeru je Komisija v skladu s svojo običajno prakso za preučitev makro- in mikroekonomskih trendov in kazalnikov izbrala obdobje treh celih let ter obdobje preiskave. Opozoriti je treba tudi, da ocena škode, ki jo je opravila Komisija, ne vključuje le pogojev na začetku in koncu obravnavanega obdobja, ampak dinamično oceno gospodarskih dejavnikov v obravnavanem obdobju. V zvezi s tem je analiza Komisije ne glede na prvo leto obravnavanega obdobja jasno pokazala znatno škodo, povzročeno industriji Unije v obdobju preiskave. Zato se zaradi spremembe obravnavanega obdobja ugotovitev o škodi iz te uredbe ne bi razveljavila ali kako drugače spremenila. Trditve odbora ERC in družbe Cortex so bile zato zavrnjene.

(44)

Izdelek v tej preiskavi so izdelki, ki vsebujejo več kot 35 mas. % epoksi smol, znanih tudi kot epoksidne smole ali poliepoksidi, ki so polimeri ali predpolimeri, ki vsebujejo reaktivne epoksi skupine, na osnovi epiklorohidrina in alifatske ali aromatske alkoholne sestavine (kot je BPA), v trdni, poltrdni ali tekoči obliki, vseh kategorij, razredov čistosti, molekulskih mas ali molekulskih struktur, ne glede na to, ali vsebujejo modifikatorje, sredstva za strjevanje ali aditive ali ne, če sredstva za strjevanje niso kemično reagirala tako, da so strdila epoksi smolo ali jo pretvorila v drug izdelek, ki ne vsebuje več epoksi skupin (v nadaljnjem besedilu: izdelek v preiskavi).

Izključeni so naslednji izdelki:

(45)

Epoksi smole imajo različne kemične sestave. Najpogostejša epoksi smola je bisfenol-A diglicidil eter, znan tudi kot BADGE ali DGEBA, ki nastane z reakcijo epiklorohidrina z bisfenolom A (v nadaljnjem besedilu: BPA). Epoksi smole se lahko proizvajajo tudi z reakcijo epiklorohidrina z drugimi surovinami, kot so alifatski glikoli in fenolni ali krezolni novolac. Postopek je podoben tudi pri proizvodnji epoksi smole z uporabo drugih surovin za nadomestitev BPA v reakciji z epiklorohidrinom.

(46)

Epoksi smole so duroplastične smole, kar pomeni, da ne razvijejo uporabnih lastnosti, dokler se ne strdijo, tj. dokler ne reagirajo s sredstvi za strjevanje. V svoji strjeni obliki imajo epoksi smole naslednje lastnosti: odličen oprijem, odlično odpornost proti koroziji in kemikalijam, visoko mehansko trdnost in odlične lastnosti za izolacijo.

(47)

Epoksi smole se uporabljajo za številne namene, kot so premazi (vključno z lopaticami naprav za izkoriščanje vetrne energije), barve, lepila, kompozitni materiali, izolacijski materiali in elektronika.

(48)

Zadevni izdelek je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje, Tajvana in Tajske, ki se trenutno uvršča pod oznake KN ex 2910 90 00 , ex 3824 99 92 , ex 3824 99 93 in ex 3907 30 00 (oznake TARIC 2910 90 00 05, 3824 99 92 96, 3824 99 93 10, 3907 30 00 05, 3907 30 00 20 in 3907 30 00 80).

(49)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter so namenjeni enaki osnovni uporabi:

(50)

Komisija se je v tej fazi odločila, da so ti izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(51)

Družba Valspar Corporation SAS (v nadaljnjem besedilu: družba Sherwin Williams) je trdila, da bi bilo treba diglicidil eter na osnovi tetrametil bisfenola F (v nadaljnjem besedilu: TMBPF-DGE), ki spada v opredelitev zadevnega izdelka, izključiti iz obsega izdelka v preiskavi. Natančneje, družba Sherwin Williams je trdila, da je TMBPF-DGE odobren za uporabo v premazih za stik z živili in je pomembna alternativa premazom na osnovi BPA. Poleg tega je navedla, da ima lastniške patentne pravice za proizvodnjo TMBPF-DGE v Uniji in na Kitajskem, da se TMBPF-DGE ne uvaža v Unijo in da ni dokazov o škodi za proizvodnjo TMBPF-DGE v Uniji zaradi povečanega uvoza epoksi smol iz zadevnih držav v Unijo.

(52)

Prvič, družba Sherwin Williams sama navaja, da se TMBPF-DGE uporablja v industriji premazov kot alternativa izdelkom na osnovi BPA. Zato ima navedena vrsta epoksi smole enako osnovno uporabo in podobne bistvene značilnosti kot druge konkurenčne vrste epoksi smole ter je zamenljiva z drugimi epoksi izdelki v preiskavi. Poleg tega obstoj lastniške pravice v zvezi s proizvodnjo določene vrste epoksi smole ne more biti razlog za izključitev iz obsega izdelka v preiskavi. Družba Sherwin Williams ni dokazala, da bi bile vse različice TMBPF-DGE zaščitene s patentom. Poleg tega pravice intelektualne lastnine ne vplivajo na značilnosti ali uporabe proizvoda, ki so pomembne v okviru preiskav trgovinske zaščite. Dejstvo, da se TMBPF-DGE ne uvaža v Unijo, tudi ni pokazatelj prihodnjega ravnanja proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah, ne glede na morebitne patentne pravice, ki morda segajo zunaj Unije ali se morda celo ne uporabljajo na ozemljih zunaj Unije. Družba Sherwin Williams prav tako ni dokazala, da TMBPF-DGE ni mogoče proizvajati v nobeni od zadevnih držav.

(53)

Poleg tega je družba Allnex Resins (China) Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Allnex China) vložila zahtevek, da se posebne smole družbe Allnex, zlasti BECKOPOX EP 2387w/53WA, izključijo iz obsega preiskave. Trdila je, da omenjena posebna smola vsebuje manj nevarnih organskih topil in ima zelo majhen vpliv na okolje ter da družba uporablja lastniške tehnike za proizvodnjo smole.

(54)

Prvič, družba Allnex China sama priznava, da BECKOPOX EP 2387w/53WA ustreza opredelitvi izdelka v preiskavi. Drugič, dejstvo, da zadevna smola vsebuje manj nevarnih snovi in je okolju prijaznejša, v tem primeru ni merilo ustreznosti za opredelitev izdelka v preiskavi. Nazadnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 51, uporaba lastniških tehnik ne more biti razlog za izključitev izdelka in ne pomeni, da drugi proizvajalci ne morejo proizvajati epoksi smol s podobnimi lastnostmi in zmogljivostmi, kar bi povzročilo škodo industriji Unije.

(55)

Komisija je glede na zgornje premisleke začasno zavrnila zahtevek za izključitev snovi TMBPF-DGE in BECKOPOX EP 2387w/53WA iz obsega izdelka v preiskavi.

(56)

Glede na zadostne dokaze, ki so bili na voljo na začetku preiskave in so kazali na obstoj znatnih izkrivljanj v zvezi s Kitajsko v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, je Komisija ocenila, da je primerno začeti preiskavo v zvezi s proizvajalci izvozniki iz te države ob upoštevanju člena 2(6a) osnovne uredbe.

(57)

Zato je Komisija, da bi zbrala potrebne podatke za morebitno uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, v obvestilu o začetku vse proizvajalce izvoznike na Kitajskem pozvala, naj predložijo informacije o vložkih, uporabljenih za proizvodnjo epoksi smol. Ustrezne informacije so predložile tri skupine proizvajalcev izvoznikov.

(58)

Komisija je za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo v zvezi z domnevnim znatnim izkrivljanjem, poslala vprašalnik kitajski vladi. Poleg tega je Komisija v točki 5.3.2 obvestila o začetku vse zainteresirane strani pozvala, naj izrazijo svoje mnenje ter predložijo informacije in dokaze v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe v 37 dneh od datuma objave obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije. Kitajska vlada ni odgovorila. Komisija je nato kitajsko vlado obvestila, da bo pri ugotavljanju obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem uporabila razpoložljiva dejstva v smislu člena 18 osnovne uredbe. Zainteresirane strani niso predložile pripomb o morebitni uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe v zvezi s Kitajsko.

(59)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla tudi, da bo glede na razpoložljive dokaze morda morala izbrati ustrezno reprezentativno državo v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, da bi lahko določila normalno vrednost na podlagi neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti.

(60)

Komisija je 17. septembra 2024 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: prvo obvestilo) zainteresirane strani obvestila o zadevnih virih, ki jih je nameravala uporabiti za določitev normalne vrednosti. V navedenem obvestilu je navedla seznam vseh proizvodnih dejavnikov, kot so surovine, delo in energija, ki se uporabljajo pri proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega je na podlagi meril, ki vplivajo na izbor neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti, opredelila možno reprezentativno državo, in sicer Tajsko. Prejela je pripombe enega vzorčenega kitajskega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Jiangsu Sanmu Group Co. Ltd, in pritožnika. Te pripombe so bile obravnavane v drugem obvestilu.

(61)

Komisija je 15. novembra 2024 po analizi prejetih pripomb objavila drugo obvestilo o virih za določitev normalne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: drugo obvestilo). V tem obvestilu je oblikovala začasen seznam proizvodnih dejavnikov in zainteresirane strani obvestila, da bo na podlagi člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe kot reprezentativno državo uporabila Tajsko. Zainteresirane strani je obvestila tudi, da bo prodajne, splošne in upravne stroške (v nadaljnjem besedilu: PSU-stroški) ter dobiček določila na podlagi finančnih podatkov, ki so bili takoj na voljo in jih je pridobila od družbe Aditya Birla Chemicals (Tajska), tj. proizvajalke v reprezentativni državi. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe. Prejela je pripombe vzorčenega proizvajalca izvoznika, tj. družbe Jiangsu Sanmu Group Co. Ltd, in pritožnika.

(62)

Komisija je po analizi pripomb in informacij, ki jih je prejela v zvezi z drugim obvestilom, sklenila, da je Tajska ustrezna izbira za reprezentativno državo, iz katere bi izhajali neizkrivljene cene in stroški za določitev normalne vrednosti. Razlogi za to izbiro so podrobneje opisani v uvodni izjavi 104 in naslednjih uvodnih izjavah. Prejete pripombe so obravnavane v oddelku 3.1.2.4.4.

(63)

V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe „normalna vrednost običajno temelji na cenah, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovanja v državi izvoznici“.

(64)

Vendar je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe navedeno, da „če se […] ugotovi, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov v državi izvoznici zaradi znatnega izkrivljanja v tej državi v smislu točke (b), se normalna vrednost računsko določi izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti,“ ter „vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“ (upravni, prodajni in splošni stroški se v nadaljnjem besedilu navajajo kot PSU-stroški).

(65)

Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, je Komisija v tej preiskavi sklenila, da je bila glede na razpoložljive dokaze uporaba člena 2(6a) osnovne uredbe primerna.

(66)

Komisija je v nedavnih preiskavah glede kemijskega sektorja (6) na Kitajskem (7) ugotovila, da so bila prisotna znatna izkrivljanja v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe.

(67)

Komisija je v teh preiskavah ugotovila, da na Kitajskem obstaja znatno poseganje države, kar izkrivlja učinkovito dodeljevanje sredstev v skladu s tržnimi načeli (8). Sklenila je zlasti, da kitajska vlada v kemijskem sektorju ohranja znatno stopnjo lastništva v smislu člena 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe (9) ter da ji prisotnost države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe omogoča tudi, da vpliva na cene in stroške (10). Nadalje je ugotovila, da imajo prisotnost države na finančnih trgih in njeno poseganje vanje ter zagotavljanje surovin in vložkov še dodaten učinek izkrivljanja na trgu. Sistem načrtovanja na Kitajskem na splošno dejansko prispeva k temu, da se sredstva usmerjajo v sektorje, ki jih je kitajska vlada opredelila kot strateške ali kako drugače politično pomembne, in se ne dodeljujejo v skladu s tržnimi silami (11). Komisija je sklenila tudi, da kitajsko stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij ne delujeta pravilno v smislu člena 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe, kar povzroča izkrivljanje zlasti pri ohranjanju plačilno nesposobnih podjetij in dodeljevanju pravic do uporabe zemljišč na Kitajskem (12). Ugotovila je tudi izkrivljanje stroškov plač v kemijskem sektorju v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe (13) in izkrivljanje na finančnih trgih v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe, zlasti glede dostopa gospodarskih subjektov do kapitala na Kitajskem (14).

(68)

Komisija je v tej preiskavi, podobno kot v prejšnjih preiskavah v zvezi s kemijskim sektorjem na Kitajskem, preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, glede na to, da obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. To je storila na podlagi razpoložljivih dokazov iz dokumentacije, vključno z dokazi iz pritožbe in delovnega dokumenta služb Komisije o znatnih izkrivljanjih v gospodarstvu Ljudske republike Kitajske za namene preiskav trgovinske zaščite (15) (v nadaljnjem besedilu: Poročilo), ki temelji na javno dostopnih virih. Navedena analiza je obsegala pregled znatnih poseganj države v kitajsko gospodarstvo na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z izdelkom v preiskavi. Komisija je te dokazne elemente dodatno dopolnila z lastno raziskavo o različnih merilih, pomembnih za potrditev obstoja znatnih izkrivljanj na Kitajskem, ki so bila ugotovljena tudi v njenih prejšnjih preiskavah v zvezi s tem.

(69)

Pritožnik je trdil, da v kitajskem sektorju epoksi smole obstajajo znatna izkrivljanja. Skliceval se je na poročilo in zlasti na to, da je kitajski gospodarski sistem „socialistično tržno gospodarstvo“, ter na dejavno vlogo KKP v javnem in zasebnem sektorju na Kitajskem.

(70)

Natančneje, v pritožbi je bilo poudarjeno, da:

(71)

Skratka, v pritožbi je bilo izraženo stališče, da cene in stroški, vključno s stroški surovin, energije in dela, zaradi znatnega posredovanja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe niso rezultat sil prostega trga. Kot je navedeno v pritožbi, zato za določitev normalne vrednosti v tem primeru ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov.

(72)

Komisija je preučila, ali je primerno uporabiti domače cene in stroške na Kitajskem ali ne, ker obstaja znatno izkrivljanje v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Navedena analiza je zajemala pregled znatnih poseganj države v gospodarstvo Kitajske na splošno in tudi posebne razmere na trgu v zadevnem sektorju, vključno z zadevnim izdelkom.

(73)

Kar zadeva člen 2(6a), točka (b), prva alinea, osnovne uredbe, sektor zadevnega izdelka oskrbujejo zasebna podjetja, kot sta Hongchang Electronics (imenovano tudi Grace Epoxy) (20) ali Huibo New Materials (imenovano tudi Wells Advanced Materials) (21), in podjetja v državni lasti, kot so Fujian Sanmu Group (22), Sinochem Group (23) in Sinopec Group (24). Natančnega razmerja med zasebnimi proizvajalci in proizvajalci v državni lasti na trgu epoksi smole ni bilo mogoče določiti. Vendar je Komisija ugotovila, da je več proizvajalcev pod neposrednim nadzorom države. Primeri vključujejo največjega kitajskega proizvajalca (25) epoksi smole, tj. skupino Fujian Sanmu Group, ki je pod nadzorom družbe Fuzhou Development Zone State-owned Assets Operation Co., Ltd (26)., ter skupini Sinochem Group in Sinopec Group, ki sta osrednji podjetji pod nadzorom komisije državnega sveta za nadzor in upravljanje premoženja v državni lasti (v nadaljnjem besedilu: SASAC) (27).

(74)

Vendar posegi KKP v operativno odločanje niso postali pravilo le v podjetjih v državni lasti, temveč tudi v družbah v zasebni lasti (28), tako da je KKP prevzela vodilno vlogo pri skoraj vseh vidikih gospodarstva države. Glede na to, kako močno sta se na Kitajskem povezali državna in partijska struktura, vpliv države prek struktur KKP v družbah dejansko pomeni, da so gospodarski subjekti pod vladnim nadzorom in nadzorom politike.

(75)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je industrijsko nacionalno združenje, ki zastopa proizvajalce epoksi smole, tj. kitajsko združenje naftne in kemijske industrije (v nadaljnjem besedilu: CPCIF), ustanovilo posebno komisijo za epoksi smolo in njeno uporabo (29). Združenje CPCIF upošteva splošno vodstvo KKP, izvaja dejavnosti partije in zagotavlja potrebne pogoje za dejavnosti partijskih organizacij (30). Poleg tega je „organ za registracijo in upravljanje združenja ministrstvo za civilne zadeve“ (31), zastopniki združenja CPCIF pa morajo med drugim izpolnjevati naslednje pogoje, in sicer morajo „slediti vodstvu KKP, podpirati socializem s kitajskimi značilnostmi, odločno izvajati smernice, načela in politike partije ter imeti dobre politične lastnosti“ (32).

(76)

Javna in zasebna podjetja v kemijskem sektorju so podvržena političnemu nadzoru in navodilom. Najnovejši kitajski dokumenti politike o kemijskem in petrokemijskem sektorju potrjujejo pomen, ki ga kitajska vlada še vedno pripisuje tema sektorjema, in namero o posredovanju v teh sektorjih za njuno oblikovanje v skladu s politikami vlade. To je razvidno iz 14. petletnega načrta za gospodarski in socialni razvoj ter obete do leta 2035, v skladu s katerim namerava kitajska vlada „preoblikovati in nadgraditi tradicionalne industrije, spodbujati optimizacijo razporeditve in strukturno prilagoditev industrije surovin, kot je petrokemijska industrija“.

(77)

Poleg tega usmerjevalno mnenje o spodbujanju visokokakovostnega razvoja petrokemijske in kemijske industrije v obdobju 14. petletnega načrta (v nadaljnjem besedilu: usmerjevalno mnenje) določa tudi, da bo kitajska vlada „spodbujala prilagajanje industrijske strukture: okrepila bo posebne ukrepe in znanstveno regulirala obseg industrije“ ter „povečala dobavne zmogljivosti visokokakovostnih polimerov, posebnih kemikalij in drugih izdelkov“.

(78)

Podobne primere namere kitajskih organov, da nadzorujejo in usmerjajo razvoj sektorja epoksi smol, je mogoče zaslediti na ravni provinc, na primer v 14. petletnem načrtu province Jiangxi za visokokakovostni razvoj industrije novih materialov, v katerem je navedeno, da bodo „ob upoštevanju novih področij, kot so varčevanje z energijo in varstvo okolja, elektronske informacije, vozila na pogon z novimi viri energije, omrežje 5G in biomedicina, […] razvili visokozmogljive smole“.

(79)

Poleg tega je v 14. petletnem načrtu province Zhejiang za razvoj industrije novih materialov, ki zajema sektor visokozmogljivih smol, predvidena „osredotočenost na razvoj visokozmogljivih smol in elastomerov, kot so polietilen, polipropilen, poliester, epoksi smola“, epoksi smola pa je uvrščena med ključne nove materiale, ki jih je treba razviti.

(80)

Kar zadeva možnost kitajske vlade, da s prisotnostjo države v podjetjih v smislu člena 2(6a), točka (b), druga alinea, osnovne uredbe vpliva na cene in stroške, je Komisija ugotovila, da člen 12 statuta družbe Huibo New Materials določa: „Družba ustanovi organizacijo komunistične partije in izvaja dejavnosti partije v skladu z določbami statuta Komunistične partije Kitajske. Družba zagotovi potrebne pogoje za dejavnosti partijske organizacije“ (33).

(81)

Poleg tega so predsednik in več članov upravnega odbora skupine Fujian Sanmu Group tudi člani KPK (34).

(82)

Predsednik upravnega odbora skupine Sinochem Group je sekretar partijskega odbora, več članov upravnega odbora pa je namestnikov sekretarja partijskega odbora (35). Poleg tega se skupina Sinochem Group predstavlja kot družba, ki „upošteva smernice Ši Džinpingove misli o socializmu s kitajskimi značilnostmi za novo dobo, učinkovito krepi splošno vodstvo partije nad podjetjem, poglablja krepitev partije [in] v polnosti razvija vlogo partijskih organizacij na vseh ravneh“ (36).

(83)

Podobno je predsednik upravnega odbora skupine Sinopec Group sekretar partijskega odbora, več članov odbora pa je namestnikov sekretarja partijskega odbora (37). Skupina Sinopec Group je navedla, da se namerava „osredotočiti […] na novo poslanstvo podjetja in nove naloge na novi poti, negovati samorevolucionarni duh partije, okrepiti vodilno vlogo partije in krepitev partije na vsestranski in celovit način ter sistematično spodbujati celovito in strogo upravljanje s strani partije, da se zagotovi trdno jamstvo za pisanje novega poglavja sodobne petrokemijske industrije na Kitajskem“ (38).

(84)

Ni bilo mogoče sistematično ugotoviti obstoja osebnih povezav med vsemi proizvajalci izdelka v preiskavi in KKP. Ker pa izdelek v preiskavi predstavlja podsektor kemijskega sektorja, je Komisija menila, da so informacije iz nedavnih preiskav v zvezi s kemijskim sektorjem, kot je navedeno v uvodni izjavi 67, pomembne tudi za izdelek v preiskavi.

(85)

Poleg tega so v sektorju epoksi smol vzpostavljene diskriminatorne politike, ki koristijo domačim proizvajalcem ali kako drugače vplivajo na trg v smislu člena 2(6a), točka (b), tretja alinea, osnovne uredbe. Komisija je opredelila več dokumentov, ki dokazujejo, da industriji epoksi smol koristijo navodila in posredovanje države v kemijskem sektorju, saj je epoksi smola podsektor kemijskega sektorja.

(86)

Kitajska vlada kemijsko industrijo vedno obravnava kot ključno (39). To je potrjeno v številnih načrtih, direktivah in drugih dokumentih o kemikalijah, izdanih na nacionalni, regionalni in občinski ravni. Kitajska vlada je na podlagi 14. petletnega načrta predvidela preoblikovanje in nadgradnjo kemijske industrije (40). Podobno je v 14. petletnem načrtu za razvoj industrije surovin navedeno, da bo kitajska vlada „optimizirala organizacijsko strukturo: povečala bo in okrepila vodilna podjetja. Podpirala [bo] podjetja pri pospeševanju medregionalnih in medlastniških združitev in reorganizacij, povečevanju industrijske koncentracije in izvajanju mednarodnih operacij. V industriji neželeznih kovin ter petrokemijski, kemijski, jeklarski, gradbeni in drugih industrijah [bo] krepila skupino vodilnih podjetij v industrijski verigi z ekološko prevlado in ključno konkurenčnostjo“ (41) .

(87)

Poleg tega je vlada province Hunan projekt hčerinske družbe skupine Sinopec Group v Hunanu, imenovan „Ključna tehnologija za visoko zmogljivo posebno epoksi smolo“, izbrala med deset najboljših tehnoloških raziskovalnih projektov, ki jih je treba podpreti (42).

(88)

Leta 2024 je družba Hongchang Electronics za projekt proizvodnje epoksi smole prav tako prejela posebne vladne subvencije v višini 21 milijonov CNY, natančneje, subvencije je prejela njena hčerinska družba Zhuhai Hongchang Electronics Materials Co., Ltd, ki je v njeni 100-odstotni lasti (43). Družba Hongchang Electronics Materials Co., Ltd je v letnem poročilu za leto 2023 navedla, da je leta 2022 prejela vladne subvencije v višini 9,2 milijona CNY, leta 2023 pa v višini 11,5 milijona CNY (44).

(89)

Podobno je družba Huibo New Materials leta 2022 prejela vladne subvencije v višini 1,4 milijona CNY, leta 2023 pa v višini 2,8 milijona CNY (45).

(90)

Skupina Fujian Sanmu Group je prav tako prejela vladne subvencije, in sicer v višini 10,8 milijona CNY leta 2021, 13,9 milijona CNY leta 2022 in 3,2 milijona CNY leta 2023 (46).

(91)

Kitajska vlada je torej sprejela ukrepe, s katerimi gospodarske subjekte spodbuja k izpolnjevanju ciljev javne politike v podporo spodbujanim industrijam, vključno s proizvodnjo izdelka v preiskavi. Taki ukrepi preprečujejo nemoteno delovanje tržnih sil.

(92)

Ta preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da diskriminatorna uporaba ali neustrezno izvrševanje stečajnega prava in prava lastninskih razmerij v kemijskem sektorju v skladu s členom 2(6a), točka (b), četrta alinea, osnovne uredbe ne bi vplivala na proizvajalce izdelka v preiskavi (47).

(93)

Na izdelek v preiskavi vpliva tudi izkrivljanje stroškov plač v smislu člena 2(6a), točka (b), peta alinea, osnovne uredbe, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi 67. Navedena izkrivljanja vplivajo na sektor neposredno (pri proizvodnji izdelka v preiskavi ali glavnih vložkov) in posredno (pri dostopu do vložkov družb, za katere na Kitajskem velja isti sistem delovnega prava) (48).

(94)

Poleg tega v tej preiskavi ni bil predložen noben dokaz, da poseganje države v finančni sistem v smislu člena 2(6a), točka (b), šesta alinea, osnovne uredbe (49) ne vpliva na sektor epoksi smole. Tovrstno vladno posredovanje zelo dobro ponazarja tudi zgoraj omenjeno vodilno mnenje, v katerem se zahteva „izboljšanje podpornih politik, krepitev usklajevanja med davčno, finančno, regionalno, naložbeno, uvozno in izvozno (…) politiko ter industrijskimi politikami, [da] se v celoti izkoristi nacionalna platforma za sodelovanje med industrijo in finančnim sektorjem ter [da] se spodbudi povezava med podjetji in bankami“ (50). Zato znatno poseganje države v finančni sistem močno vpliva na tržne razmere na vseh ravneh.

(95)

Komisija nazadnje opozarja, da so za proizvodnjo izdelka v preiskavi potrebni številni vložki. Ko proizvajalci izdelka v preiskavi kupijo/naročijo te vložke, so cene, ki jih plačajo (in ki so evidentirane kot njihovi stroški), očitno izpostavljene istemu zgoraj navedenemu sistemskemu izkrivljanju. Dobavitelji vložkov na primer zaposlujejo delovno silo, ki je izpostavljena izkrivljanju. Lahko si izposodijo denar, ki je izpostavljen izkrivljanju v finančnem sektorju/pri dodeljevanju kapitala. Poleg tega zanje velja sistem načrtovanja, ki se uporablja na vseh ravneh upravljanja in v vseh sektorjih.

(96)

Posledica tega je, da domače prodajne cene izdelka v preiskavi niso primerne za uporabo v smislu člena 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, izkrivljanja pa vplivajo tudi na vse stroške vložkov (vključno s surovinami, energijo, zemljišči, financiranjem in delom), saj država z znatnim poseganjem vpliva na oblikovanje njihovih cen, kot je opisano v delih I in II Poročila. Opisana poseganja države v zvezi z dodeljevanjem kapitala, zemljišči, delom, surovinami in energijo so dejansko prisotna po vsej Kitajski. To na primer pomeni, da je vložek, ki je bil že sam proizveden na Kitajskem, z združevanjem različnih proizvodnih dejavnikov izpostavljen znatnemu izkrivljanju. Enako velja za vložke v vložke in tako dalje.

(97)

Skratka, razpoložljivi dokazi so pokazali, da cene ali stroški izdelka v preiskavi, vključno s stroški surovin, zemljišč, energije in dela, niso rezultat sil prostega trga zaradi znatnega poseganja države v smislu člena 2(6a), točka (b), osnovne uredbe, kot kaže dejanski ali možni učinek enega ali več zadevnih elementov iz navedenega člena.

(98)

Kitajska vlada ni predložila pripomb ali dokazov, ki bi podpirali ali izpodbijali obstoječe dokaze v spisu zadeve, vključno s poročilom in dodatnimi dokazi o obstoju znatnih izkrivljanj in/ali ustreznosti uporabe člena 2(6a) osnovne uredbe v obravnavani zadevi, ki jih je predložil pritožnik.

(99)

Skupina Jiangsu Sanmu Group je trdila, da se člen 2(6a) osnovne uredbe v obravnavanem primeru ne uporablja, saj ni zadostnih dokazov o znatnih izkrivljanjih v kitajski industriji epoksi smol. Trdila je, da je skupina Jiangsu Sanmu Group družba v zasebni lasti in da njene poslovne dejavnosti usmerjajo tržne sile brez neupravičenega vmešavanja vlade. Zato je Komisijo pozvala, naj sprejme njene domače cene in stroške, kot jih je sporočila družba.

(100)

Prvič, Komisija se ni strinjala, da ni zadostnih dokazov, da na kitajsko industrijo epoksi smole vplivajo znatna izkrivljanja. Čeprav Poročilo ne vključuje posebnega poglavja o epoksi smoli, obstoj znatnih izkrivljanj, ki so podlaga za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe, ni povezan z obstojem posebnega poglavja, ki obravnava izdelek v preiskavi. V Poročilu so opisane različne vrste izkrivljanj na Kitajskem, ki so medsektorske narave in se uporabljajo v celotnem kitajskem gospodarstvu (51) ter vplivajo na cene in stroške proizvodnje izdelka v preiskavi, vključno s surovinami, energijo, zemljišči, kapitalom in delom (52). Poleg tega Poročilo vključuje poglavje o sektorju kemijske industrije, ki je pomembno za oceno Komisije o sektorju epoksi smole, ki je podsektor sektorja kemijske industrije.

(101)

Poročilo poleg tega ni edini vir dokazov, ki ga je Komisija uporabila pri določitvi, saj se za ta namen uporabljajo tudi dodatni dokazni elementi (vključno s pritožbo (53)). Kot je pojasnjeno v oddelku 3.1.2.1, je industrija epoksi smol predmet številnih vladnih posegov (kot so prisotnost države v ključnih industrijskih akterjih (54) in nadzor nad njimi, zajetje v petletnih načrtih in drugih dokumentih (55) ter posegi v finančnem sektorju (56)), kar vpliva tudi na stroške proizvodnje epoksi smol, vključno s surovinami, energijo, zemljišči, kapitalom in delom (57). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(102)

Drugič, Komisija v zvezi z zahtevo skupine Jiangsu Sanmu Group, naj uporabi domače cene in stroške, ki jih je sporočila družba, opozarja, da lahko Komisija po ugotovitvi, da zaradi obstoja znatnega izkrivljanja za državo izvoznico v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe ni ustrezno uporabiti domačih cen ali stroškov v državi izvoznici, v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za vsakega proizvajalca izvoznika normalno vrednost računsko določi z uporabo neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v ustrezni reprezentativni državi. Člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe dovoljuje uporabo domačih stroškov, samo če je zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. Vendar glede na razpoložljive dokaze o proizvodnih dejavnikih posameznih proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče nobenih stroškov proizvodnje in prodaje izdelka v preiskavi določiti kot neizkrivljene stroške. Komisija ugotavlja tudi, da skupina Jiangsu Sanmu Group svoje trditve ni dodatno utemeljila. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(103)

Komisija je glede na navedeno sklenila, da v tem primeru ni ustrezno uporabiti domačih cen in stroškov za določitev normalne vrednosti. Normalno vrednost je zato konstruirala izključno na podlagi stroškov proizvodnje in prodaje, ki odražajo neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti, v tem primeru torej na podlagi ustreznih stroškov proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe, kot je opisano v naslednjem oddelku.

(104)

Izbira reprezentativne države je temeljila na naslednjih merilih v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe:

(105)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 60 in 61, je Komisija izdala dve obvestili za dokumentacijo o virih za določitev normalne vrednosti. V teh obvestilih so bili opisani dejstva in dokazi, na katerih temeljijo ustrezna merila, ter obravnavane pripombe strani o teh elementih in ustreznih virih. V drugem obvestilu je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava v tem primeru kot primerno reprezentativno državo izbrati Tajsko.

(106)

V prvem obvestilu je Komisija opredelila Brazilijo, Malezijo in Tajsko kot države, ki imajo glede na podatke Svetovne banke podobno stopnjo gospodarske razvitosti kot Kitajska, tj. Svetovna banka vse te države na podlagi bruto nacionalnega dohodka uvršča med države z višjim srednjim dohodkom, za katere je bilo znano, da se je v njih proizvajal izdelek v preiskavi.

(107)

Komisija je v prvem obvestilu navedla, da so bili za države, opredeljene kot države, v katerih se proizvaja izdelek v preiskavi, tj. Brazilijo, Malezijo in Tajsko, finančni podatki proizvajalcev izdelka v preiskavi takoj na voljo le za enega proizvajalca epoksi smol na Tajskem, in sicer družbo Aditya Birla Chemicals (Thailand) (59).

(108)

Komisija ni mogla najti podrobnih finančnih informacij, ki bi se ujemale z obdobjem preiskave za opredeljenega tajskega proizvajalca Aditya Birla Chemicals (Thailand). Vendar je družba med preiskavo predložila svoje računovodske izkaze za poslovno leto, ki se je končalo 31. marca 2024 in se ujema z obdobjem preiskave, in se strinjala, da se šteje kot referenca v sedanji preiskavi (60) in se v dokumentacijo vključijo ustrezni podatki, ki so dostopni zainteresiranim stranem.

(109)

Kar zadeva Malezijo, na podlagi informacij, ki so na voljo Komisiji, epoksi smole proizvaja le en proizvajalec, in sicer družba DIC Corporation (61), ki je del svetovne japonske skupine. Ni bilo ugotovljeno, da bi bile podrobne finančne informacije za to družbo takoj na voljo. V zvezi s to ugotovitvijo ni bila prejeta nobena pripomba.

(110)

Kar zadeva Brazilijo, na podlagi informacij, ki so na voljo Evropski komisiji, epoksi smole proizvajajo trije proizvajalci, in sicer družbe Dow (62), Hexion Quimica do Brazil LTDA (63) in Olin (64). Vendar za te družbe ni bilo ugotovljeno, da bi bile finančne informacije v zvezi z zadevnim izdelkom takoj na voljo.

(111)

Pritožnik je predložil občutljivo različico revidiranih računovodskih izkazov enega od znanih proizvajalcev epoksi smol v Braziliji, tj. družbe Olin Brazil. Vendar tem informacijam ni bil priložen noben nezaupni povzetek ali soglasje družbe, da se ti občutljivi podatki uporabijo kot referenca v sedanji preiskavi. Zato Komisija teh informacij ni mogla šteti za takoj razpoložljive podatke v smislu člena 2(6a) osnovne uredbe in jih zato ni mogla uporabiti v sedanji preiskavi.

(112)

Kitajski proizvajalec izvoznik Jiangsu Sanmu Group je v svojih pripombah na drugo obvestilo od Komisije zahteval, naj razkrije celotne letne računovodske izkaze družbe Aditya Birla Chemicals (Thailand), da bi ocenil pravilnost izračuna in metodologije, uporabljene za konstruiranje dobička ter PSU-stroškov. Skupina Jiangsu Sanmu Group je zlasti zahtevala razkritje podrobnosti o postavkah „prodajni stroški“, „upravni stroški“ in „stroški financiranja“.

(113)

Komisija je menila, da so finančni podatki, ki jih je predložila družba Aditya Birla Chemicals (Thailand), celovit in posodobljen vir informacij za izračun PSU-stroškov in dobička, kar je zainteresiranim stranem omogočilo dovolj podatkov za oceno ravni dobička in PSU-stroškov. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 109, 110 in 111, alternativne informacije niso bile na voljo, zainteresirane strani pa niso predložile nobenih uporabnih alternativnih podatkov. Kar zadeva elemente, ki so bili vključeni v PSU-stroške, uporabljene v izračunu, ki bi lahko bili takoj na voljo, bo Komisija o tem nadalje poizvedovala pri družbi Aditya Birla Chemicals (Tajska).

(114)

Komisija je v drugem obvestilu ugotovila, da je bil obseg uvoza iz Kitajske na Tajsko znaten za epiklorohidrin (75 %) in kavstično sodo (62 %). Na podlagi tega je menila, da je bila uvozna vrednost epiklorohidrina in kavstične sode iz Tajske verjetno izkrivljena. Dejansko je nadaljnja preučitev cen uvoza iz Kitajske in drugih virov pokazala, da so bile te cene usklajene, pri čemer so kitajske cene verjetno vplivale na cene iz preostalega sveta. Zato se je odločila, da bo za ta dva proizvodna dejavnika poiskala drugi referenčni vrednosti. Za epiklorohidrin ali kavstično sodo ni bilo na voljo nobenih mednarodnih referenčnih vrednosti. Zato je upoštevala uvoz navedenih dejavnikov v Malezijo ali Brazilijo, tj. državi s podobnim razvojem in proizvodnjo epoksi smole, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 106. Delež kitajskega uvoza epiklorohidrina v celotnem uvozu je bil 0-odstoten za Malezijo in 27-odstoten za Brazilijo, delež kitajskega uvoza kavstične sode, ki predstavlja manjši delež celotnih proizvodnih stroškov, v celotnem uvozu med preiskavo pa je bil 15-odstoten za Malezijo in 4-odstoten za Brazilijo. Zaradi splošnega pomena epiklorohidrina v skupnih stroških proizvodnje epoksi smol se je Komisija odločila, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov obeh proizvodnih dejavnikov uporabila uvoz v Malezijo.

(115)

Komisija je glede na navedene premisleke zainteresirane strani v drugem obvestilu obvestila, da namerava v skladu s členom 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe uporabiti Tajsko kot primerno reprezentativno državo (razen za uvoz epiklorohidrina in kavstične sode, pri katerih bi uporabila uvoz v Malezijo) in družbo Aditya Birla Chemicals (Thailand), da bi pridobila neizkrivljene cene ali referenčne vrednosti za izračun normalne vrednosti.

(116)

Zainteresirane strani so bile pozvane, naj predložijo pripombe o primernosti Tajske kot reprezentativne države in družbe Aditya Birla Chemicals (Thailand) kot proizvajalca v reprezentativni državi.

(117)

Skupina Jiangsu Sanmu Group je nasprotovala predpostavkam, ki jih je sprejela Komisija, da sta tajska trga epiklorohidrina in kavstične sode izkrivljena samo na podlagi velikega uvoza iz Kitajske, in trdila, da bi morala Komisija za določitev neizkrivljenih vrednosti za kavstično sodo in epiklorohidrin uporabiti tudi uvoz na Tajsko.

(118)

Poleg tega je skupina Jiangsu Sanmu Group opozorila, da je količina uvoza epiklorohidrina na Tajsko iz držav, ki niso Kitajska, še vedno večja od celotnega uvoza epiklorohidrina v Malezijo.

(119)

Nazadnje je skupina Jiangsu Sanmu Group trdila, da bi morala imeti Tajska prednost kot vir za neizkrivljene referenčne vrednosti za normalno vrednost, saj je ena od preiskovanih držav.

(120)

Pritožnik je v pripombah na prvo in drugo opombo nasprotoval tem trditvam in poudaril, da bi znaten delež uvoza iz Kitajske v eno državo verjetno povzročil pritisk tudi na cene uvoza iz drugih konkurenčnih držav. Poudaril je, da Kitajska kot največja svetovna proizvajalka epiklorohidrina s svojo obsežno proizvodnjo in izvozom močno vpliva na sosednje trge. Zato bi cene uvoza epiklorohidrina in kavstične sode na Tajsko posredno odražale izkrivljanje cen na Kitajskem.

(121)

Komisija je ugotovila, da bi ob odsotnosti dokazov o nasprotnem znaten uvoz iz Kitajske verjetno vplival na splošne uvozne cene. To se je dejansko pokazalo z uskladitvijo cen med kitajskim in nekitajskim uvozom na Tajsko, pri čemer je bil delež kitajskega uvoza znaten, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 114. Zaradi tega je praksa Komisije, da držav z visokim deležem uvoza ključnih proizvodnih dejavnikov iz Kitajske ne šteje za ustrezne reprezentativne države. Komisija se je zato odločila, da uvoza epiklorohidrina in kavstične sode na Tajsko ne bo upoštevala kot neizkrivljene referenčne vrednosti za določitev normalne vrednosti.

(122)

Kljub temu se pritožnik ni strinjal s predlogom Komisije, da se Malezija uporabi kot vir neizkrivljenih referenčnih vrednosti za epiklorohidrin in kavstično sodo. Trdil je, da Malezija ne izpolnjuje meril za uporabo kot neizkrivljena referenčna vrednost iz dveh razlogov. Prvič, ne proizvaja tekoče epoksi smole, za proizvodnjo katere se med drugim uporablja epiklorohidrin. Drugič, ni izolirana od izkrivljanj trga, ki vplivajo na azijsko proizvodno verigo epoksi smole. Zato je pritožnik predlagal, da Komisija namesto tega uporabi Brazilijo. Navedel je, da Brazilija proizvaja večjo količino epoksi smol, vključno s tekočimi epoksi smolami. Poleg tega so brazilske cene epiklorohidrina in kavstične sode bolj usklajene z mednarodnimi cenami kot malezijske cene. Nazadnje je trdil, da so brazilske uvozne cene epiklorohidrina in kavstične sode višje od uvoznih cen v Maleziji.

(123)

Komisija je poudarila, da je Malezija država s proizvodnjo epoksi smole, čeprav domnevno ne v tekoči obliki, ter da epiklorohidrin in kavstično sodo uvaža v znatnih količinah iz neizkrivljenih virov. Poleg tega trditev v zvezi s kitajskimi izkrivljanji, ki se širijo po Aziji, ni bila utemeljena. Komisija je zato to pripombo zavrnila.

(124)

Kar zadeva predlagano alternativo, tj. Brazilijo, je Komisija ugotovila, da je kitajski uvoz epiklorohidrina predstavljal 27 % celotnega uvoza epiklorohidrina v primerjavi z 0 % kitajskega uvoza istega materiala v Malezijo v obdobju preiskave. Zato je sklenila, da je Malezija primernejši vir za določitev neizkrivljene vrednosti za epiklorohidrin kot Brazilija.

(125)

Nazadnje je pritožnik v svojem odgovoru na prvo obvestilo trdil, da bi lahko bili PSU-stroški in dobiček tajskega proizvajalca epoksi smol izkrivljeni, saj bi imel koristi od izkrivljene tržne cene epiklorohidrina. Zato je od Komisije zahteval, naj za določitev neizkrivljenih vrednosti dobička in PSU-stroškov uporabi proizvajalce epoksi smol v Braziliji, za katere je tudi znano, da so bolj vertikalno integrirani kot njihovi tajski konkurenti. Vendar ni predložil nobenih dokazov v podporo tej trditvi ter alternativnih in uporabnih javno dostopnih finančnih računov brazilskih proizvajalcev. Zato je bila njegova pripomba zavrnjena kot neutemeljena.

(126)

Ker je bilo ugotovljeno, da je na podlagi vseh navedenih elementov Tajska najbolj primerna reprezentativna država, za katero so ustrezni podatki takoj na voljo, ni bilo treba oceniti ravni socialne zaščite in varstva okolja v skladu z zadnjim stavkom člena 2(6a)(a), prva alinea, osnovne uredbe. V zvezi z neizkrivljenimi podatki za epiklorohidrin in kavstično sodo je bilo ugotovljeno, da Malezija zagotavlja najprimernejše reprezentativne podatke, zato v zvezi z Malezijo ni bila potrebna ocena ravni socialne zaščite in varstva okolja.

(127)

Glede na zgornjo analizo Tajska (in Malezija, kar zadeva epiklorohidrin in kavstično sodo) izpolnjuje merila iz člena 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe in se lahko šteje za primerno reprezentativno državo.

(128)

Komisija je v prvem obvestilu navedla proizvodne dejavnike, kot so materiali, energija in delo, ki jih proizvajalci izvozniki uporabljajo pri proizvodnji izdelka v preiskavi, ter zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe in takoj dostopne informacije o neizkrivljenih vrednostih za vsak proizvodni dejavnik, omenjen v navedenem obvestilu.

(129)

Komisija je v drugem obvestilu navedla, da bo za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe uporabila podatkovno zbirko GTA, da bi opredelila neizkrivljene stroške pri večini proizvodnih dejavnikov, zlasti surovinah in lignitu. Poleg tega je navedla, da bo za določitev neizkrivljenih stroškov dela uporabila podatke tajske centralne banke Bank of Thailand (65), za električno energijo podatke tajskega provincialnega organa za električno energijo in tajske regulativne komisije za energetiko (66), za zemeljski plin in posledično paro pa podatke urada za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo (67).

(130)

Komisija je v drugem obvestilu tudi posodobila seznam proizvodnih dejavnikov na podlagi pripomb strani in informacij, ki so jih vzorčeni proizvajalci izvozniki predložili v izpolnjenem vprašalniku.

(131)

Nazadnje je Komisija v drugem obvestilu zainteresirane strani obvestila tudi, da so bile zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin v skupnih proizvodnih stroških te zanemarljive postavke združene pod postavko „potrošno blago“. Poleg tega je Komisija sporočila, da bo izračunala delež potrošnega blaga pri skupnih stroških surovin in ga uporabila za ponovni izračun stroškov surovin ob uporabi določenih neizkrivljenih referenčnih vrednosti v primerni reprezentativni državi.

(132)

Ob upoštevanju vseh informacij, ki so jih predložile zainteresirane strani in ki so bile zbrane med preveritvenimi obiski, so bili za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe opredeljeni naslednji proizvodni dejavniki in njihovi viri:

Preglednica 1

Proizvodni dejavniki epoksi smol

(133)

Komisija je vključila vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi zajela stroške, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike. Metodologija je ustrezno pojasnjena v uvodnih izjavah 158, 159 in 160.

(134)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot so dostavljene do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza. Uvozna cena v reprezentativni državi je bila določena kot tehtano povprečje cen uvoza na enoto iz vseh tretjih držav, razen Kitajske in držav, ki niso članice STO, naštetih v Prilogi 1 k Uredbi (EU) 2015/755 Evropskega parlamenta in Sveta (73). Komisija se je odločila, da bo izključila uvoz iz Kitajske v reprezentativno državo, saj je v uvodni izjavi 103 ugotovila, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov na Kitajskem zaradi obstoja znatnih izkrivljanj v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe. Glede na to, da ni dokazov, da ista izkrivljanja ne vplivajo enako na izdelke, namenjene izvozu, je Komisija menila, da na izvozne cene vplivajo ista izkrivljanja. Preostale količine je Komisija štela za reprezentativne.

(135)

Za več proizvodnih dejavnikov so dejanski stroški, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, v obdobju preiskave predstavljali zanemarljiv delež celotnih stroškov surovin (največ 2,5 %). Ker vrednost, ki je bila zanje uporabljena, ni bistveno vplivala na izračun stopnje dampinga ne glede na uporabljeni vir, se je Komisija odločila, da bo te stroške vključila med potrošno blago, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 157.

(136)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene surovin, kot je določeno v členu 2(6a), točka (a), prva alinea, osnovne uredbe, uporabila ustrezne uvozne dajatve v reprezentativni državi ali Maleziji za epiklorohidrin in kavstično sodo.

(137)

Komisija je stroške prevoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov za dobavo surovin izrazila kot odstotek dejanskih stroškov teh surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Menila je, da bi se v okviru te preiskave razmerje med surovino proizvajalca izvoznika in sporočenimi stroški prevoza lahko smiselno uporabilo kot kazalnik za oceno neizkrivljenih stroškov prevoza surovin, ko so dostavljene v tovarno družbe.

(138)

Po drugem obvestilu je skupina Jiangsu Sanmu Group opozorila, da je Komisija uporabila isto referenčno vrednost za dva razreda kavstične sode (z 32-odstotno in 50-odstotno koncentracijo) ter predlagala prilagoditev, da bi se upoštevala višja tržna cena, ki jo običajno dosega kavstična soda s 50-odstotno koncentracijo.

(139)

Komisija je priznala, da je tržna cena kavstične sode s 50-odstotno koncentracijo dejansko višja od cene tiste z 32-odstotno koncentracijo. Vendar se razpoložljiva referenčna cena iz podatkovne zbirke GTA nanaša na „natrijev hidroksid (kavstična soda): v vodni raztopini (tekoča soda)“, kar pomeni, da je ta referenčna vrednost povprečna cena za uvoz kavstične sode različnih razredov. Glede na pomanjkanje podatkov o cenah za posamezne razrede je Komisija sklenila, da je bila uporaba te povprečne cene iz podatkovne zbirke GTA najzanesljivejša možnost. Poleg tega ima uporaba približka, dobljenega s to metodo, blažji učinek zaradi dejstva, da se v postopku proizvodnje epoksi smol prav tako porablja mešanica razredov kavstične sode. Predlagana prilagoditev je bila zato zavrnjena.

(140)

Skupina Jiangsu Sanmu Group je predložila trditev glede ravni trgovanja, na kateri se uporabljajo podatki o uvozu (vir: podatkovna zbirka GTA (74)), in nasprotovala odločitvi Komisije, da za referenčno vrednost za kitajske stroške surovin uporabi cene s plačanimi dajatvami, vključno s čezmorskim prevozom, zavarovanjem, pristaniškimi pristojbinami, notranjim prevozom in uvoznimi dajatvami. Poudarila je, da ti dejavniki niso pomembni za proizvodni proces kitajskih proizvajalcev, ki svoje surovine večinoma dobavljajo na domačem trgu, in napihujejo stroškovno osnovo za določitev normalne vrednosti. Z drugimi besedami, trdila je, da statistični podatki o uvozu tretje države ne odražajo natančno domačih cen ali dejanskih nakupnih stroškov v zadevni državi, saj je raven uvoznih cen izpostavljena izkrivljanju zaradi različnih zunanjih dejavnikov, vključno z obsegom uvoza, geografsko razdaljo med državami uvoznicami in izvoznicami ter razpoložljivostjo takih vložkov v navedeni državi. Od Komisije je zato zahtevala, naj od vrednosti CIF uvoza proizvodnih dejavnikov v reprezentativno državo odšteje stroške, povezane s čezmorskim prevozom, notranjim prevozom, zavarovanjem in carinami. S tem bi se referenčne cene približale cenam vložkov, kupljenih na domačem trgu.

(141)

Komisija je to trditev zavrnila. Vsi elementi, ki jih navaja skupina Jiangsu Sanmu Group, so stroški, ki se morajo odražati v ceni, ki se na koncu zaračuna na trgu reprezentativne države. Poleg tega na te končne cene, ki vključujejo take elemente, vplivajo konkurenčne sile v državah uvoznicah. Zato so zanesljiv vir za določitev neizkrivljenih stroškov na reprezentativnih trgih.

(142)

Pritožnik je po prvem obvestilu zahteval, da Komisija razlikuje med neposrednimi surovinami (kot so BPA, epiklorohidrin in kavstična soda), ki se uporabljajo posebej v postopku proizvodnje epoksi smol, in surovinami višje v verigi (kot so propilen, fenol, aceton, benzen in propan), ki jih vertikalno integrirani proizvajalci uporabljajo v fazah višje v verigi.

(143)

Komisija je ugotovila, da integrirani proizvajalci surovine višje v verigi uporabljajo interno za proizvodnjo BPA in/ali epiklorohidrina, ki sta neposredna vložka za proizvodnjo epoksi smol, zato je uporabila referenčne vrednosti dejanske potrošnje surovin vsakega proizvajalca izvoznika, ne glede na to, ali gre za neposredne surovine ali surovine višje v verigi.

(144)

Pritožnik je trdil, da bi morala Komisija, če med surovine vključi propilen in benzen, mednje vključiti tudi klor, glicerol in vodikov klorid. Vendar na podlagi preverjenih odgovorov vzorčenih proizvajalcev izvoznikov potrošnja teh vložkov predstavlja zanemarljiv delež proizvodnih stroškov in se zato obravnavajo kot potrošno blago.

(145)

Komisija je za določitev referenčne vrednosti za stroške dela uporabila zadnje javno dostopne podatke centralne banke Bank of Thailand (75) za povprečne plače na Tajskem v obdobju preiskave. Ti so bili prilagojeni tako, da vključujejo prispevke za socialno varnost (76). Skupni letni stroški dela so bili deljeni s številom ur v letu (tj. osem ur na dan, pomnoženih s petimi delovnimi dnevi na teden in številom tednov v letu).

(146)

Skupina Jiangsu Sanmu Group je v svojih pripombah na drugo obvestilo nasprotovala predpostavki o 40-urnem tedenskem delovnem času, kot je opisano v uvodni izjavi 145, saj je menila, da je dejanski delovni čas podcenjen. Sklicevala se je na tajsko ministrstvo za delo, ki dovoljuje do 48 ur na teden. Poleg tega je pripomnila, da izračun Komisije ne upošteva nadurnega dela, kar je običajna praksa na Tajskem. V svojih pripombah je poudarila, da se v skladu s tajsko delovno zakonodajo nadurno delo plača v višini najmanj 1,5-kratnika standardne stopnje plače obrednih delovnih dnevih in najmanj 2-kratnika ob dnevih počitka, državnih praznikih ali med letnim dopustom.

(147)

Komisija je ugotovila, da skupina Jiangsu Sanmu Group ni predložila nobenih konkretnih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da delavci v proizvodnji epoksi smol na Tajskem delajo več kot 40 ur. Opozorjeno je bilo, da morajo zainteresirane strani, če želijo izpodbijati zapletene ocene Komisije v okviru konstruiranja normalne vrednosti, predložiti konkretne dokaze, iz katerih je razvidno, da je Komisija storila očitno napako pri presoji v zvezi z dokazi, ki jih je upoštevala pri tem izračunu. Tako kot v zadevi CCCME (77) je skupina Jiangsu Sanmu Group trdila, da je tedenski delovni čas na Tajskem dejansko daljši, vendar se ni oprla na konkretne dokaze. Glede podobnih okoliščin v zadevi CCCME je Splošno sodišče ugotovilo, da „vložniki niso predložili dokazov, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ko je uporabila vrednost 40 ur na delovni teden na Tajskem, da bi izračunala stroške dela, povezane s proizvodnjo zadevnega izdelka“ (78). Komisija je zato to trditev zavrnila.

(148)

Pritožnik je v svojih pripombah na drugo obvestilo izpodbijal metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za določitev stroškov dela, in trdil, da bi jih bilo treba uskladiti s prejšnjimi preiskavami, v katerih je bila Tajska uporabljena kot reprezentativna država (tj. protidampinški postopek proti pritrdilnim elementom iz železa ali jekla iz Kitajske) (79). Poleg tega je pritožnik opozoril, da so bili ocenjeni stroški dela na enoto precej nižji kot med preiskavo zadeve v zvezi s pritrdilnimi elementi (tj. od 1. julija 2019 do 30. junija 2020).

(149)

Komisija je pojasnila, da je za določitev neizkrivljene vrednosti stroškov dela uporabila enako metodologijo in vire kot v zadevi v zvezi s pritrdilnimi elementi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(150)

Komisija je za določitev referenčne cene električne energije uporabila navedeno ceno električne energije za podjetja ter industrijska in državna podjetja, ki je na voljo na spletnem mestu provincialnega organa za električno energijo (80), 4.2 Tarifa glede na čas porabe. Komisija je uporabila podatke o cenah električne energije za industrijske uporabnike v ustrezni skupini porabe 4.2.3: pod 12 kV.

(151)

Ta dajatev za energijo se od leta 2018 ni spremenila in se mesečno posodablja z uporabo doplačila v obliki prilagodljive cene električne energije (Ft). Stroški električne energije, zaračunani za vsak mesec, se zato izračunajo kot:

(152)

Pri izračunu referenčne vrednosti je Komisija povprečno prilagodljivo ceno električne energije prištela k osnovni ceni električne energije za obdobje preiskave.

(153)

Referenčna vrednost je bila določena za vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na podlagi zadevne konične in zunajkonične porabe, kadar je proizvajalec izvoznik med njima ločeval. Dobljena poraba je bila dodeljena koničnim in zunajkoničnim tarifam. Če vzorčeni proizvajalec izvoznik ni ločeval med konično in zunajkonično porabo, so bile uporabljene konične tarife.

(154)

Za določitev referenčne vrednosti plina je Komisija uporabila cene plina za družbe (industrijski uporabniki) na Tajskem, ki jih je objavil urad za energetsko politiko in načrtovanje pri ministrstvu za energijo (82). Komisija je uporabila ustrezne cene iz preglednice 7.2-4: Končna poraba energije na prebivalca. Komisija je kot referenčno vrednost uporabila najnovejše podatke za leto 2023.

(155)

Za določitev referenčne vrednosti za paro, izražene v CNY/MT, je Komisija izhajala iz cene zemeljskega plina, izražene v CNY/m3 in izračunane v skladu z metodologijo, predstavljeno v uvodni izjavi 154. Z uporabo splošno sprejetega pretvorbenega faktorja (83) je ocenila energijsko vsebnost plina, izraženo v MMBtu/m3. Nato je z uporabo faktorja učinkovitosti zgorevanja, ki ga je objavilo ministrstvo ZDA za energijo (84), določila količino plinske energije, ki se lahko prenese v paro, izraženo v Btu/m3 plina. Komisija je na osnovi ustrezne preglednice, ki jo je objavilo ministrstvo ZDA za energijo, določila količino energije, shranjene v nasičeni pari pri tlaku 4 MPa, izraženo v Btu/kg pare. Z združitvijo teh elementov (cena plina v CNY/m3, energija, prenesena v paro v Btu/m3 plina, in energija, shranjena v pari v Btu/kg pare) je dobila referenčno ceno pare v CNY/MT (85).

(156)

Komisija je za določitev neizkrivljene cene lignita, kot je dostavljen do vrat proizvajalca iz reprezentativne države, kot osnovo uporabila tehtano povprečno uvozno ceno za reprezentativno državo, kot je navedena v podatkovni zbirki GTA, ter ji prištela uvozne dajatve in stroške prevoza, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 134.

(157)

Zaradi velikega števila proizvodnih dejavnikov pri vzorčenih proizvajalcih izvoznikih, ki so predložili popolne informacije, in zanemarljivega vpliva nekaterih surovin pri skupnih proizvodnih stroških, so se nekateri proizvodni dejavniki šteli za potrošno blago. Komisija je izračunala delež potrošnega blaga v skupnih stroških proizvodnje in ga uporabila za ponovni izračun proizvodnih stroškov na podlagi referenčnih vrednosti.

(158)

V skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe „računsko določena normalna vrednost vključuje neizkrivljen in razumen znesek za upravne, prodajne in splošne stroške ter za dobiček“. Poleg tega je treba določiti vrednost splošnih stroškov proizvodnje, da bi se zajeli stroški, ki niso vključeni v zgoraj navedene proizvodne dejavnike.

(159)

Splošni stroški proizvodnje, ki so jih imeli sodelujoči proizvajalci izvozniki, so bili izraženi kot delež stroškov proizvodnje, ki so jih dejansko imeli proizvajalci izvozniki. Ta odstotni delež je bil uporabljen pri neizkrivljenih stroških proizvodnje.

(160)

Komisija se je za določitev neizkrivljenega in razumnega zneska PSU-stroškov in dobička oprla na finančne podatke za poslovno leto, ki se je končalo 31. marca 2024, za družbo Aditya Birla Chemicals (Thailand) Co., Ltd., kot jih je predložila družba, v nezaupni različici. Na podlagi razpoložljivih podatkov družbe Aditya Birla Chemicals (Thailand) Co., Ltd. je Komisija kot neizkrivljeno vrednost za PSU-stroške uporabila 18,0 %, kot neizkrivljeno vrednost za dobiček pa 9,3 %.

3.1.2.6.10

Izračun

(161)

Komisija je na podlagi zgoraj navedenega v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe konstruirala normalno vrednost glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(162)

Prvič, Komisija je določila neizkrivljene stroške proizvodnje. Za dejansko potrošnjo posameznih proizvodnih dejavnikov sodelujočega proizvajalca izvoznika je uporabila neizkrivljene stroške na enoto. Te stopnje potrošnje, ki jih je predložil vložnik, so bile vključene v preverjanje. Komisija je faktorje uporabe pomnožila z neizkrivljenimi stroški na enoto, ugotovljenimi v reprezentativni državi, kot je opisano v oddelku 3.1.2.6.2.

(163)

Ko so bili določeni neizkrivljeni proizvodni stroški, je Komisija uporabila splošne stroške proizvodnje, PSU-stroške in dobiček, kot so navedeni v uvodnih izjavah 158, 159 in 160. Določeni so bili na podlagi računovodskih izkazov družbe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 160.

(164)

Nato je neizkrivljenim proizvodnim stroškom dodala splošne stroške proizvodnje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 160, da bi izračunala neizkrivljene stroške proizvodnje.

(165)

Komisija je k stroškom proizvodnje, določenim, kot je opisano v prejšnji uvodni izjavi, dodala PSU-stroške ter dobiček družbe. PSU-stroški, ki so bili izraženi kot delež stroškov prodanega blaga in uporabljeni za neizkrivljene stroške proizvodnje, so znašali 18,0 %. Dobiček, izražen kot odstotek stroškov prodanega blaga in uporabljen za neizkrivljene stroške proizvodnje, je znašal 9,3 %.

(166)

Na podlagi tega je Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost konstruirala glede na vrsto izdelka na podlagi franko tovarna.

(167)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so izdelke izvažali v Unijo neposredno neodvisnim strankam.

(168)

Zato je bila izvozna cena tista, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(169)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(170)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 161, je bila normalna vrednost določena na ravni trgovanja franko tovarna z uporabo stroškov proizvodnje skupaj z zneski za PSU-stroške in dobiček, ki so se šteli za razumne za to raven trgovanja. Zato prilagoditve za pobotanje normalne vrednosti na raven franko tovarna niso bile potrebne.

(171)

Komisija ni našla razlogov za popravke normalne vrednosti, prav tako noben od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni zahteval takih popravkov.

(172)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza, carinske dajatve, stroške zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja.

(173)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in bančni stroški.

(174)

Komisija je za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(175)

Na podlagi tega so začasne tehtane povprečne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(176)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki niso vključeni v vzorec, je Komisija tehtano povprečno stopnjo dampinga izračunala v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Zato je bila stopnja dampinga določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(177)

Začasna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso vključeni v vzorec, tako znaša 30,3 %.

(178)

Za vse druge proizvajalce izvoznike na Kitajskem je Komisija stopnjo dampinga določila na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(179)

V ta namen je določila raven sodelovanja proizvajalcev izvoznikov. Raven sodelovanja je obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v Unijo, izražen kot delež celotnega uvoza iz zadevne države v Unijo v obdobju preiskave, ki je bil določen na podlagi Eurostata.

(180)

Raven sodelovanja je v tem primeru visoka, ker je izvoz kitajskih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal približno 85 % celotnega uvoza iz Kitajske. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike določi na ravni skupine z najvišjo stopnjo dampinga.

(181)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(182)

Komisija v uvodnih izjavah 183 do 191 navaja splošno metodologijo, ki jo je uporabila za izračune dampinga. Če je upravičeno, so vprašanja, ki so povezana z državo ali družbo in so pomembna za te izračune, obravnavana v oddelkih za posamezne države v nadaljevanju.

(183)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej preučila, ali je celotni obseg domače prodaje vsakega od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega njegovega izvoza zadevnega izdelka v Unijo.

(184)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelka, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(185)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe preučila, ali je bila domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za vsako vrsto izdelka, ki je enaka ali primerljiva z vrsto izdelka, prodanega za izvoz v Unijo. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(186)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(187)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za vrsto izdelka, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne:

(188)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave.

(189)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(190)

Če ni bilo prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem poteku trgovanja ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka na domačem trgu ni bila prodana v reprezentativnih količinah, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(191)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega vzorčenega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dodalo naslednje:

(192)

Pritožnik je trdil, da bi bilo treba v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalno vrednost konstruirati, ker so bile domače cene, prilagojene za izkrivljene proizvodne stroške v Koreji, na Tajvanu in Tajskem, nižje od proizvodnih stroškov. Trdil je namreč, da je azijski trg epoksi smole izkrivljen zaradi kitajske presežne zmogljivosti, kar povzroča umetno nizke cene epoksi smole in njenih vložkov, vključno z bisfenolom-A (v nadaljnjem besedilu: BPA) in epiklorohidrinom. V skladu s to trditvijo naj bi kitajska presežna zmogljivost za epoksi smolo in njene vložke skupaj z umetno nizkimi cenami energije v Koreji in Tajvanu izkrivljala proizvodne stroške in oblikovanje cen za epoksi smolo v Koreji, na Tajvanu in Tajskem. Zaradi tega domnevno ni bilo mogoče ustrezno primerjati domače prodaje in izvoza, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bila prodaja na domačem trgu „v običajnem poteku trgovanja“.

(193)

Pritožnik je zahteval, da Komisija uporabi svoja široka pooblastila za prilagoditev stroškov v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe ter prilagodi proizvodne stroške izvoznikov, da bodo odražali neizkrivljene cene epiklorohidrina in BPA. Trdil je, da je ta ukrep potreben za ugotovitev, ali so bile prodajne cene na domačem trgu nižje od proizvodnih stroškov.

(194)

Komisija je menila, da pritožnik ni dokazal, da so izpolnjeni pogoji za prilagoditev stroškov v skladu s členom 2(5). Razen tega pa trditve niso bile utemeljene. Zlasti domnevni cenovni učinki, ki jih je kitajska presežna zmogljivost povzročila na trgih BPA in epiklorohidrina v Aziji. Preiskava je na primer pokazala, da je bila nakupna cena epiklorohidrina v Koreji v obdobju preiskave kljub trditvam o velikem uvozu iz Kitajske višja od povprečne uvozne cene epiklorohidrina v Maleziji, kjer ni bilo uvoza iz Kitajske. To je bilo v nasprotju s trditvijo pritožnika, da je kitajska presežna zmogljivost povzročila nižje cene surovin, zlasti epiklorohidrina, v Koreji.

(195)

Poleg tega trditev glede kitajske presežne zmogljivosti pri BPA ni bila podprta z dokazi, saj so statistični podatki iz podatkovne zbirke GTA (86) pokazali, da je kitajski izvoz predstavljal le 1 % svetovnega izvoza BPA.

(196)

Trditev v zvezi z umetno nizkimi cenami energije v Koreji in na Tajvanu prav tako ni bila podprta z dokazi. Temeljila je predvsem na prevladujočem položaju podjetij v državni lasti na trgu električne energije ter primerjavah cen električne energije s cenami v Uniji in na Japonskem. Vendar zgolj na podlagi takih razlik v cenah v nobenem primeru ni mogoče ugotoviti obstoja znatnih izkrivljanj na trgu določene države. Pritožnik na primer ni upošteval virov energije in z njimi povezanih stroškov njene proizvodnje, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju cen električne energije.

(197)

Pritožnik je nadalje trdil, da je glavni dobavitelj električne energije v Koreji poročal o izgubah pri svojih nabavnih in prodajnih cenah na kWh v nekaterih obdobjih, ki pa niso pokrivala celotnega obdobja preiskave. Podobna situacija je bila ugotovljena tudi na Tajvanu. Čeprav to lahko kaže na finančne izzive za ponudnike energije, take trditve niso zadostovale za dokaz obstoja izkrivljanj trga brez celovite ocene osnovnih dejavnikov, kot so metode proizvodnje energije, vladne politike in tržna dinamika, ki jih pritožnik ni predstavil ali analiziral.

(198)

Komisija je zato menila, da informacije, ki jih je predložil pritožnik, ne zadostujejo za ustrezno analizo domnevnega izkrivljanja na azijskem trgu epoksi smole, ki naj bi ga povzročila kitajska presežna zmogljivost, ki naj bi privedla do umetno nizkih cen epoksi smole in njenih vložkov v Koreji, na Tajvanu in Tajskem ter naj bi v kombinaciji z umetno nizkimi cenami energije v Koreji in na Tajvanu izkrivljala proizvodne stroške in oblikovanje cen epoksi smole. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(199)

Proizvajalci izvozniki so v Unijo izvažali neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb uvoznic.

(200)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe dejansko plačana ali plačljiva cena za zadevni izdelek, ko se ta proda za izvoz v Unijo.

(201)

Kadar so proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič nadalje prodan neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSU-stroški, ter za dobiček.

(202)

Komisija mora v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvesti pošteno primerjavo med normalno vrednostjo in izvozno ceno na isti ravni trgovanja ter upoštevati razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. V obravnavani zadevi se je odločila, da bo normalno vrednost in izvozno ceno vzorčenih proizvajalcev izvoznikov primerjala na ravni trgovanja franko tovarna. Kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, sta bili normalna vrednost in izvozna cena po potrebi prilagojeni, da bi se: (i) ju pobotalo nazaj na raven franko tovarna in (ii) upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(203)

V tej preiskavi sta bila vzorčena dva proizvajalca izvoznika iz Koreje, in sicer družbi Kukdo Chemical Co., Ltd. in Kumho P&B Chemicals, Inc.

(204)

Hčerinska družba v popolni lasti družbe Kukdo Chemical Co., Ltd., tj. Kukdo Finechem Co., Ltd., je v obdobju preiskave prav tako proizvajala in prodajala zadevni izdelek ter sodelovala v tej preiskavi. Oba proizvajalca izvoznika sta se štela za del skupine Kukdo.

(205)

Na domačem trgu sta oba proizvajalca izvoznika/skupini zadevni izdelek prodajala neposredno neodvisnim strankam. Podobno je prodaja v Unijo potekala neposredno neodvisnim strankam ali prek povezanih družb.

(206)

Normalna vrednost za korejska proizvajalca izvoznika/skupini je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.2.1. Zato je normalna vrednost večine vrst izdelkov, izvoženih v Unijo, temeljila na dejanskih domačih cenah. Normalna vrednost za preostale vrste je bila konstruirana, saj pri nobenem od obeh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni bilo domače prodaje za te vrste izdelka, Komisija pa ni imela na voljo nobenih drugih informacij o cenah zadevnih vrst izdelka.

(207)

Korejska proizvajalca izvoznika/skupini sta prodajala v Unijo neposredno ali prek povezane družbe. Izvozna cena je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.2.2.

(208)

Kar zadeva izvoz prek povezanega uvoznika, so bile izvozne cene določene v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na osnovi cen, po katerih je bilo blago prvič nadalje prodano nepovezani stranki v Uniji. V tem primeru je bila cena prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo. Poleg tega so bili odšteti PSU-stroški povezanih družb in dobiček v višini [1 %–5 %], ki je bil pridobljen od sodelujočega nepovezanega uvoznika. Podatki drugega sodelujočega uvoznika so bili izključeni, saj je posloval z izgubo.

(209)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 202, je Komisija normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov/skupin primerjala na podlagi franko tovarna.

(210)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za domači prevoz, stroške zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja.

(211)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita, povračilo dajatev in stroški pakiranja.

(212)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja, stroške pakiranja in stroške kredita.

(213)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški pakiranja in kredita ter bančni stroški.

(214)

V zvezi s prilagoditvijo izvozne cene za provizije je Komisija ugotovila, da so nekateri vključeni povezani trgovci delovali kot zastopniki, ki so delali na osnovi provizije, in so bili plačani za ustrezne funkcije s pribitkom. Prilagoditev za provizijo, konstruirano na podlagi ustreznih PSU-stroškov in nominalnega dobička, je bila zato upravičena.

(215)

Komisija je za sodelujoča korejska proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(216)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so:

(217)

Komisija je preučila, ali je bila ugotovljena stopnja dampinga na ravni države za Korejo višja od 2-odstotne stopnje de minimis, kot je določeno v členu 9(3) osnovne uredbe. V ta namen se je zdelo primerno, da se ekstrapolirajo rezultati vzorca, vključno z družbo brez dampinga, da se oceni stopnja dampinga nevzorčenih družb. Znesek dampinga v vzorcu, izražen kot odstotek vrednosti CIF izvoza vzorca, je bil manjši od 0 %. Zato za Republiko Korejo ni bila določena splošna stopnja dampinga.

(218)

V teh okoliščinah namerava Komisija v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe zaključiti sedanji postopek v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz Republike Koreje.

(219)

Glede na zgornje sklepe bo registracija uvoza podobnega izdelka iz Koreje ukinjena.

(220)

Zainteresirane strani so pozvane, da v 15 dneh od objave te uredbe predložijo pripombe o nameri Komisije, da zaključi postopek proti Republiki Koreji.

(221)

V obdobju preiskave sta bila na Tajvanu dva proizvajalca izvoznika, in sicer Chang Chun Plastics Co. in Nan Ya Plastics Corporation. Oba proizvajalca izvoznika sta sodelovala. Eden od proizvajalcev izvoznikov je v Unijo prodajal neposredno neodvisnim strankam. Drugi proizvajalec izvoznik je v Unijo prodajal neposredno in posredno prek povezanega uvoznika v Uniji. Na domačem trgu sta oba proizvajalca izvoznika zadevni izdelek prodajala neposredno neodvisnim strankam.

(222)

Normalna vrednost za oba tajvanska proizvajalca izvoznika je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.2.1. Zato je normalna vrednost večine vrst izdelkov, izvoženih v Unijo, temeljila na dejanski domači ceni. Če domače prodaje določene vrste podobnega izdelka ni bilo, je bila normalna vrednost konstruirana, ker domače prodajne cene drugega vzorčenega proizvajalca za zadevno vrsto izdelka ni bilo mogoče smiselno razkriti, ne da bi bila kršena zaupnost navedenega proizvajalca.

(223)

En tajvanski proizvajalec izvoznik je neposredno izvažal v Unijo. Za ta izvoz je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.2.

(224)

Drugi proizvajalec izvoznik je v Unijo izvažal neposredno in prek povezanega uvoznika s sedežem v Uniji. Za navedeni izvoz prek uvoznika v Uniji je bila izvozna cena konstruirana na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe.

(225)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 202, je Komisija normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov/skupin primerjala na podlagi franko tovarna.

(226)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za prevoznino, stroške zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja.

(227)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški kredita in pakiranja.

(228)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za prevoznino, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in druge dodatne stroške, stroške pomorskega prevoza, stroške zavarovanja na morju, honorarje carinskih zastopnikov, plačila za spodbujanje trgovine ter carine.

(229)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški pakiranja, provizije, stroški kredita ter bančni stroški.

(230)

V zvezi s prilagoditvijo izvozne cene za provizije je Komisija ugotovila, da so nekateri vključeni povezani trgovci delovali kot zastopniki, ki so delali na osnovi provizije, in so bili plačani za ustrezne funkcije s pribitkom. Prilagoditev za provizijo, konstruirano na podlagi ustreznih PSU-stroškov in nominalnega dobička, je bila zato upravičena.

(231)

Komisija je za sodelujoče proizvajalce izvoznike primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(232)

Raven sodelovanja je visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal 100 % celotnega tajvanskega uvoza. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo stopnjo dampinga na ravni države določila na ravni sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(233)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(234)

Normalna vrednost za edinega proizvajalca izvoznika iz Tajske, tj. družbo Aditya Birla Chemicals (Thailand), je bila določena v skladu s splošno metodologijo iz oddelka 3.2.1. Zato je normalna vrednost večine vrst izdelkov, izvoženih v Unijo, temeljila na dejanskih domačih cenah. Komisija je konstruirala normalno vrednost za preostale vrste, ki so bile na domačem trgu prodane v nezadostnih količinah.

(235)

Družba Aditya Birla Chemicals (Thailand) je na trg Unije prodajala neposredno in posredno prek povezanega uvoznika v Uniji. Povezana družba v Uniji je zadevni izdelek uvozila in ga (i) nadalje prodala ali (ii) pred nadaljnjo prodajo nadalje predelala. V slednjem primeru je povezana družba zadevni izdelek predelala tako, da ga je formulirala na podlagi lastniških receptov.

(236)

Za neposredni izvoz je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, kot je pojasnjeno v oddelku 3.2.2.

(237)

Za izvoz prek povezanega uvoznika v Uniji je bila izvozna cena konstruirana na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. Za izvoz, ki ga je predelal povezani uvoznik, so bile poleg prilagoditev za PSU-stroške in dobiček, kot je opisano v uvodni izjavi 214, izvedene tudi prilagoditve za stroške predelave.

(238)

Če se je določena vrsta izdelka prodajala v kombinaciji z drugimi izdelki (zadevnimi ali nezadevnimi izdelki) in če je bila za vse izdelke skupaj zaračunana enotna cena na enoto, je bila prodajna cena komponentam dodeljena na osnovi njihovih stroškov proizvodnje ali nakupne cene.

(239)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 202, je Komisija normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalcev izvoznikov/skupin primerjala na podlagi franko tovarna.

(240)

Da bi se normalna vrednost pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za prevoznino, stroške zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja.

(241)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: stroški pakiranja, provizije, stroški kredita ter bančni stroški.

(242)

Da bi se izvozna cena pobotala na raven trgovanja franko tovarna, so bile opravljene prilagoditve za stroške prevoza in skladiščenja, carinske dajatve, stroške zavarovanja, manipulativne stroške in stroške natovarjanja.

(243)

Upoštevali so se naslednji dejavniki, ki vplivajo na cene in primerljivost cen: provizije, stroški kredita in bančni stroški, izdelki, ki se prodajajo v kompletih, stroški pretvorbe.

(244)

Pri neposrednem izvozu v Unijo je bila v postopek prodaje vključena tudi povezana družba v Uniji kot zastopnik, ki posluje na podlagi provizije. Zato je bila zaradi prodaje, ki jo je pospeševala ta povezana družba, opravljena prilagoditev na podlagi člena 2(10), točka (i), osnovne uredbe. Prilagoditev je zajemala PSU-stroške zadevne povezane družbe in dobiček, kot je opisano v uvodni izjavi 214.

(245)

Komisija je za edinega proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(246)

Raven sodelovanja je bila visoka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave predstavljal 100 % celotnega uvoza. Na podlagi tega se je Komisija odločila, da stopnjo dampinga na ravni države določi na ravni, ki je enaka kot za edinega proizvajalca izvoznika.

(247)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(248)

Glede na to, da je bilo za Korejo na ravni države ugotovljeno, da ni dampinga, je Komisija ocenila znatno škodo samo za uvoz iz Kitajske, Tajvana in Tajske.

(249)

Podobni izdelek je v obdobju preiskave v Uniji izdelovalo šest skupin proizvajalcev. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(250)

Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 249 000 ton. Komisija je to številko določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij v zvezi z industrijo Unije, ki jih je predložil pritožnik, v izpolnjenih vprašalnikih vzorčenih proizvajalcev Unije in v publikaciji strokovnjaka za industrijo IHS Markit/S&P Global (v nadaljnjem besedilu: S&P Global) (87). Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, sta dva vzorčena proizvajalca Unije predstavljala približno 60 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

(251)

Za namene tega primera je Komisija za proizvajalce Unije štela tako imenovane osnovne proizvajalce epoksi smol. Osnovni proizvajalci proizvajajo epoksi smole v čisti, tekoči obliki (v nadaljnjem besedilu: tekoča epoksi smola ali osnovna TES), ki vključuje kompleksno reakcijo predvsem med BPA in epiklorohidrinom. Družbe, ki nimajo zmogljivosti za proizvodnjo osnovne TES in jo samo kupujejo za nadaljnje reakcije, mešanje ali formulacije v zvezi z izdelki nižje v prodajni verigi, ki se nato uporabijo za lastne potrebe ali nadalje prodajo, ne štejejo med temeljne komponente industrije Unije. Tak pristop je v skladu z običajno industrijsko prakso (ki jo je potrdilo vodilno svetovalno podjetje v industriji IHS Markit/S&P Global) in v skladu s stališči pritožnika (ki jih druge zainteresirane strani niso izpodbijale).

(252)

Poleg tega celotna proizvodnja Unije (vsaj za proizvajalce pritožnike, glede na razpoložljivost podrobnejših podatkov) ne vključuje osnovne TES, ki se interno uporablja za nadaljnjo predelavo v druge, napredne smole (zadevni izdelek so TES in napredne smole), da bi se izognili dvojnemu štetju. S tem se tudi zagotovi, da je v analizo Komisije izrecno vključena proizvodnja epoksi smol, ki se prodajajo na prostem trgu. Vsekakor v tem primeru za industrijo Unije ni bila ugotovljena nobena uporaba ali prodaja epoksi smol za lastne potrebe za proizvodnjo izdelkov, ki so v prodajni verigi nižje od izdelka v preiskavi.

(253)

Ena od zainteresiranih strani, družba Sherwin Williams, se je (med drugim) opredelila kot proizvajalec (izvajalec poslov oplemenitenja) nekaterih vrst epoksi smol v Uniji in neposredni proizvajalec epoksi praškastih premazov. Prvič, epoksi praškasti premazi niso zajeti v tej preiskavi, ampak so izdelek, ki je v prodajni verigi nižje od izdelka v preiskavi. Zato proizvajalci epoksi praškastih premazov v tem primeru niso del industrije Unije. Poleg tega in kar je pomembno, družba Sherwin Williams ni proizvajalec osnovne TES, saj nima zmogljivosti za njeno proizvodnjo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 251, so se v tem primeru samo osnovni proizvajalci epoksi smole šteli za proizvajalce Unije v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe. Zato se družba Sherwin Williams v tem postopku ne more šteti za proizvajalca epoksi smol v Uniji.

(254)

Poleg tega je družba CTP Advanced Material GmbH (v nadaljnjem besedilu: CTP), ki je nemška hčerinska družba tajskega proizvajalca izvoznika, trdila, da bi bilo treba proizvodnjo družbe CTP vključiti v proizvodnjo Unije, saj je vključena v proizvodnjo specializirane kategorije epoksi smol. Kot je navedeno v uvodni izjavi 251, družbe CTP ni mogoče obravnavati kot proizvajalca Unije, saj ni dokazala, da ima zmogljivost in zmožnost za proizvodnjo osnovne TES v Uniji. Poleg tega je Komisija v skladu s členom 4(1), točka (a), osnovne uredbe sklenila, da se družba CTP ne bi smela šteti za proizvajalca Unije, ker je povezana s tajskim proizvajalcem izvoznikom.

(255)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije, odgovora pritožnika na makro vprašalnik, podatkov družbe S&P Global in Eurostata.

(256)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 2

Potrošnja Unije (v tonah)

(257)

Potrošnja Unije se je med letoma 2020 in 2021 povečala za 11 %. Epoksi smole so pomembna surovina, potrebna za proizvodnjo barv in premazov, med pandemijo COVID-19 pa se je potrošnja barv v Uniji hitro povečala, saj so potrošniki med omejitvami gibanja čas izkoristili za urejanje domov.

(258)

Vendar se je povpraševanje po epoksi smolah leta 2022 zmanjšalo pod ravni iz leta 2020, leta 2023 in v obdobju preiskave pa je bilo še manjše. Zmanjšanje povpraševanja je bilo posledica številnih dejavnikov, kot je vrnitev trga v normalno stanje po okrevanju po pandemiji COVID-19 v sektorju epoksi smol, zaradi česar so stranke zmanjšale zaloge.

(259)

Komisija je preučila, ali bi bilo treba uvoz epoksi smol s poreklom iz zadevnih držav oceniti kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(260)

Stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz Kitajske, Tajvana in Tajske je bila višja od praga de minimis iz člena 9(3) osnovne uredbe. Poleg tega obseg uvoza iz vsake od zadevnih držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe, tržni deleži v obdobju preiskave pa so znašali 3,3 % za Tajvan, 4,5 % za Tajsko in 9 % za Kitajsko.

(261)

Konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom iz Kitajske, Tajvana in Tajske oziroma med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in podobnim izdelkom so bili podobni. Natančneje, uvoženi izdelki so konkurirali med seboj in z epoksi smolami, proizvedenimi v Uniji, ker imajo večinoma enake lastnosti in se prodajajo podobnim kategorijam strank. Proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav na trgu Unije vedno prodajajo velike količine osnovne epoksi smole. Opozoriti je treba, da so epoksi smole, razen nekaterih posebnih smol, na splošno primarni izdelki, ki so primerljivi ne glede na njihov izvor. Poleg tega je ves uvoz iz zadevnih držav znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Unije, njegovi cenovni vzorci pa so bili v celotnem obravnavanem obdobju precej podobni.

(262)

Tako so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena, uvoz iz Kitajske, Tajvana in Tajske pa je bil ocenjen kumulativno, da bi se določila škoda.

(263)

Družba Aditya Birla je nasprotovala kumulativni oceni v zvezi s Tajsko in trdila, da je bil tajski izvoz v Unijo na stopnji de minimis. Sklicevala se je na švicarski uvoz v Unijo, ki je bil v obravnavanem obdobju veliko večji od tajskega uvoza. Poleg tega je bil po navedbah tajskega izvoznika uvoz iz držav, ki niso zadevne države, v zadevnem obdobju in obdobju preiskave veliko večji od uvoza iz zadevnih držav.

(264)

Družba Akzo Nobel je trdila tudi, da obstaja bistvena razlika med ravnanjem kitajskih izvoznikov epoksi smole na eni strani in izvoznikov iz drugih zadevnih držav na drugi strani ter da je bil v nasprotju s kitajskim uvozom epoksi smole tajvanski in tajski uvoz stabilen ali precej manjši. Po njenem mnenju zato kumulativna ocena uvoza zaradi različnih konkurenčnih pogojev ni bila primerna.

(265)

Prvič, položaj tajvanskih in tajskih izvoznikov je podoben položaju kitajskih izvoznikov – vsi so izvajali damping s svojimi epoksi smolami na trgu Unije in znatno nelojalno nižali prodajne cene Unije, hkrati pa prodajali podobne izdelke ter konkurirali med seboj in z izdelki Unije. Drugič, kot je navedeno v uvodnih izjavah 260, 261 in 262, so bili pogoji za kumulacijo tajskega, tajvanskega in kitajskega uvoza v tem primeru izpolnjeni, zato je bil uvoz ocenjen na skupni ravni. Tretjič, stanje uvoza iz tretjih držav ni pomembno za oceno, izvedeno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe. Komisija je ocenila uvoz iz tretjih držav (vključno s Švico) v oddelku 5.2.1 v povezavi z vzročno zvezo. Trditve družb Aditya Birla in Akzo Nobel so bile torej začasno zavrnjene.

(266)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkovne zbirke Eurostata. Tržni delež uvoza iz zadevnih držav je bil določen tako, da se je obseg uvoza primerjal s potrošnjo na trgu Unije (glej preglednico 2).

(267)

Komisija je za oceno škode v tej zadevi uporabila statistične podatke Eurostata o uvozu samo za oznako KN 3907 30 00 (epoksidne smole). V obravnavanem obdobju je bil uvoz epoksi smol pod oznakami KN 2910 90 00 , 3824 99 92 in 3824 99 93 morda zelo omejen. To so oznake blaga v smislu „košaric“, ki vključujejo tudi izdelke, ki niso epoksi smole. Poleg tega je bilo na podlagi informacij pritožnika in enega od vzorčenih proizvajalcev Unije ugotovljeno, da gospodarski subjekti v obravnavanem obdobju za uvoz epoksi smol v Unijo niso uporabljali oznake KN 2910 90 00 ter da bi bil uvoz pod oznakama KN 3824 99 92 in 3824 99 93 le teoretičen, saj se nanašata na tako imenovana sredstva za strjevanje (ki niso izdelek v preiskavi). Zato ne bi bilo primerno, da bi se za uvoz epoksi smol upošteval uvoz pod temi oznakami košaric, saj bi bila zaradi tega močno izkrivljena slika škode, vključno zlasti s trendi uvoza, tržnim deležem in podatki o potrošnji Unije v obravnavanem obdobju. Ker ni bilo natančnejše metode za določitev obsega uvoza in ravni cen, statistični podatki Eurostata za uvoz pod oznakami KN 2910 90 00 , 3824 99 92 in 3824 99 93 niso bili upoštevani pri oceni škode. Posledično so bili uporabljeni samo statistični podatki Eurostata za oznako KN 3907 30 00 , ki zajemajo samo epoksi smole. Ta pristop je bil uporabljen v pritožbi in ga zainteresirane strani niso izpodbijale (88). Statistični podatki o uvozu, uporabljeni v obravnavanem primeru, so prav tako skladni s podatki družbe S&P Global.

(268)

Uvoz iz zadevnih držav v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(269)

V absolutnem smislu se je uvoz iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju povečal za več kot 44 000 ton, kar je skoraj 13 % celotne potrošnje Unije v obdobju preiskave. Skupni tržni delež uvoza iz zadevnih držav se je s 3,5 % leta 2020 povečal na 16,9 % v obdobju preiskave. Na splošno je bil uvoz iz zadevnih držav v obdobju preiskave v primerjavi z letom 2020 več kot štirikrat večji. Kitajski uvoz se je v obravnavanem obdobju povečal za 28 774 ton in dosegel 9-odstotni tržni delež (povečanje z 0,5 % leta 2020). Tajski uvoz se je v obravnavanem obdobju povečal za 10 454 ton in dosegel 4,5-odstotni tržni delež (povečanje z 1,3 % leta 2020). Tajvanski uvoz se je v obravnavanem obdobju povečal za 4 795 ton in dosegel 3,3-odstotni tržni delež (povečanje z 1,7 % leta 2020). Čeprav se je na podlagi statističnih podatkov Eurostata tajvanski uvoz zmanjšal s 4,6 % leta 2022 na 3,3 % v obdobju preiskave, Komisija ugotavlja, da je obseg uvoza za Tajvan, zlasti v obdobju preiskave, podcenjen zaradi napak v uvoznih deklaracijah (uporaba napačne oznake KN). Preverjeni podatki dveh znanih tajvanskih proizvajalcev kažejo, da je bil tajvanski uvoz v obdobju preiskave večji, kot je razvidno iz statističnih podatkov o uvozu. Posledično bi moral biti tržni delež tajvanskega uvoza dejansko večji.

(270)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen uvoza je bilo ugotovljeno na podlagi izpolnjenih vprašalnikov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki in vzorčeni proizvajalci Unije, ter izpolnjenih vprašalnikov nepovezanih uvoznikov (za stroške po uvozu).

(271)

Povprečna cena uvoza iz zadevnih držav v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Uvozne cene (v EUR/tono)

(272)

Povprečna cena kitajskega uvoza se je leta 2021 najprej zvišala na 4 292 EUR/tono (s 3 601 EUR/tono leta 2020), leta 2022 se je znižala na 3 985 EUR/tono, nato pa se je leta 2023 občutno znižala na 2 312 EUR/tono in v obdobju preiskave na 2 173 EUR/tono. Povprečna cena tajskega in tajvanskega uvoza se je v obdobju 2021–2022 močno zvišala na 3 618 EUR/tono oziroma 4 761 EUR/tono za tajski uvoz (z 2 440 EUR/tono leta 2020) in 3 946 EUR/tono oziroma 4 045 EUR/tono za tajvanski uvoz (z 2 333 EUR/tono leta 2020), čemur je sledilo občutno znižanje na 2 914 EUR/tono (Tajska) oziroma 2 638 EUR/tono (Tajvan) leta 2023 in 2 632 EUR/tono (Tajska) oziroma 2 489 EUR/tono (Tajvan) v obdobju preiskave.

(273)

V obravnavanem obdobju se je povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav na enoto znižala za 8 %. Leta 2020 je bila cena uvoza iz zadevnih držav višja ali približno enaka kot ugotovljena prodajna cena vzorčenih proizvajalcev Unije, kot je prikazano v preglednicah 4 in 8. Vendar so bile od leta 2021 in neprekinjeno do konca obravnavanega obdobja uvozne cene iz zadevnih držav stalno nižje od cen proizvajalcev Unije, pogosto z veliko razliko (na primer v obdobju preiskave so bile kitajske cene za 40 %, tajske cene za 27 % in tajvanske cene za 31 % nižje od prodajnih cen Unije).

(274)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(275)

Primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovanja. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek teoretičnih prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Pokazal je tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen med 25 % in 28 % za kitajske proizvajalce, tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen v višini 23 % za tajskega proizvajalca, tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen med 20 % in 25 % za tajvanske proizvajalce ter kumulativno tehtano povprečno stopnjo nelojalno znižanih prodajnih cen v višini 27 %, 23 % oziroma 20 % za vzorčene proizvajalce na Kitajskem, Tajskem oziroma Tajvanu.

(276)

V vsakem primeru je Komisija ne glede na ugotovitve o nelojalnem nižanju prodajnih cen ugotovila, da je dampinški uvoz povzročil tudi znatno znižanje cen (kot se je odražalo v stopnjah nelojalnega nižanja ciljnih cen) v obdobju preiskave, ko je industrija Unije epoksi smolo prodajala pod svojimi proizvodnimi stroški.

(277)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh ekonomskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(278)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 22, je bilo vzorčenje uporabljeno za ugotavljanje morebitne škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(279)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Komisija je makroekonomske kazalnike za pritožnika ocenila na podlagi podatkov iz makro vprašalnika, ki ga je predložil pritožnik, in informacij, pridobljenih med preveritvenimi obiski. Podatki za preostale proizvajalce Unije so bili ocenjeni na podlagi podatkov družbe S&P Global, ki so bili uporabljeni skupaj s podatki pritožnika. Komisija je mikroekonomske kazalnike ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa makro- in mikroekonomskih podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(280)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(281)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(282)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so bile določene na podlagi (i) preverjenih makro podatkov pritožnika za proizvajalce Unije, ki jih je zastopal pritožnik, in (ii) ocen na podlagi podatkov družbe S&P Global za preostale proizvajalce Unije.

(283)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti (89) so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 5

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(284)

Proizvodnja podobnega izdelka v Uniji po 6-odstotnem povečanju proizvodnje med letoma 2020 in 2021 kaže jasen trend upadanja od leta 2021 do konca obdobja preiskave. Zaradi omejitev gibanja zaradi pandemije in gospodarstva, v katerem se je od ljudi zahtevalo, da ostanejo doma, se je v letih 2020 in 2021 močno povečalo povpraševanje po barvah in premazih (glavna uporaba epoksi smole), zaradi izboljšanja razpoložljivosti dobave iz Azije in posledičnega pritiska vse večjega uvoza skupaj z zmanjšanjem zalog pa se je močno zmanjšala proizvodnja Unije od leta 2022 naprej.

(285)

Proizvodna zmogljivost je ostala razmeroma stabilna, razen manjšega 5-odstotnega zmanjšanja leta 2023 do obdobja preiskave zaradi težav z vzdrževanjem pri enem od proizvajalcev Unije leta 2023.

(286)

Izkoriščenost zmogljivosti je v letih 2020 in 2021 ostala stabilna, od leta 2022 do obdobja preiskave pa se je znatno zmanjšala, in sicer pod 50 %. Izkoriščenost zmogljivosti se je od leta 2022 zmanjšala zaradi močnega zmanjšanja proizvodnje (glej uvodno izjavo 284).

(287)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 6

Obseg prodaje in tržni delež

(288)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije kaže znatne razlike med začetkom obravnavanega obdobja (2020–2021) in obdobjem od leta 2022 do obdobja preiskave. Medtem ko se je obseg prodaje v letu 2021 povečal za 5 % zaradi vpliva pandemije COVID-19 in motenj v dobavnih verigah, skupaj s povečanjem povpraševanja po epoksi smolah, je temu začasnemu povečanju sledilo postopno zmanjšanje prodaje proizvajalcev Unije v preostalem obravnavanem obdobju, pri čemer je zmanjšanje v obdobju preiskave doseglo več kot 30 % v primerjavi z letom 2020. Tak razvoj je bil posledica zmanjšanja povpraševanja skupaj z vse večjim tokom dampinškega uvoza iz zadevnih držav.

(289)

Kar zadeva razvoj tržnega deleža industrije Unije, je splošno negativno gibanje jasno vidno v celotnem obravnavanem obdobju, izguba tržnega deleža pa je najbolj izrazita na letni ravni med letoma 2021 in 2023/obdobjem preiskave, ko je industrija Unije vsako leto izgubila 6 odstotnih točk svojega deleža na trgu Unije. Na splošno se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju s 68 % zmanjšal na 52 %.

(290)

Zaradi izgube tržnega deleža na trgu, na katerem se je potrošnja upočasnila, se je še povečal učinek dampinškega uvoza epoksi smol iz zadevnih držav, ki je pridobil tržni delež (glej uvodno izjavo 269) na račun proizvajalcev Unije.

(291)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %, obseg prodaje industrije Unije na trgu Unije pa se je zmanjšal za 31 %. Potrošnja je bila precej nestanovitna, pri čemer se je leta 2021 povečala za 11 %. Potrošnja Unije se je nato od leta 2022 zmanjševala, temu pa sta se pridružila še večji upad prodaje proizvajalcev Unije in povečanje uvoza iz zadevnih držav. Posledično je industrija Unije, nasprotno od tržnega deleža uvoza iz zadevnih držav, na tem vse manjšem trgu izgubila tržni delež.

(292)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 7

Zaposlenost in produktivnost

(293)

Število zaposlenih je v obravnavanem obdobju ostalo razmeroma stabilno (+2 %). To je skladno s stabilno proizvodno zmogljivostjo, saj se število zaposlenih, potrebnih za upravljanje obratov, ne spreminja v skladu s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.

(294)

Produktivnost na zaposlenega se je leta 2022 poslabšala. Stanje se je leta 2023 in v obdobju preiskave še poslabšalo. Nizka produktivnost od leta 2022 je bila posledica kombinacije stabilnega števila zaposlenih v obravnavanem obdobju in nizkih ravni proizvodnje. Na splošno se je produktivnost v tonah na zaposlenega v obravnavanem obdobju zmanjšala za 40 %.

(295)

Vse stopnje dampinga so bile nad stopnjo de minimis. Učinek višine dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav je bil znaten.

(296)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(297)

Tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije na enoto za nepovezane stranke v Uniji so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Prodajne cene v Uniji

(298)

Povprečna prodajna cena na enoto v Uniji je bila v obravnavanem obdobju zelo nestanovitna. Povečanje povpraševanja v povezavi z motnjami v dobavni verigi in naraščajočo inflacijo v letih 2021 in 2022 je povzročilo izjemno zvišanje cen, ki je preseglo zvišanje stroškov. Vendar se ta trend ni ohranil, po začetku energetske krize v Uniji leta 2022 ter ob zmanjšanju zalog s strani kupcev in pritisku zaradi dampinškega uvoza pa so se razmere leta 2023, ko proizvajalci Unije preprosto niso mogli pokriti naraščajočih proizvodnih stroškov, hitro poslabšale. To je leta 2023 in v obdobju preiskave povzročilo znižanje prodajnih cen proizvajalcev Unije, ki so bile v teh obdobjih nižje od proizvodnih stroškov.

(299)

V obdobju preiskave so bili stroški proizvodnje popravljeni, ko se je energetska kriza umirila, vendar so se prodajne cene še bolj znižale, kot je prikazano v preglednici 8 (v obdobju preiskave in v primerjavi z letom 2022 so se stroški proizvodnje znižali za 10 %, povprečna prodajna cena pa se je znižala še bolj, in sicer za 37 %). Zato so vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave poslovali s precejšnjo izgubo. Velika razlika med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami proizvajalcev Unije ponazarja obseg vpliva, ki ga je imel vse večji dampinški uvoz na tržno ravnanje, cenovno politiko in konkurenčnost proizvajalcev Unije.

(300)

Na splošno so se v obravnavanem obdobju prodajne cene zvišale za 51 %, to zvišanje pa je bilo večje od zvišanja proizvodnih stroškov (74-odstotno zvišanje v obravnavanem obdobju).

(301)

Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 9

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(302)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so bili razmeroma stabilni in so se v obravnavanem obdobju znižali le za 3 %. Komisija meni, da razvoj povprečnih stroškov dela v tem primeru nikakor ne bi vplival na oceno škode.

(303)

Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 10

Zaloge

(304)

Končne zaloge ob koncu leta kot delež proizvodnje so se z 8,8 % leta 2020 povečale na 16 % leta 2023 in celo na 20,8 % v obdobju preiskave, ko je bil učinek velikega uvoza iz zadevnih držav skupaj z neugodnimi tržnimi razmerami v obravnavanem obdobju najbolj občuten.

(305)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 11

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(306)

Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot delež prihodkov od prodaje tega izdelka. Medtem ko so bile izgube v letu 2020 posledica začetnega odziva trga na pandemijo COVID-19, se je dobičkonosnost hitro okrepila in leta 2021 dosegla izjemne ravni, saj je pandemija COVID-19 nazadnje povzročila povečanje povpraševanja po izdelkih, ki vsebujejo epoksi smole, motnje v dobavnih verigah pa so povzročile zmanjšanje ponudbe. Čeprav se je dobičkonosnost, dosežena leta 2022, zaradi nastajajoče energetske krize več kot prepolovila, je vzorčenim proizvajalcem Unije uspelo prenesti znatno povišanje stroškov na kupce v Uniji. Vendar so od leta 2023 razmere za proizvajalce Unije postale nevzdržne, saj so se njihove stopnje poslovanja znatno znižale, kar je povzročilo višje fiksne stroške na enoto in zmanjšanje obsega prodaje, to pa je v letu 2023 in obdobju preiskave povzročilo velike izgube.

(307)

Neto denarni tok pomeni zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Analiza neto denarnega toka kaže trend upadanja od leta 2021 ter znaten upad leta 2023 in v obdobju preiskave, ko je bil denarni tok v obravnavanem obdobju prvič negativen. Vzorčeni proizvajalci so v obdobju preiskave odložili nekatere naložbe ali preložili nekatera nebistvena vzdrževalna dela, vendar ti ukrepi niso zadostovali, da bi se izognili negativnim denarnim tokovom.

(308)

Naložbe v obdobju 2020–2022 so bile razmeroma stabilne, vendar so se leta 2023 in v obdobju preiskave zmanjševale, podobno kot drugi glavni kazalniki škode.

(309)

Donosnost naložb je izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Glede na zgoraj opisani razvoj se je od leta 2021 do konca obravnavanega obdobja nenehno zmanjševala, in sicer z zdravih +63 % leta 2022 na zelo nizkih –93 % v obdobju preiskave.

(310)

Na zmožnost vzorčenih proizvajalcev Unije za zbiranje kapitala so močno vplivali poslabšanje njihove gospodarske uspešnosti proti koncu obravnavanega obdobja in negotovi tržni obeti.

(311)

Glavni makrokazalniki so v obravnavanem obdobju kazali negativen trend. Obseg proizvodnje Unije se je zmanjšal za 39 %, izkoriščenost zmogljivosti za 34 %, obseg prodaje Unije za 31 % in produktivnost za 40 %. Navedeni kazalniki so leta 2021 v primerjavi z letom 2020 kazali pozitiven trend, vendar so nato v preostanku obravnavanega obdobja še naprej občutno upadali.

(312)

Podobno velja tudi za mikrokazalnike. Dobičkonosnost prodaje v Uniji je bila med letoma 2021 in 2022 pozitivna, nato pa se je začela zmanjševati, industrija Unije pa je leta 2023 in v obdobju preiskave začela ustvarjati izgubo. Podobno je denarni tok, ki je bil med letoma 2020 in 2022 pozitiven, leta 2023 in v obdobju preiskave postal negativen. Končne zaloge ob koncu leta kot delež proizvodnje so se v drugem delu obravnavanega obdobja povečale za več kot 15 %, ko je industrija Unije že občutila vpliv naraščajočega uvoza iz zadevnih držav.

(313)

Obseg uvoza zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot štirikrat. Ob zmanjšanju letne potrošnje za 43 031 ton v obravnavanem obdobju se je letni uvoz iz zadevnih držav v istem obdobju povečal za 44 023 ton, zaradi česar so izvozniki iz zadevnih držav povečali svoj skupni tržni delež s 3,5 % leta 2020 na 16,9 % v obdobju preiskave, saj so njihove cene od leta 2021 znatno nelojalno nižale cene industrije Unije. V obdobju preiskave so bile stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen izvoznikov iz zadevnih držav znatne in so se gibale med 20 % in 28 % (kot je opisano v uvodni izjavi 275).

(314)

Dampinški uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav je povzročil tudi znatno znižanje cen industrije Unije. Zato industrija Unije ni mogla prodajati po cenah, s katerimi bi se pokrili njeni stroški proizvodnje, ter je leta 2023 in v obdobju preiskave začela ustvarjati izgubo.

(315)

V obravnavanem obdobju so se neto naložbe zmanjšale za 16 %, donosnost naložb in denarni tok pa sta od leta 2023 postala negativna. Čeprav se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju povečalo za 2 %, se je produktivnost v istem obdobju zmanjšala za 40 %, zaradi česar so se zvišali stroški dela na tono proizvedene epoksi smole. Iz tega sledi, da je bila stopnja zaposlenosti v obravnavanem obdobju sicer stabilna, vendar se industrija Unije spoprijema s precejšnjim pritiskom, da ohrani svojo delovno silo, saj zaradi velikega dumpinškega uvoza deluje z znatno zmanjšanimi zmogljivostmi.

(316)

Kot je navedeno zgoraj, so se finančni kazalniki, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, v obravnavanem obdobju občutno poslabšali. Ta negativni razvoj dogodkov je vplival na zmožnost industrije Unije, da izvede kakršne koli znatne naložbe in zbere kapital, kar je oviralo njeno rast.

(317)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(318)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe preučila, ali je dampinški uvoz iz zadevnih držav povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je preučila tudi, ali bi lahko industriji Unije hkrati povzročali škodo tudi drugi znani dejavniki. Zagotovila je, da morebitna škoda zaradi drugih dejavnikov in ne zaradi dampinškega uvoza iz zadevnih držav ni bila pripisana dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so: uvoz iz drugih tretjih držav, vključno s Korejo, uspešen izvoz proizvajalcev Unije, učinki energetske krize in višji proizvodni stroški, zmanjšanje potrošnje Unije in poslovne odločitve proizvajalcev Unije.

(319)

Količine uvoza iz zadevnih držav so se v obravnavanem obdobju povečale za več kot štirikrat, in sicer s 13 526 ton leta 2020 na 57 549 ton v obdobju preiskave. To močno povečanje, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 313, je sovpadlo z 11-odstotnim zmanjšanjem domače potrošnje, medtem ko se je domača prodaja proizvajalcev Unije v istem obdobju zmanjšala za 31 %.

(320)

Zato se je v obravnavanem obdobju skupni tržni delež zadevnih držav z 3,5 % povečal na 16,9 %. Medtem se je tržni delež industrije Unije stalno zmanjševal z 68 % leta 2020 na zgolj 52 % v obdobju preiskave.

(321)

Na obdobje 2020–2021 so vplivali pandemija COVID-19, motnje v dobavnih verigah in izjemno povečanje povpraševanja po izdelkih, ki vsebujejo epoksi smole, kar je proizvajalcem Unije pomagalo odvrniti škodljive učinke naraščajočega dampinškega uvoza. Vendar so učinki dampinškega uvoza postali bolj opazni od leta 2022 dalje, ko je uvoz iz zadevnih držav še naprej povečeval svoj tržni delež na vse manjšem trgu, kar je povzročalo cenovni pritisk na industrijo Unije, ki se je spopadala s težavami. Čeprav so proizvajalci Unije leta 2022 še vedno uspeli doseči zdravo stopnjo dobička, je pritisk zaradi povečanja obsega uvoza po dampinških cenah, ki so bile leta 2023 in v obdobju preiskave precej nižje od proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije, za industrijo Unije postal nevzdržen. Industrija Unije ni mogla zvišati svojih prodajnih cen, da bi naraščajoče stroške surovin prenesla na stranke, saj se je spoprijemala z nelojalno konkurenco zaradi uvoza zadevnega izdelka. Da bi ublažili izgube obsega proizvodnje in tržnega deleža, so bili proizvajalci Unije prisiljeni znižati cene na račun svoje dobičkonosnosti. Industrija Unije, ki je bila v obdobju 2021–2022 dobičkonosna, je leta 2023 in v obdobju preiskave dejansko začela ustvarjati velike izgube. Zato je uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav v znatni meri pritiskal na znižanje cen industrije Unije v smislu člena 3(3) osnovne uredbe.

(322)

Ob upoštevanju zgoraj navedenega je Komisija v smislu člena 3(6) osnovne uredbe začasno ugotovila, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevnih držav. Ta škoda je vplivala na obseg in tudi na cene.

(323)

Družba Cortex je trdila, da kitajski uvoz sicer vpliva na trgovino v Uniji, vendar bi morala Komisija razmisliti o izključitvi uvoza iz drugih zadevnih držav iz okvira postopka. Družba Aditya Birla je trdila tudi, da se je predvsem povečal uvoz iz zadevnih držav, z izjemo Tajske (zaradi ugodnosti v obliki subvencioniranih cen energije), da so bile tajske izvozne cene in uvozne cene CIF višje od cen drugih zadevnih držav in da je bila morebitna škoda predvsem posledica uvoza iz Kitajske.

(324)

Kot je navedeno v oddelku 4.3.1, so učinki uvoza iz vseh zadevnih držav v tem primeru ocenjeni kumulativno in kot je navedeno v prejšnjih uvodnih izjavah, je bilo ugotovljeno, da je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz vseh zadevnih držav (Kitajske, Tajske, Tajvana). Čeprav sta bila stopnja povečanja obsega kitajskega uvoza in raven nelojalnega nižanja cen v obravnavanem obdobju v primerjavi z uvozom iz drugih zadevnih držav izrazitejša, tudi če se ocenjujeta posamično, iz uvodnih izjav 269 in 272 do 276 izhaja, da trendi, ugotovljeni pri tajskem in tajvanskem uvozu, prav tako podpirajo sklep, da je tajski in tajvanski uvoz povzročil škodo industriji Unije, in sicer zaradi povečanja obsega uvoza in ravni cen, kar je jasno razvidno iz ugotovljenega znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen glede na cene industrije Unije. Trditve družb Cortex in Aditya Birla so bile zato začasno zavrnjene.

(325)

Družba PPG je trdila, da se je dobičkonosnost proizvajalcev pritožnikov povečevala skupaj z obsegom uvoza (med letoma 2020 in 2021) in se začela znatno zmanjševati, medtem ko se je obseg uvoza povečeval ločeno (med letom 2021 in obdobjem preiskave). Po njenem mnenju to kaže na pomanjkanje povezave med epoksi smolami, uvoženimi iz zadevnih držav, in škodo, povzročeno industriji Unije.

(326)

Najprej je treba opozoriti na opisani kontekst in ugotovitve Komisije v uvodni izjavi 321. Drugič, v nasprotju s trditvijo družbe PPG se je uvoz iz zadevnih držav stalno in znatno povečeval vsako leto obravnavanega obdobja (torej ne le med letoma 2020 in 2021), medtem ko se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjševal, uvoz iz tretjih držav (razen Koreje) pa je bil večinoma stabilen. Povečanje uvoza iz zadevnih držav med letom 2021 in obdobjem preiskave še zdaleč ni bilo ločeno – tržni delež tega uvoza v Uniji je v obdobju preiskave dosegel 16,9 % v primerjavi z 8,4 % leta 2021. Trditev družbe PPG je bila zato začasno zavrnjena.

(327)

Družba PPG je nadalje trdila, da so se uvozne cene iz zadevnih držav, razen Kitajske, v obravnavanem obdobju zvišale, kar vzbuja resne dvome, da bi navedeni uvoz lahko bil odgovoren za povzročeno škodo.

(328)

Ugotovljeno je bilo, da je trditev družbe PPG zavajajoča. Čeprav je res, da so se cene za Tajsko in Tajvan v primerjavi z letom 2020 zvišale, je analiza po posameznih letih pokazala, da so se cene v letih 2021 in 2022 zvišale, leta 2023 in v obdobju preiskave pa so se močno znižale. Cenovnih gibanj tudi ni mogoče obravnavati ločeno od drugih kazalnikov škode in splošne tržne dinamike. V obravnavanem primeru je treba opaženi trend obravnavati v okviru povečanja stroškov surovin in inflacijskega pritiska. Poleg tega je iz primerjave uvoznih cen iz zadevnih držav (vključno s Tajvanom in Tajsko) s cenami industrije Unije razvidno znatno nelojalno nižanje prodajnih cen. Trditev družbe PPG je bila zato začasno zavrnjena.

(329)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 12

Uvoz iz tretjih držav

(330)

Edine tretje države, iz katerih so bile v obravnavanem obdobju v Unijo uvožene znatne količine epoksi smol, so bile Koreja, Švica in Indija.

(331)

Na splošno je tržni delež tretjih držav, razen zadevnih držav, v Uniji v obravnavanem obdobju skupaj znašal med 27 % in 32 %. Vendar je tržni delež med letom 2022 in obdobjem preiskave, ko so bili škodljivi učinki dampinškega uvoza najbolj občutni, ostal stabilen. Poleg tega je obseg uvoza v absolutnih številkah ostal razmeroma stabilen, če se leto 2020 primerja z obdobjem preiskave.

(332)

Ob ločenem obravnavanju uvoznikov je razvidno, da je Koreja predstavljala skoraj polovico uvoza iz tretjih držav. Korejski tržni delež se je gibal med 11 % leta 2020 in 15 % v obdobju preiskave, v obdobju preiskave pa se je v primerjavi z letom 2020 na splošno povečal za 4 odstotne točke, tudi v škodo industrije Unije. Poleg tega so bile korejske cene v obravnavanem obdobju nižje od prodajnih cen Unije. Komisija je ugotovila, da je korejski uvoz v obravnavanem obdobju nedvomno prispeval k škodi, povzročeni industriji Unije (zlasti glede na tržne deleže na trgu Unije). Vendar glede na obseg in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav ter njegov razvoj v celotnem obravnavanem obdobju ni mogoče skleniti, da bi uvoz iz Koreje lahko oslabil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in znatno škodo, ki jo je ta povzročil industriji Unije.

(333)

Kar zadeva uvoz iz Švice in Indije, so se uvozne cene v obravnavanem obdobju zvišale za 42 % oziroma 63 %, od leta 2022 pa so bile njune cene stalno višje od povprečne uvozne cene zadevnih držav. Poleg tega in kar je še pomembneje, v obravnavanem obdobju sta se tržna deleža Švice in Indije zmanjšala (tržni delež Švice z 8,9 % na 8 %, tržni delež Indije pa z 2,8 % na 2,1 %), zato ta uvoz ne more biti vzrok za znatno škodo, povzročeno industriji Unije. V primeru Švice so bile cene v obravnavanem obdobju višje ali enake kot cene proizvajalcev Unije.

(334)

Glede na navedeno je Komisija začasno sklenila, da je uvoz iz Koreje prispeval k znatni škodi, povzročeni industriji Unije, vendar ne v obsegu, v katerem bi lahko oslabil vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

(335)

Obseg izvoza vzorčenih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 13

Izvozna učinkovitost vzorčenih proizvajalcev Unije

(336)

Podobno kot obseg proizvodnje in domača prodaja se je tudi obseg izvoza industrije Unije v obravnavanem obdobju precej zmanjšal. Poleg tega so se izvozne cene gibale enako kot cene na trgu Unije, saj so se v letih 2021 in 2022 zvišale, nato pa so se leta 2023 in v obdobju preiskave znatno znižale.

(337)

Komisija je na splošno ugotovila, da so proizvajalci iz zadevnih držav dejavni tudi na tradicionalnih izvoznih trgih Unije, kar pojasnjuje izzive, s katerimi se sooča industrija Unije pri ohranjanju obsega in cen tudi na izvoznih trgih.

(338)

Poleg tega so bile v obdobju 2020–2022, ko je Unija uspešno preprečila uvoz po nizkih cenah iz zadevnih držav, domače cene proizvajalcev Unije višje od izvoznih cen; vendar se je položaj obrnil leta 2023 in v obdobju preiskave, ko so bili škodljivi učinki dampinškega uvoza najizrazitejši. Zato je v razmerah znatne škode, ko so se izvozne cene gibale na višji ravni kot domače cene, izvozna prodaja ublažila položaj proizvajalcev Unije, ne pa ga poslabšala.

(339)

Glede na navedeno izvoz ni mogel zmanjšati vzročne zveze med dampinškim uvozom s poreklom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(340)

Družbi Aditya Birla in PPG sta trdili, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica izgube deleža na izvoznem trgu. Družba Aditya Birla je menila, da je pritožnik morda res utrpel škodo v Uniji, vendar to ne pojasni, zakaj ni mogel povečati izvoza. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 335, 336 in 337, so se proizvajalci Unije srečevali z enakimi izzivi na izvoznih trgih, saj so morali konkurirati zadevnim državam, z izgubo izvoznih trgov pa ni mogoče pojasniti izgube domačega tržnega deleža in močno znižanih cen Unije, zaradi česar je bil dobiček na trgu Unije negativen. Trditev družb Aditya Birla in PPG je bilo zato treba zavrniti.

(341)

Odbor ERC je trdil, da so bili glavni dejavnik, ki je povzročil poslabšanje uspešnosti in dobičkonosnosti pritožnika, višji stroški proizvodnje, ne pa dampinški uvoz. V zvezi s tem je trdil tudi, da so se v obdobju 2022–2023 cene električne energije v Uniji močno zvišale, kar je postalo pomembno za stroške proizvodnje in dobičkonosnost proizvajalcev Unije. Družba Aditya Birla je trdila tudi, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, nastala zaradi visokih proizvodnih stroškov, ki so bili posledica energetske krize, in zvišanja cen surovin. Po njenem mnenju se je izvoz iz zadevnih držav povečal leta 2022 in v obdobju preiskave, tj. obdobju, ko sta zvišanje cen energije in nerazpoložljivost surovin najbolj vplivala na industrijo Unije. Podobno je družba Cortex trdila, da je bilo zmanjšanje dobičkonosnosti epoksi smol v letu 2023 predvsem posledica izrednih gospodarskih razmer, kot je energetska kriza v Evropi. Poleg tega je družba PPG kot razlog za poslabšanje položaja industrije Unije omenila tudi zvišanje stroškov energije po letu 2021.

(342)

Ni sporno, da so se zaradi energetske krize povečali stroški energije in posledično proizvodni stroški epoksi smol v Uniji, kot je navedeno v uvodni izjavi 305 te uredbe. Vendar so proizvajalci Unije v obdobju 2021–2022 kljub naraščajočim proizvodnim stroškom in cenam energije, ki so dosegle najvišje ravni, lahko zvišali svoje prodajne cene, da bi absorbirali svoje naraščajoče proizvodne stroške na enoto in dosegli najvišje ravni dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju. Po drugi strani se je leta 2023 in v obdobju preiskave, ko se je trend naraščanja cen energije obrnil (v nasprotju s trditvami odbora ERC in družbe Aditya Birla), dobičkonosnost proizvajalcev Unije močno zmanjšala in dosegla skrb vzbujajoče negativne ravni, znatna škoda za industrijo Unije pa je postala jasno vidna. Poleg tega družba Aditya Birla ni dokazala, da od leta 2022 obstaja težava z razpoložljivostjo surovin. Vsekakor dampinški uvoz proizvajalcem Unije ne bi smel preprečiti zvišanja cen, s katerim bi zvišanje stroškov prenesli naprej. V razmerah, ko so bile cene proizvajalcev Unije močno znižane zaradi naraščajočih stopenj dampinškega uvoza in so stroški proizvodnje ostali visoki, je strmo padajoča dobičkonosnost zgolj izraz škode, ki jo je povzročil dampinški uvoz, in ne posledica samopovzročenega zmanjšanja uspešnosti. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(343)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 257 in 258, se je potrošnja Unije med letoma 2020 in 2021 zaradi povečanega povpraševanja povečala za 11 %. Povpraševanje se je nato leta 2022 zmanjšalo pod ravni iz leta 2020, leta 2023 in v obdobju preiskave pa je bilo še manjše.

(344)

Odbor ERC je navedel, da je bilo manjše povpraševanje od leta 2022 neposreden rezultat standardnih tržnih prilagoditev proizvajalcev barv spreminjajočim se tržnim razmeram in ne posledica nepoštenih konkurenčnih praks. Družba PPG je v zvezi z vzročnostjo omenila tudi znatno zmanjšanje potrošnje po letu 2021. Družba Aditya Birla je prav tako trdila, da bi se z zmanjšanjem potrošnje zmanjšala tudi prodaja in da tak razvoj ni povezan z uvozom iz zadevnih držav. Poleg tega je družba Cortex trdila, da so bile težave v gradbenem sektorju, ki je eden glavnih trgov za epoksi smole, tiste, ki so neposredno vplivale na dobičkonosnost zadevnega izdelka. Trdila je, da je na zmanjšanje dobičkonosnosti proizvajalcev Unije vplivala splošna raven potrošnje zadevnega izdelka v Uniji.

(345)

Trg Unije se je med letoma 2022 in 2023 (in pozneje) dejansko skrčil za 7 odstotnih točk, v obravnavanem obdobju pa na splošno za 11 %. To zmanjšanje je bilo posledica pandemije COVID-19, zmanjšanja zalog in splošnega upada gospodarske rasti. V normalnih pogojih konkurence bi se na takem vse manjšem trgu obseg prodaje vseh udeležencev na trgu zmanjšal bolj ali manj enako. Vendar se je v tej zadevi tržni delež zadevnih držav med letom 2022 in obdobjem preiskave na trgu Unije povečal za 5,2 odstotne točke v škodo industrije Unije (ki je izgubila 6 odstotnih točk tržnega deleža), medtem ko je skupni tržni delež drugih držav uvoznic ostal stabilen. Zadevne strani tudi niso pojasnile, zakaj bi zmanjšanje povpraševanja industrijo Unije z več kot 55-odstotnim tržnim deležem prisililo, da bi nenadoma svoje izdelke prodajala po cenah, precej nižjih od stroškov. Poleg tega se je povpraševanje že med letoma 2021 in 2022 zmanjšalo za skoraj 14 % (torej za dvakrat toliko kot med letoma 2022 in 2023), proizvajalci Unije pa so še vedno imeli velik dobiček.

(346)

Trditve zadevnih strani so bile zato zavrnjene, saj v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi krčenje gospodarstva povzročilo znatno škodo industriji Unije.

(347)

Družbe Cortex, PPG in Akzo Nobel so trdile, da se je v obdobju 2020–2021 znatno povečalo povpraševanje po epoksi smolah, hkrati pa je bilo ugotovljeno nerazumno in znatno zvišanje cen proizvajalcev pritožnikov na trgu Unije. Po navedbah družb Cortex in PPG so proizvajalci, ki so se pritožili, določili cene, ki so bile precej višje od proizvodnih stroškov, kar je nato stranke spodbudilo k iskanju alternativnih virov dobave. Zato je družba Cortex trdila, da je bilo povečanje uvoza iz zadevnih držav v obdobju 2020–2021 posledica naravnega delovanja tržnih sil, medtem ko je v letu 2022 in pozneje obseg uvoza iz zadevnih držav ostal stabilen.

(348)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 306, so vzorčeni proizvajalci Unije leta 2020 ustvarjali izgubo, izjemne dobičke pa so ustvarili šele leta 2021 zaradi (i) povečanja povpraševanja, (ii) motenj v dobavnih verigah, zaradi katerih se je zmanjšala ponudba, in (iii) zvišanja prodajnih cen (ki je bilo hitrejše od postopnega zvišanja cen ogljikovodikov). Odziv proizvajalcev Unije na takrat prevladujoče tržne razmere je treba obravnavati kot razumen poslovni odziv gospodarskega subjekta v tržnem gospodarstvu. Poslabšanja položaja industrije Unije zaradi nenadnega povečanja uvoza po nizkih cenah pa ni mogoče obravnavati kot posledico tržnih sil. Opozoriti je treba, da se je kumulativni uvoz iz zadevnih držav vsako leto obravnavanega obdobja stalno povečeval (torej ne le med letoma 2020 in 2021), medtem ko se je tržni delež proizvajalcev Unije zmanjševal, skupni uvoz iz drugih držav pa je bil stabilen. Poleg tega so uvozne cene iz vsake od zadevnih držav povzročale nelojalno nižanje prodajnih cen Unije že od leta 2021. Čeprav so škodljivi učinki vse večjega uvoza po nizkih cenah postali izrazitejši šele leta 2023 in v obdobju preiskave, je strategija izvoznikov iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju ostala praktično nespremenjena. Skratka, med politiko oblikovanja cen in drugimi poslovnimi odločitvami industrije Unije ter škodo, ki jo je ta utrpela, ni povezave. Škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, ni posledica sil prostega trga, temveč nepoštenih poslovnih praks izvoznikov iz zadevnih držav.

(349)

Družba PPG se je nadalje sklicevala na domnevno strategijo proizvajalcev Unije, po kateri naj bi leta 2021 dali prednost maržam/višjim vrednostim na enoto pred obsegom prodaje. Vendar ni utemeljila, kako in zakaj bi to poslovno ravnanje v obdobju, ko je imela industrija Unije velik dobiček, povzročilo poslabšanje pogojev industrije Unije od leta 2022 ali celo prispevalo k njemu, kaj šele, kako bi tako ravnanje zmanjšalo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo proizvajalcev Unije.

(350)

Družba Cortex je nadalje trdila, da so poleg odločitev o oblikovanju cen na splošno raven proizvodnje in dobičkonosnost proizvajalcev pritožnikov verjetno vplivale tudi njihove druge poslovne odločitve (kot so zaprtje proizvodnih linij za BPA, obrata za proizvodnjo kumena ali dejavnosti v zvezi z epoksi smolo zunaj Unije). Podobno je družba Aditya Birla trdila, da je bilo znatno zmanjšanje proizvodnje posledica zaprtja obratov družb Olin in Westlake, ki je bilo strateško načrtovano.

(351)

Prvič, družbi Westlake in Olin v obravnavanem obdobju nista zaprli svojih obratov za proizvodnjo epoksi smole v Uniji. Proizvajalci Unije so morda zmanjšali obseg svojih dejavnosti zaradi krčenja trga, vendar je na splošno, kot je prikazano v preglednici 5, proizvodna zmogljivost v obravnavanem obdobju ostala stabilna. Drugič, družba Cortex ni utemeljila, kako bi dejavnosti drugih, čeprav povezanih proizvajalcev ali dejavnosti, ki so povezane z drugimi sredstvi kot epoksi smole, vplivale na dobičkonosnost proizvajalcev Unije v sektorju epoksi smol.

(352)

Poleg tega je družba PPG opozorila na nezadostne naložbe družb Olin in Westlake v svoje zastarele objekte ter na več dogodkov višje sile, na katere se je v zvezi z vzročnostjo sklicevala družba Westlake.

(353)

Opozoriti je treba, da je bila konsolidirana raven naložb za oba vzorčena proizvajalca Unije v obravnavanem obdobju (predvsem v obdobju 2020–2022) razmeroma stabilna ter je bila v vsakem primeru višja glede na ravni proizvodnje in prodaje v obdobju preiskave v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja. Naložbena dejavnost se je proti koncu obravnavanega obdobja umirila (kar je v obravnavanem obdobju povzročilo 16-odstotno zmanjšanje), kar je bila posledica šibkega trga in nedavne finančne uspešnosti zadevnih družb. Ne glede na to je bila v obravnavanem obdobju izvedena široka paleta naložb za: (i) nadgradnjo opreme in posodobitev zmogljivosti, kot so na primer nadzorni sistemi za zmanjšanje ozkih grl v proizvodnem procesu; (ii) doseganje večje učinkovitosti in zagotavljanje skladnosti z okoljskimi in varnostnimi predpisi. Sklicevanje na višjo silo v posameznih primerih prav tako ne kaže na kakršne koli širše posledice za proizvodno učinkovitost proizvajalcev Unije. Na splošno nič ne kaže na to, da bi ugotovljeno zmanjšanje naložb kakor koli vplivalo na konkurenčnost proizvajalcev Unije. Skratka, družba PPG ni utemeljila, kako bi domnevno nezadostne naložbe povzročile škodo industriji Unije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(354)

Vzročna zveza je bila ugotovljena med dampinškim uvozom iz zadevnih držav na eni strani in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, na drugi strani. Znatno povečanje obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza ter poslabšanje uspešnosti industrije Unije, ki je opazno zlasti od leta 2022, sta časovno sovpadala. Na razmeroma šibkem trgu z zmanjšanim povpraševanjem so se zaradi povečanega obsega dampinškega uvoza močno znižale stopnje poslovanja industrije Unije in njena zmožnost določanja cen, ki bi absorbirale visoke stroške proizvodnje, kar jasno kaže na obstoj znižanja cen. Zaradi tega so proizvajalci Unije leta 2023 in v obdobju preiskave ustvarjali izgubo.

(355)

Komisija je preučila druge možne dejavnike, ki bi lahko vplivali na položaj industrije Unije. Komisija je opredelila učinke teh dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza.

(356)

V zvezi z učinki uvoza iz drugih tretjih držav je Komisija sklenila, da ta uvoz, z izjemo korejskega uvoza, ni povzročil škode industriji Unije. Tretje države so imele na splošno stabilne tržne deleže in cene, ki so bili višji od tržnih deležev in cen dampinškega uvoza, zlasti v obdobju od leta 2022 do obdobja preiskave, ko so bili škodljivi učinki dampinškega uvoza najizrazitejši. Kar zadeva korejski uvoz, je ta v obravnavanem obdobju nelojalno nižal prodajne cene Unije in hkrati povečal svoj tržni delež na trgu Unije z 11 % na 15 %, medtem ko so Kitajska, Tajvan in Tajska svoj skupni tržni delež povečali s 3,5 % na 16,9 % (90). Čeprav je korejski uvoz morda prispeval k škodljivemu položaju industrije Unije, ni zmanjšal vzročne zveze med uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(357)

Izvoz industrije Unije prav tako ni zmanjšal vzročne zveze. Izvoz, tako po obsegu kot po ceni, je sledil podobnemu vzorcu, kot je bil ugotovljen za prodajo Unije v obravnavanem obdobju. Proizvajalci Unije se namreč na svojih tradicionalnih izvoznih trgih srečujejo z enakimi izzivi, saj morajo konkurirati proizvajalcem iz zadevnih držav in njihovemu uvozu po nizkih cenah. Čeprav je učinek izvoza na proizvajalce Unije prispeval k neugodnemu položaju proizvajalcev Unije iz razlogov, pojasnjenih v uvodnih izjavah 335 do 340, ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(358)

Kar zadeva zmanjšanje potrošnje in povečanje stroškov proizvodnje zaradi zvišanja cen surovin ni sporno, da se je industrija Unije v obravnavanem obdobju srečevala s številnimi izzivi. Vendar bi industrija Unije, če ne bi bilo cenovnega pritiska zaradi dampinškega uvoza, lahko zvišanje stroškov prenesla naprej in se ustrezno odzvala na spreminjajoče se tržne razmere. Kot je navedeno zgoraj, dampinški uvoz proizvajalcem Unije ne bi smel preprečiti zvišanja cen, s katerim bi zvišanje stroškov prenesli naprej. Čeprav sta energetska kriza in zmanjšanje povpraševanja za proizvajalce Unije pomenila velik izziv, je bilo ugotovljeno, da ta razvoj ni povzročil znatne škode industriji Unije.

(359)

Kar zadeva poslovne odločitve proizvajalcev Unije v zvezi z zvišanjem cen, naložbami ali delovanjem obratov, so bile take odločitve sprejete v odziv na prevladujoče tržne razmere in jih je treba obravnavati kot razumne poslovne odločitve, ki bi jih sprejel vsak gospodarski subjekta v tržnem gospodarstvu. Zato je Komisija sklenila, da navedene odločitve niso povzročile znatne škode industriji Unije.

(360)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je dampinški uvoz iz zadevnih držav znatno škodoval industriji Unije in da drugi dejavniki (uvoz iz Koreje in izvoz industrije Unije), obravnavani posamično ali skupaj, niso zmanjšali ali prekinili vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo. Škoda je posledica manjšega tržnega deleža, proizvodnje, izkoriščenosti proizvodne zmogljivosti, produktivnosti, dobičkonosnosti, končnih zalog, denarnega toka in donosnosti naložb. Poleg tega je industrija Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 276, utrpela znižanje cen zaradi uvoza iz zadevnih držav.

(361)

Komisija je za določitev stopnje ukrepov preučila, ali bi dajatev, nižja od stopnje dampinga, zadostovala za odpravo škode, ki jo je dampinški uvoz povzročil industriji Unije.

(362)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko dosegla ciljni dobiček s prodajo po ciljni ceni v smislu člena 7(2c) in člena 7(2d) osnovne uredbe.

(363)

Komisija je v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe pri določitvi ciljnega dobička upoštevala naslednje dejavnike: stopnjo dobičkonosnosti pred povečanjem uvoza iz zadevnih držav, stopnjo dobičkonosnosti, ki je potrebna za kritje vseh stroškov in naložb, raziskav in razvoja ter inovacij, ter stopnjo dobičkonosnosti, ki se pričakuje v normalnih pogojih konkurence. Taka stopnja dobička ne bi smela biti nižja od 6 %.

(364)

Dobiček vzorčenih proizvajalcev Unije je v obravnavanem obdobju močno nihal. Izjemno visoki dobički v obdobju 2021–2022 so bili doseženi v izjemnem obdobju povpraševanja, ki so ga spodbujali gospodarstvo med pandemijo COVID-19 in omejitve v dobavnih verigah. Zato podatkov o dobičku iz obdobja 2021–2022 ne bi bilo primerno uporabiti kot osnovni dobiček v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe. Poleg tega za leta pred obravnavanim obdobjem prav tako ni bilo mogoče opredeliti natančnih ali ustreznih stopenj dobičkonosnosti bodisi zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov o dobičku, ki je posledica omejitev korporativnega sistema, bodisi zaradi nihanj od velikih dobičkov do zelo negativne dobičkonosnosti. Komisija je zato v skladu s členom 7(2c) osnovne uredbe ciljni dobiček za ugotovitev neškodljive cene določila na 6 %. Nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni podal utemeljene trditve o izpadu naložb ali stroških razvoja in raziskav ter inovacij. Glede na navedena dejstva je Komisija uporabila minimalni 6-odstotni ciljni dobiček, ki je bil prištet dejanskim proizvodnim stroškom industrije Unije, da bi se določila neškodljiva cena.

(365)

Ker v skladu s členom 7(2d) niso bile predložene nobene utemeljene trditve v zvezi s sedanjimi ali prihodnjimi stroški, ki izhajajo iz večstranskih okoljskih sporazumov in njihovih protokolov ali iz navedenih konvencij MOD, se niso neškodljivi ceni, kot je bila oblikovana, prišteli nobeni dodatni stroški.

(366)

Nato je na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno vzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav določila raven stopnje škode, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja prodajnih cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki so ga vzorčeni proizvajalci Unije v obdobju preiskave prodajali na trgu Unije. Morebitna razlika, ki je izhajala iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(367)

Stopnja odprave škode za „druge sodelujoče družbe“ in „ves drug uvoz“ s poreklom iz zadevne države je opredeljena na enako kot stopnja dampinga za te družbe in uvoz.

(368)

Na podlagi zgornje ocene bi bilo treba začasne protidampinške dajatve v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe določiti, kot je navedeno spodaj: